1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjižnica Slovenije

PESMI
Murki
Poljubi, veter, ga namesto mene,
dišeči cvet, ki raste med borovjem,
ki z vonjem tam kraljuje med skalovjem;
poljubi, veter, ga namesto mene.
Poljubi, veter, ga namesto mene,
ta cvet, ki z vonjem svojim me prevzame,
ki daleč okrog sebe vse objame;
poljubi, veter, ga namesto mene.
Kako bi rad povzpel se spet v višine
po znanih stezah in poteh tam gori,
kot je dejal Avčin, tja v svet tišine.
Žal le še z mislimi sem tam med bori,
tam, kamor murke cvet me vabi, žene;
poljubi, veter, ga namesto mene.
Zvonko Čemažar
V kapeli mali sva na Kredarici
V kapeli mali sva na Kredarici
v tišini v tem visokem gorskem svetu
obljubo dala večnemu obetu,
da bova spoštovala se v resnici.
Še nama v čast se zvonček je oglašal
in vetra piš odnašal je glasove,
zavel v doline je in na vrhove
in veter spet odmeve je prinašal.
Glej, čas odmerjal dneve je po svoje
in danes zmoremo visoko v gôre
hoditi po poteh že dolgo v troje.
Naj dano bo, da mladi rod sprejema
lepote vse, ki jih narava nudi,
kot nama dano je bilo obema.
Vinko Hrovatič
Omama
Nemo zro skalne stene –
starodavne priče časov.
Neznana ujetost me muči
in njih negibnost me veže.
Dih, ki spaja nebo in zemljo,
sproži plaz.
Opita
Divji ples na gori
in v meni.
Ko opita blodim
po skalnih policah,
ovita v meglice.
Vse naokrog je čisto –
brez greha.
Zbežim pred omamo.
Slavica Štirn
Od sreče zapojem
neslišno pesem
ujeti tišini.
Slavica Štirn
82