Številka 54 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 54 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 54 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
48 Iz dela območnih zborov<br />
Odvetnik <strong>54</strong> / december 2011<br />
Matjaž Verbič<br />
Gradbena pogodba z vidika nove zakonodaje<br />
s področja preprečevanja zamud pri plačilih<br />
Marca letos je začel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP), 1 katerega primarni<br />
namen je odpraviti perečo plačilno nedisciplino, njegove določbe pa se uporabljajo za pogodbe, ki so<br />
sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Zakon posega<br />
predvsem v dve skupini določb, in sicer določa plačilni rok, če si ga stranki pogodbe ne določita sami,<br />
in omejuje pogodbene stranke pri določanju plačilnega roka.<br />
12<br />
Temeljno pravilo v primeru, kadar plačilni rok v pogodbi<br />
ni določen, je, da je plačilni rok 30 dni od prejema računa.<br />
Če med pogodbenima strankama ni soglasja o tem, kdaj<br />
je stranka račun prejela, velja rok 30 dni od prejema blaga<br />
ali opravljene storitve. Zakon nadalje omejuje plačilni<br />
rok za gospodarske pogodbe, in sicer na 60 dni. Daljši plačilni<br />
rok, tj. do 120 dni, je dovoljen, če o tem obstaja pisni<br />
dogovor in če ne gre za očitno nepravični dogovor. Očitno<br />
nepravični dogovor ZPreZP ureja v 4. členu – za tak<br />
dogovor gre, kadar dogovor očitno nepravično do upnika<br />
določa rok plačila ali višino zamudnih obresti ali povrnitev<br />
stroškov izterjave. Nadalje velja neizpodbojna domneva,<br />
da je očitno nepravičen dogovor o izključitvi nadomestila<br />
za stroške izterjave, o izključitvi plačila zamud nih<br />
obresti, o plačilnem roku, daljšem od 120 dni, če je dolžnik<br />
gospodarski subjekt, o plačilnem roku, daljšem od 30<br />
dni, če je dolžnik javni organ, in dogovor, s katerim bi bil<br />
določen dan izdaje računa.<br />
To pa pomeni, da javni organi v pogodbah, ki jih sklepajo,<br />
ne smejo določiti plačilnega roka, daljšega od 30 dni<br />
od izdaje računa, prav tako pa ne smejo določati roka izdaje<br />
računa. Določila v pogodbi, ki so v nasprotju s temi<br />
določbami, so nična.<br />
Domneva potrjenih situacij/računov<br />
Za gradbene pogodbe so pomembne tudi določbe zakonodaje<br />
o javnem naročanju, ki urejajo domnevo o potrjenem<br />
računu oziroma situaciji. V primeru, da glavni izvajalec<br />
situacije, ki jo je izdal podizvajalec, v 15 dneh po prejemu<br />
ne potrdi ali zavrne, se po Uredbi o neposrednih plačilih<br />
podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem<br />
pri javnem naročanju 3 šteje, da je situacija sprejeta in<br />
potrjena. V takem primeru mora naročnik izvesti plačilo<br />
neposredno podizvajalcu na podlagi predloženih dokumentov,<br />
ki izkazujejo predložitev situacije. Režim neposrednega<br />
plačevanja podizvajalcem pa zahteva tudi določeno<br />
aktivnost na strani ponudnikov, in sicer morajo ponudniki<br />
svoji situaciji obvezno predložiti situacije svojih<br />
podizvajalcev, ki so bile predhodno odobrene. V primeru,<br />
ko tako zahteva razpisna dokumentacija, pa morajo ponudniki<br />
svoji ponudbi priložiti tudi sestavo (kalkulacijo) ponudbene<br />
cene v zvezi z javnim naročilom. Dolž nost ponudnikov<br />
je tudi, da po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega<br />
naročanja v primeru zamenjave ali angažiranja novega<br />
podizvajalca v petih dneh po spremembi naročniku<br />
predložijo svojo izjavo, da so poravnali vse nesporne obveznosti<br />
do prejšnjega podizvajalca, predložiti pa morajo<br />
tudi pooblastilo in soglasje o neposrednih plačilih novega<br />
podizvajalca (enajsti odstavek 71. člena Zakona o javnem<br />
naročanju – ZJN-2). 4<br />
Novela ZJN-2C 5 pa prinaša tudi nekatere nove obveznosti<br />
podizvajalcev. Tako mora podizvajalec naročniku<br />
pos redovati kopijo podizvajalske pogodbe, ki jo je sklenil<br />
s ponudnikom, v petih dneh od sklenitve take pogodbe.<br />
Naročnik pa mora takoj po prejemu kopije pogodbe<br />
preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo za neposredno<br />
plačevanje in podizvajalčevo soglasje o tem. Če pooblastila<br />
ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca<br />
nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v petih<br />
dneh od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec<br />
pooblastila ali soglasja naročniku ne predložita, mora<br />
naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede<br />
postopek o prekršku, za katerega sta lahko tako ponudnik<br />
kot tudi podizvajalec kaznovana z globo v razponu<br />
od 25.000 do 100.000 evrov.<br />
* Članek je povzetek predavanja, ki ga je imela odvetnica mag. Maja Potočnik<br />
na sestanku Območnega zbora odvetnikov v Ljubljani.<br />
2<br />
Ur. l. RS, št. 18/11.<br />
3<br />
Ur. l. RS, št. 66/07.<br />
4<br />
Ur. l. RS, št. 128/06, 16/08, 19/10 in 18/11.<br />
5<br />
Ur. l. RS, št. 18/11.
Change language