0610-232/2012/8 - Ministrstvo za pravosodje

navedeni trije pritožniki, pritožba pa se nanaša na eno in isto zadevo, to je na izdano
okoljevarstveno soglasje izdano stranki Bežigrajski športni park d.o.o.
- Upravni inšpektor ugotavlja, da ARSO v izdanim plačilnem nalogu ni v zadostni meri
utemeljil, na podlagi česa je ocenil, da gre v danem primeru za tri pritožbe in da bi bilo
zaradi tega treba plačati še eno upravno takso. To tudi ni razvidno iz načina
evidentiranja prejete pritožbe, ki so jo sestavili in podpisali trije stranski udeleženci. Na
podlagi tega upravni inšpektor zaključuje, da je odločitev ARSA, da v konkretnem
primeru zaračuna še eno upravno takso za pritožbo, nepravilna in za to ni bilo ustrezne
podlage.
Dne 2. 7. 2012 je ARSO v skladu s 65. členom ZVO-1 izdal obvestilo za javnost o izdanem
okoljevarstvenem soglasju.
- Iz pregleda dokumentacije reševanje vloge stranke za izdajo okoljevarstvenega
soglasja je razvidno, da jo je ARSO reševal od 23. 12. 2010 do 30. 5. 2012, kar glede
na določbe drugega odstavka 61. člena ZVO-1 pomeni kršitev instrukcijskega roka.
Ugotovljeno je bilo, da je upravni organ investitorja večkrat pozival na dopolnitev
dokumentacije. Od začetka reševanja vloge do odločitve je upravni organ investitorju
poslal 10 tovrstnih dopisov. Vse dopise je uradna oseba poimenovala kot pozive za
dopolnitve vloge, vendar je bilo iz vsebine posameznih dokumentov razvidno, da ne gre
za dopolnitve vlog, ampak za seznanitev investitorja z ugotovitvami upravnega organa
in možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o vlogi.
Način pisanja navedenih dokumentov daje vtis, da je upravni organ na vsak način želel,
da investitor dopolni dokumentacijo in da bo slednjemu izdano okoljevarstveno
soglasje. V dopisih z dne 26. 5. 2011 in 27. 7. 2011 je uradna oseba navedla, da je
prejela dopolnitev dokumentacije, vendar dopolnitev ni bila v obsegu, kot je to naslovni
organ od stranke pričakoval. V dopisih z dne 1. 3. 2011, 22. 3. 2011, 29. 3. 2011 in 30.
8. 2011 je uradna oseba upravnega organa, kot razlog za zahtevo po dopolnitvi
dokumentacije navedla »Po pregledu dokumentacije je naslovni organ ugotovil, da je
vloga vsebinsko nepopolna… », ni pa navedeno pri pregledu katere dokumentacije je
bilo to ugotovljeno. Glede na večkratne zahteve po dopolnitvah dokazov, je po mnenju
upravnega inšpektorja takšno navajanje dejstev presplošno. Potrebno bi bilo točno
navesti, pri pregledu katere dokumentacije je upravni organ ugotovil, da so takšne
pomanjkljivosti, da na njihovi osnovi ne more odločiti o izdaji okoljevarstvenega
soglasja. Uradna oseba je v zgoraj navedenih dopisih pravilno navedla, da gre za
dopise za dopolnitev dokumentacije na podlagi 140. člena ZUP. Glede na to, da gre za
dopolnjevanje dokumentacije in dokazov, ki so potrebni za izdajo okoljevarstvenega
soglasja in ne za dopolnjevanje vloge na podlagi 67. člena ZUP, bi morala uradna
oseba tovrstne dokumente poimenovani drugače kot poziv za dopolnitev vloge. V tej
fazi postopka gre namreč za situacijo, ko upravni organ seznani stranko o stanju
pregleda dokumentacije in svoje stališče, da je naprimer dokumentacija takšna, da na
njeni podlagi ni možno izdati »pozitivnega dovoljenja«, ter da ima stranka možnost, da
svojo dokumentacijo dopolni v določeni meri (pri tem je potrebno navesti v čem je
dokumentacije vsebinsko pomanjkljiva, da ne daje podlage za izdajo »pozitivnega
dovoljenja«), ne more pa upravni organ to zahtevati od stranke. To je samo strankina
pravica, ko jo lahko izkoristi ali pa ne. Stranki je potrebno v teh dopisih pojasniti, kakšna
bo odločitev v primeru, da dokumentacije stranka ne bo dopolnila. Za odločitev, ali bo
stranka dokumentacijo dopolnila ali se izjasnila na navedbe uradne osebe (9. člen
ZUP), je potrebno določili primeren rok in to navesti v dopisu.
12