Zbornik Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju Septembra 2008 je v Celju izšel zbornik Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju. Gre za lično knjižico, ki je pomembno dopolnila praznovanje okrogle obletnice. Iz bogate vsebine poobjavljamo prispevek Sto let Frischaufovega doma na Okrešlju avtorja Marijana Pušavca, saj je dolga »pot« do današnjega doma zanimiva tudi za bralce Planinskega vestnika. Zbornik je izdala založba Fit media v sodelovanju s Planinskim društvom Celje, uredil pa ga je Jože Volfand. Na začetku so objavljeni pozdravni nagovori predsednika Planinske zveze <strong>Slovenije</strong>, županov občin Celje in Solčava ter predsednika PD Celje, sledi pa že omenjeni prispevek Marijana Pušavca. Zanimiva dopolnitev knjige so prepisi iz stare vpisne knjige z Mrzle gore. Dr. Johannesa Frischaufa in Frana Kocbeka je predstavil Aleksander Videčnik, ki je avtor tudi kratkega pregleda zgodovine savinjskega planinstva. Bogomir Celarc je opisal doslej neznana fosilna nahajališča na Okrešlju, Sonja Škornik pa pisano preprogo tamkajšnjega cvetja. Zelo priporočam v branje izredno aktualno besedilo Matjaža Kmecla, ki je opisal svoja bolj ali manj zabavna doživetja s pohajanj po savinjskih gorah in srečanja z domačini. Priznani publicist Željko Kozinc je prav tako opisal svoje vtise s poti nad Okrešljem. Jože Kodre in Gabrijel Prezelj sta predstavila in nadrobno utemeljila nadvse zanimivo zamisel, da bi Okrešelj lahko postal planinski izobraževalni center. Trdita, da na Okrešlju manjkajo le ledeniške razpoke, drugo je vse na dosegu roke: dom s tekočo vodo, tovorno žičnico in vsem drugim potrebnim, tudi s predavalnico s sodobnimi avdiovizualnimi sredstvi, možnosti za plezanje − alpsko, po zavarovanih plezalnih poteh in športno (na Mrzli gori), zimsko gorništvo, turno smučanje … Aleksander Videčnik in Jože Kodre sta popisala tudi svoje planinske dogodivščine, slednji pa je predstavil tudi prvopristopnike, alpiniste in vodnike na tem območju. Sledijo kratki zapisi več avtorjev o dogodkih še iz Kocbekovih časov, <strong>dokument</strong>acija o pestri zgodovini PD Celje od leta 1986 do 2008, bogato opremljena s fotografijami, v slikah je predstavljenih tudi vseh enajst dosedanjih predsednikov društva. Opisani so tradicionalni turnirji v malem nogometu – najviše v Sloveniji. Sledijo zapisi o najvišjem priznanju Mestne občine Celje celjskim planincem, o štirih desetletjih Orlovega gnezda pri slapu Rinka, o privlačnosti Solčavskega, podrobno je predstavljena tudi bogata dejavnost PD Celje. Največ prostora v zadnjem delu knjige je posvečenega zapiskom iz planinskega dnevnika pokojnega Zorana Tratnika, pisca društvene zgodovine in »soustvarjalca domačnosti planinskih domov«, katerega sin Gorazd namerava očetove zapiske objaviti v knjigi. Prav na koncu knjige je – drugače, kot smo vajeni – urednikova beseda. Takole nam pravi: »Povej mi, če hodiš v planine, in povem ti, kdo si. Ali res Kaj je identiteta današnjega planinca in planinstva Če ob tem premisleku zavestno odmislimo vse, kar se je dogajalo na planinskih stezah časa poldrugo stoletje in še čez, bi se morda lahko reklo, da se ja to ve. Morda se ve. A samopremislek o identiteti planinstva v tem času grabi prav zato, ker se hoče skrotovičena civilizacija povzpeti na vrhove, na grebene in planote, med smreke in macesne. Ni ji mar ne višine ne globine, povsod se preriva. Zato planinstvo z identiteto posebnih vrednot, ne le z navidezno etično eleganco, ni nič več omejeno le na kratke ali daljše vzpone. Tudi ne le na zelene pohode, na samoiskanje v globeli samote in v gorskih tihožitjih, ne le na najtežje preizkušnje človekovega samopotrjevanja, ne na krasne panoramske razglede … In prav tako ne le na obisk tako želenih prijaznih planinskih domov. Zdaj namreč ni več aktualen samo zgodovinski vzklik nazaj k naravi. Mnogo realnejši in brutalnejši je vse bolj boleč drugačen krik - kaj početi, da bo narava preživela, da bodo ostale gore in da bo človek še vedno lahko našel srce in pljuča na markiranih ali nemarkiranih planinskih poteh. Za zdaj, kot da je gorski svet še antiresničnost, še zmeraj nenadkriljiva idila. Planinstvo pa je že znotraj nove resničnosti, ki jo ustvarja človek in ki se dela, kot da računalniški svet lahko ustvari ali imitira prav vse. Umetni svet, umetno naravo. Najbrž se planinstvo še premalo zaveda, družbena politika pa je tako in tako zelo v zamudi, da se je že začel čas, ki piše novo simfonijo civilizacije pod taktirko kapitala in njemu ljubih vrednot, neprijaznih naravi. Rezultat ni nerešljiva uganka. Kaj torej Takšni jubileji, kot je stoletnica planinskega doma na Okrešlju, zato hočejo biti nebaročni pogled na vse, kar se dogaja na planinskem odru. Vznesenost zna biti prijetna. Ni treba, da ji obrnemo hrbet. Tudi v knjigi Stoletje Frischaufovega doma na Okrešlju ji nismo … Vladimir Habjan 22
Zima na Okrešlju Rok Volfand 23
- Page 1: REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LE
- Page 4 and 5: tleh … saj jaz planin sem sin! Te
- Page 6 and 7: želite več … Na negativni stran
- Page 8 and 9: KOMENTAR Naša trdnost je odvisna l
- Page 10 and 11: 8 Bistrica v Vratih Matej Vranič
- Page 12 and 13: vatna lastnina, prehod prepovedan!
- Page 14 and 15: zagovornikov drugačnih družbenih
- Page 16: Lepo špičje Dan Briški 14
- Page 19 and 20: Bele. Zaradi takih danosti je Frisc
- Page 21 and 22: Fotokopija kupne pogodbe za nakup p
- Page 23: štiri politične sisteme, dve svet
- Page 28 and 29: odločilno fazo, se bomo oskrbeli s
- Page 30 and 31: Na grebenu Triglava 28
- Page 32 and 33: Razgled s Triglava Preberi zvečer,
- Page 34 and 35: Pa vendar sem šla naprej. Ko smo s
- Page 36 and 37: NA TURO Zimski Prisojnik Divja tura
- Page 38 and 39: Po grebenu na vrh Prisojnika Greben
- Page 40 and 41: valovale med vrhovi na južni stran
- Page 42: Prisojnik v zimski preobleki Matej
- Page 45 and 46: Uživaški spust po pršiču vimo,
- Page 47 and 48: Poldeta Talerja sem srečala letos
- Page 49 and 50: na veliko zagnanih ljubiteljev gora
- Page 51 and 52: Na Mojstrovko Oton Naglost 49
- Page 53 and 54: po številu vgrajenih anten (ena, d
- Page 55 and 56: Gibljemo se s tako hitrostjo, da po
- Page 57 and 58: Novost - Brisače Advanced Microfib
- Page 59 and 60: Pogorje Nun-Kun v Kašmirski Himala
- Page 61 and 62: Vršna piramida Kuna (1000 m stene)
- Page 63 and 64: Damjan Karničnik na grebenu Kuna s
- Page 65 and 66: µ Oskar Karel Dolenc Vsem bralcem
- Page 67 and 68: neugledno iztečejo v razbit kotanj
- Page 69 and 70: Vstop v zasnežene žlebove µ Vlad
- Page 71 and 72: Sanjski zaključek SP v športnem p
- Page 73 and 74: ljena navada. Srečno v novo leto,
- Page 75 and 76:
PLANINSKO BRANJE Križemkražem po
- Page 77 and 78:
jak. Udeležencev je bilo deset. To
- Page 79 and 80:
gram animator pohodništva. V živa
- Page 81 and 82:
tudi za delo pri gradnji tovorne ž
- Page 83 and 84:
Kako bodo zavarovani člani PD s pl
- Page 85 and 86:
Rock and roll na Uršlji gori Drevo
- Page 87 and 88:
Planinski vestnik 2008 108. letnik
- Page 89 and 90:
- Stališče do vsebinskih zasnov S
- Page 91 and 92:
- Planinsko kolesarjenje (Novice) 2
- Page 93 and 94:
Pušavec, Marijan: Sto let Frischau
- Page 95 and 96:
- Šmohorica (Doživetja z gora) 10
- Page 97 and 98:
Sluga, Gregor: 11/74 Snoj, Iztok: 4
- Page 100:
VAŠA STRAST. NAŠA TEHNOLOGIJA. TE
Change language