1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ljena navada. Srečno v novo leto, ki prihaja,<br />
in bodimo hvaležni staremu, ki<br />
nas še vedno spremlja, da bi še naprej<br />
»stali inu obstali« v objemu gorskih lepot<br />
v veselem sestavu pohodniške tovarišije.<br />
Janko Mlakar<br />
Iz Planinske založbe<br />
Bliža se čas veselega pričakovanja.<br />
Pozornost do najbližjih lepo izrazimo<br />
tudi s knjižnim darilom, zato<br />
Vam Planinska založba PZS sporoča,<br />
da imate pri nakupu naslednjih<br />
leposlovnih knjig 40 % popust (velja<br />
do razprodaje zalog):<br />
Posušeni rožmarin<br />
Človek, gora, poezija<br />
Ama Dablam – Odsanjane sanje<br />
Gremo skupaj v hribe<br />
Valentin Stanič, prvi alpinist v<br />
Vzhodnih Alpah<br />
Zorko Jelinčič – Nad prezrtjem<br />
in mitom<br />
Moje gore<br />
Planinski zbornik ob 110-letnici<br />
SPD/PZS<br />
Lotosov cvet<br />
Knjige lahko naročite na sedežu<br />
PZS, Dvoržakova 9, p.p. 214, 1001<br />
Ljubljana, po tel.: 01/434 56 84, fax.:<br />
01/434 56 91, po e-mailu: planinska.zalozba@pzs.si,<br />
lahko pa tudi<br />
preko spletne strani: www.pzs.si.<br />
Planinska založba PZS<br />
LITERATURA<br />
Koča na Robu<br />
Koča na Robu, Ivan Bučer, samozaložba<br />
Vojko Bučer, Ljubljana, 2008.<br />
Letos jeseni je Vojko Bučer v samozaložbi<br />
ponatisnil knjigo, ki jo je pred<br />
skoraj sedemdesetimi leti napisal njegov<br />
stric, alpinist in pisatelj Ivan Bučer<br />
(1910–1950).<br />
Koča na Robu je izšla v prvem letu italijanske<br />
okupacije Ljubljane in ima zato<br />
poleg letnice 1941 tudi rimsko številko<br />
XX. V roke mi je prišla slučajno, enkrat<br />
leta 1947, prebral sem jo na dušek.<br />
Takrat, ko sem užival v napeti zgodbi,<br />
seveda nisem slutil, da bo pisec čez tri<br />
leta umrl za posledicami nesreče v Severni<br />
Triglavski steni.<br />
Knjiga, trdo vezana in na dobrem papirju,<br />
je potem izginila iz mojega življenja.<br />
Izkušnje plezalskih tovarišev so<br />
bile podobne: mnogi so jo brali, tudi v<br />
šoli pod klopjo, potem pa je preprosto<br />
ni bilo nikjer več.<br />
Branje ponatisa mi je zato pričaralo čas,<br />
ki je minil, in spet so oživeli dramatična<br />
zgodba in njeni junaki. V njej je bilo<br />
vse tisto, kar nas je navduševalo: tekmovanje<br />
za nepreplezano, strašljivo,<br />
trikotno severno steno, ročni obračun<br />
med plezalci v gostilni, smučanje po<br />
neskončnih planjavah pršiča, plazovi,<br />
padci v steni, reševanje, domačijski originali<br />
v dolini – skratka, alpinistična folklora<br />
malo pred drugo svetovno vojno.<br />
In seveda kleni junak zgodbe, Mihol,<br />
in vročekrvna lepotica, njegova usodna<br />
idealna ljubezen, ki ga, medtem<br />
ko se on športno razdaja v previsih,<br />
prevara. Da bi bilo razočaranje še bolj<br />
grenko, ga prevara s tipom z brčicami,<br />
nekakšnim plezalskim prisklednikom,<br />
sicer takratnim Miholovim soplezalcem.<br />
Kmalu zatem, ko gresta spet plezat<br />
in se z Miholom na vrhu stene razvežeta,<br />
se Stane (tako mu je bilo ime),<br />
71