05.01.2015 Views

1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije

1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije

1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Sanjski zaključek SP v športnem<br />

plezanju<br />

Zadnja tekma za svetovni pokal (SP)<br />

v športnem plezanju sredi novembra<br />

v dvorani Zlato polje v Kranju je<br />

bila zares spektakularna. Z izjemnim<br />

plezanjem je presenetil Klemen Bečan;<br />

s petim polfinalnim izidom je nastopil<br />

v finalu kot četrti in s sproščenim<br />

plezanjem zasedel <strong>1.</strong> mesto. Tako se je<br />

v zgodovino športnega plezanja zapisal<br />

kot prvi Slovenec, ki mu je uspelo<br />

zmagati na tekmi za SP. Pred tem je<br />

na stopničkah v tem tekmovanju stal<br />

le enkrat (3. mesto, Chamonix, 2008) in<br />

izenačil enajst let stari dosežek Aljoše<br />

Groma v Imstu. V skupnem seštevku težavnosti<br />

in kombinacije je Bečan pristal<br />

na odličnem 5. mestu.<br />

Veliko so obetale predvsem vražje<br />

Slovenke Mina Markovič, Natalija Gros<br />

in Maja Vidmar. Prva je finale s ponesrečenim<br />

nastopom končala na 8. mestu,<br />

druga se je povzpela za tri mesta više.<br />

Z lahkotnim plezanjem se je prav pod<br />

vrh smeri povzpela Maja Vidmar, a je na<br />

koncu morala priznati premoč odlični<br />

Avstrijki Johanni Ernst. Maja Vidmar je<br />

sezono v skupnem seštevku končala na<br />

2. mestu, Mina Markovič pa na 3.<br />

Po finalu SP je bil v Kranju še finalni<br />

obračun evropske mladinske serije.<br />

V konkurenci 25 držav je slovenska reprezentanca<br />

nastopila zelo dobro. Najboljši<br />

je bil Jure Bečan, ki si je pri mladincih<br />

z odličnim plezanjem priboril 3.<br />

mesto, v skupnem seštevku pa 4. Najuspešnejša<br />

med mladinkami je bila s 5.<br />

mestom Leja Kos. V skupnem seštevku<br />

vseh tekem je bilo med najboljšo deseterico<br />

vseh treh mladinskih kategorij<br />

kar devet Slovencev.<br />

M. P.<br />

IZ DEJAVNOSTI PZS<br />

Diplomska naloga o<br />

športnoplezalnem centru<br />

Konec oktobra je bila v Škofji Loki predstavitev<br />

diplomske naloge diplomanta<br />

Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<br />

Marka Vidmarja, sicer športnega<br />

plezalca, z naslovom Športno plezalni<br />

center na Kamnitniku v Škofji Loki.<br />

Avtor je predstavil izjemno privlačno,<br />

mednarodno primerljivo zasnovo sodobnega<br />

športnoplezalnega centra,<br />

kar je prvi tovrstni projekt pri nas. Da<br />

se je ta »zgodil« prav v Škofji Loki, ni naključje,<br />

saj je tu športno plezanje na izjemno<br />

visoki ravni, kar dokazujejo dosežki<br />

Maje Vidmar, članice Plezalnega<br />

kluba Škofja Loka, in Natalije Gros, prav<br />

tako iz Škofje Loke, sicer članice AO<br />

Kranj. Glede na naraščajočo priljubljenost<br />

športnega plezanja je zadnji čas,<br />

da tudi pri nas posvetimo pozornost izgradnji<br />

sodobnih plezalnih centrov, ki<br />

bodo športnim plezalcem nudili pogoje<br />

za kakovosten trening. Župan Občine<br />

Škofja Loka Igor Draksler je naklonjen<br />

tej zamisli, zato z izgradnjo centra<br />

ne bi smelo biti večjih težav. Na predstavitev<br />

diplomskega dela je bil povabljen<br />

tudi predsednik PZS Franci Ekar,<br />

ki je diplomantu čestital za uspešno<br />

opravljen zagovor in poudaril, da je<br />

projekt pomemben za razvoj slovenskega<br />

športnega plezanja.<br />

INDOK PZS<br />

PISMA BRALCEV<br />

Durmitor<br />

Z velikim zanimanjem sem prebrala<br />

članek o Durmitorju v enajsti številki<br />

Planinskega vestnika. V Durmitorju<br />

sem bila dvakrat, in sicer leta 1950 na<br />

taborjenju PD Rijeka in dve leti kasneje<br />

v zvezni planinski šoli. Reško taborjenje<br />

je vodil Slovenec Nedeljko Košuta, ki se<br />

je kasneje ponesrečil v Kočni. Drugače<br />

so bili udeleženci Rečani, Hrvatje in Italijani.<br />

Bilo nas je okoli 25 in smo spali v<br />

šotorih. Kuhala je Nedeljkova žena. Prehodili<br />

smo večino hribov, ki so omenjeni<br />

v članku. Že takrat mi je padla v oči<br />

velika posebnost: ob mnogih samotnih<br />

potokih so bili vaški mlini brez mlinarjev,<br />

ki so jih vaščani sami vzdrževali in<br />

mleli v njih. Stvar je tekla zelo počasi –<br />

cel dan za vrečo moke. Kruh so pekli v<br />

edini pekarni v Žabljaku, kjer je bil pek<br />

Slovenec, s katerim je Nedeljko prijateljeval.<br />

Domačina iz Žabljaka sta se<br />

spominjala smrtne žrtve Rečana Josipa<br />

Komena. V Žabljaku je takrat deloval<br />

celo hotel, po gorah pa ni bilo nič<br />

markacij. Dve leti kasneje sem se udeležila<br />

Zvezne planinske šo1e, ki so jo<br />

vodili v glavnem Beograjčani, udeleženci<br />

pa smo prihajali iz vseh republik,<br />

razen iz <strong>Slovenije</strong> (takrat sem zastopala<br />

PD Rijeka). Deklet nas je bilo le pet, dve<br />

Hrvatici, dve Srbkinji in Bosanka, vseh<br />

skupaj pa nas je bilo okoli 60 do 70.<br />

Ko se je pojavil problem glede oskrbe<br />

s kruhom (nekaj so ga za tabor pekle<br />

tudi kmetice), sem vodji tabora zaupala,<br />

da govorim slovensko, in tako sem<br />

po kruh v spremstvu močnega fanta,<br />

ki je kruh nosil, največkrat hodila jaz.<br />

Seveda sem peku zamolčala svoje hrvaško<br />

poreklo. Prehodili smo vse vrhove<br />

in jezera, ki jih omenjate, in smo od<br />

te planinske šole res odnesli veliko. Žal<br />

69

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!