1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Sanjski zaključek SP v športnem<br />
plezanju<br />
Zadnja tekma za svetovni pokal (SP)<br />
v športnem plezanju sredi novembra<br />
v dvorani Zlato polje v Kranju je<br />
bila zares spektakularna. Z izjemnim<br />
plezanjem je presenetil Klemen Bečan;<br />
s petim polfinalnim izidom je nastopil<br />
v finalu kot četrti in s sproščenim<br />
plezanjem zasedel <strong>1.</strong> mesto. Tako se je<br />
v zgodovino športnega plezanja zapisal<br />
kot prvi Slovenec, ki mu je uspelo<br />
zmagati na tekmi za SP. Pred tem je<br />
na stopničkah v tem tekmovanju stal<br />
le enkrat (3. mesto, Chamonix, 2008) in<br />
izenačil enajst let stari dosežek Aljoše<br />
Groma v Imstu. V skupnem seštevku težavnosti<br />
in kombinacije je Bečan pristal<br />
na odličnem 5. mestu.<br />
Veliko so obetale predvsem vražje<br />
Slovenke Mina Markovič, Natalija Gros<br />
in Maja Vidmar. Prva je finale s ponesrečenim<br />
nastopom končala na 8. mestu,<br />
druga se je povzpela za tri mesta više.<br />
Z lahkotnim plezanjem se je prav pod<br />
vrh smeri povzpela Maja Vidmar, a je na<br />
koncu morala priznati premoč odlični<br />
Avstrijki Johanni Ernst. Maja Vidmar je<br />
sezono v skupnem seštevku končala na<br />
2. mestu, Mina Markovič pa na 3.<br />
Po finalu SP je bil v Kranju še finalni<br />
obračun evropske mladinske serije.<br />
V konkurenci 25 držav je slovenska reprezentanca<br />
nastopila zelo dobro. Najboljši<br />
je bil Jure Bečan, ki si je pri mladincih<br />
z odličnim plezanjem priboril 3.<br />
mesto, v skupnem seštevku pa 4. Najuspešnejša<br />
med mladinkami je bila s 5.<br />
mestom Leja Kos. V skupnem seštevku<br />
vseh tekem je bilo med najboljšo deseterico<br />
vseh treh mladinskih kategorij<br />
kar devet Slovencev.<br />
M. P.<br />
IZ DEJAVNOSTI PZS<br />
Diplomska naloga o<br />
športnoplezalnem centru<br />
Konec oktobra je bila v Škofji Loki predstavitev<br />
diplomske naloge diplomanta<br />
Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani<br />
Marka Vidmarja, sicer športnega<br />
plezalca, z naslovom Športno plezalni<br />
center na Kamnitniku v Škofji Loki.<br />
Avtor je predstavil izjemno privlačno,<br />
mednarodno primerljivo zasnovo sodobnega<br />
športnoplezalnega centra,<br />
kar je prvi tovrstni projekt pri nas. Da<br />
se je ta »zgodil« prav v Škofji Loki, ni naključje,<br />
saj je tu športno plezanje na izjemno<br />
visoki ravni, kar dokazujejo dosežki<br />
Maje Vidmar, članice Plezalnega<br />
kluba Škofja Loka, in Natalije Gros, prav<br />
tako iz Škofje Loke, sicer članice AO<br />
Kranj. Glede na naraščajočo priljubljenost<br />
športnega plezanja je zadnji čas,<br />
da tudi pri nas posvetimo pozornost izgradnji<br />
sodobnih plezalnih centrov, ki<br />
bodo športnim plezalcem nudili pogoje<br />
za kakovosten trening. Župan Občine<br />
Škofja Loka Igor Draksler je naklonjen<br />
tej zamisli, zato z izgradnjo centra<br />
ne bi smelo biti večjih težav. Na predstavitev<br />
diplomskega dela je bil povabljen<br />
tudi predsednik PZS Franci Ekar,<br />
ki je diplomantu čestital za uspešno<br />
opravljen zagovor in poudaril, da je<br />
projekt pomemben za razvoj slovenskega<br />
športnega plezanja.<br />
INDOK PZS<br />
PISMA BRALCEV<br />
Durmitor<br />
Z velikim zanimanjem sem prebrala<br />
članek o Durmitorju v enajsti številki<br />
Planinskega vestnika. V Durmitorju<br />
sem bila dvakrat, in sicer leta 1950 na<br />
taborjenju PD Rijeka in dve leti kasneje<br />
v zvezni planinski šoli. Reško taborjenje<br />
je vodil Slovenec Nedeljko Košuta, ki se<br />
je kasneje ponesrečil v Kočni. Drugače<br />
so bili udeleženci Rečani, Hrvatje in Italijani.<br />
Bilo nas je okoli 25 in smo spali v<br />
šotorih. Kuhala je Nedeljkova žena. Prehodili<br />
smo večino hribov, ki so omenjeni<br />
v članku. Že takrat mi je padla v oči<br />
velika posebnost: ob mnogih samotnih<br />
potokih so bili vaški mlini brez mlinarjev,<br />
ki so jih vaščani sami vzdrževali in<br />
mleli v njih. Stvar je tekla zelo počasi –<br />
cel dan za vrečo moke. Kruh so pekli v<br />
edini pekarni v Žabljaku, kjer je bil pek<br />
Slovenec, s katerim je Nedeljko prijateljeval.<br />
Domačina iz Žabljaka sta se<br />
spominjala smrtne žrtve Rečana Josipa<br />
Komena. V Žabljaku je takrat deloval<br />
celo hotel, po gorah pa ni bilo nič<br />
markacij. Dve leti kasneje sem se udeležila<br />
Zvezne planinske šo1e, ki so jo<br />
vodili v glavnem Beograjčani, udeleženci<br />
pa smo prihajali iz vseh republik,<br />
razen iz <strong>Slovenije</strong> (takrat sem zastopala<br />
PD Rijeka). Deklet nas je bilo le pet, dve<br />
Hrvatici, dve Srbkinji in Bosanka, vseh<br />
skupaj pa nas je bilo okoli 60 do 70.<br />
Ko se je pojavil problem glede oskrbe<br />
s kruhom (nekaj so ga za tabor pekle<br />
tudi kmetice), sem vodji tabora zaupala,<br />
da govorim slovensko, in tako sem<br />
po kruh v spremstvu močnega fanta,<br />
ki je kruh nosil, največkrat hodila jaz.<br />
Seveda sem peku zamolčala svoje hrvaško<br />
poreklo. Prehodili smo vse vrhove<br />
in jezera, ki jih omenjate, in smo od<br />
te planinske šole res odnesli veliko. Žal<br />
69