1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjiÅ¾nica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

NOVICE IZ VERTIKALE Manaslu Manaslu, gora, ki si jo je letos za cilj zastavilo veliko odprav, je po dolgem septembrskem obdobju slabega vremena v začetku oktobra le postregla z lepim vremenom, ki so ga izkoristile številne odprave. Z mednarodno »jugoslovansko« odpravo se je na vrh povzpela tudi Simona Pogač, ki je tako poleg Marije Štremfelj, Marije Frantar in Irene Mrak postala četrta Slovenka z osemtisočakom v žepu. V istem obdobju je na vrh skupaj z ženo Nives Meroi in soplezalcem Luko Vuerichom stopil tudi zamejski Slovenec Roman Benet, ki je sedaj Slovenec z največ osemtisočaki. Naštel jih je že enajst. Super Huber Plezalski zvezdnik Thomas Huber je ponovno dokazal, da njegova slava med plezalci ni prazna slama. V 24 urah je v Treh Cinah prosto preplezal tri zelo težke smeri in z dveh vrhov s padalom skočil nazaj na vstop. Prvo smer, Alpenliebe (IX, 500 m) v Zahodni Cini, je plezal ponoči od 22.30 do 4.00. Smer velja za zelo resno, povratek iz zgornjega dela je zelo težak. Druga, prav tako zelo resna smer Das Phantom der Zinne (IX+, 550 m) v Veliki Cini je prav gotovo dovolj velik zalogaj kot samostojen vzpon. Ötzi trifft Yeti (VIII+, 10 R) pa je tudi spodobno resna smer. Res senzacionalen dosežek, katerega vrednost si najbolje predstavljajo plezalci, ki so katero od omenjenih ali podobnih smeri že preplezali. Peca Grega Lačen (AO Črna na Koroškem) je brez dvoma glavni poznavalec južne stene Pece. Najprej je z različnimi soplezalci prosto ponovil praktično vse tehnične smeri v njej, sedaj pa vsako leto doda še kakšno. Za razliko od številnih novodobnih smeri Grega še vedno pleza po starem, brez svedrovcev. Konec oktobra sta z Matejem Flisom (AO Ravne na Koroškem) preplezala novo smer Pepelka (VIII, VII-/VI, 250 m, 6 ur), ki poteka v liniji sidrišč za spust, ki jih je Grega opremil že pred leti. Po raztežajih gredo ocene tako: V, VII-, VI+, VII-, VIII, VI+, VI. V spodnjem delu prevladuje plezanje po prvovrstnih, monolitnih in uživaških ploščah. V četrtem raztežaju smer zavije pod bele previse (VIII), ki zapirajo izhod proti vrhu stene. Najtežji raztežaj sta najprej preplezala tehnično, nato pa še prosto. V previsu sta pustila tri kline in po njunem mnenju je sedaj možen vzpon na pogled. Kak teden kasneje je stena Pece ponovno ponudila lep jesenski dan. Lokalni matadorji Grega, Matej in Miha Hrastelj so se odpravili v še eno od le dveh prosto neponovljenih smeri v južni steni, Spominsko smer (VI, A2, 250 m, Mihev-Komprej, 1980). V najtežjem raztežaju, zajetnem previsu z ne najboljšo skalo, se je bilo treba pošteno napihniti in zedinili so se za oceno VIII. Tomaž Jakofčič in Tina Di Batista sta isti dan prosto preplezala Kolčevo smer (VII+, 250 m, Jeseničnik-Gradišnik, 1985). Dalmacija Slavica in Peter Podgornik si redno prirejata zanimiva plezalna potovanja. Jesenskemu času primerno sta se tokrat podala v Dalmacijo in obiskala stene nad Makarsko, Biokovo, Omiš ter Brelo. Serijo sta začela s steno Malega Borovca in kombinacijo smeri Sive jeze (6b, 135 m) in In a gadda a vida (6a+, 130 m). Naslednji dan sta v vzhodni steni Pajevine plezala smer Pesem siren (6b+, 250 m), za katero pravita, da je zelo lepa, trije najtežji raztežaji pa potekajo po strmih radiatorjih. Spodnji del je v senci, zato priporočata plezanje ob toplejših dnevih. Nato sta v južni steni Malega Borovca ob močnem vetru preplezala smer P. S. R. (6a+, 135 m) in Sretan rođen dan Roberto (6a+, 110 m). Naslednji dan sta izkoristila za sproščanje v plezališču Omiš. Novo nad Krmo Urban Ažman in Jurij Hladnik sta raziskovala svet pred domačim pragom. Že pred časom sta plezala v steni Malega Pršivca z namenom ponoviti smer Beraška peč (VIII-, 300 m, Golob-Stres). S skice se nista najbolje znašla, zato izražata dvom nad uspešno ponovitvijo omenjene smeri. Tudi težave njunega plezanja so bile za stopnjo lažje od predvidenega. Našla sta kar nekaj klinov in težave ocenila do VII- (300 m). Med plezanjem sta pogledovala v steno Velikega Pršivca in v oči jima je padel lep sistem poči in zajed v desnem delu stene. Konec oktobra sta se zakopala v strmo rušnato pobočje, ki brani lepo steno pred obiskovalci. Tri ure plazenja po rušju in skrotju s težavami med drugo in tretjo stopnjo ter tremi krajši skoki IV. stopnje so bile potrebne, da sta se dotaknila kompaktne vršne stene, ki ju je nagradila z zelo lepim plezanjem po strmih počeh. Nastala je Jesenska pripoved (VI+/VII-, VI, 250 m). Popolno! Lep dan, lepo ime smeri, krepka in postavna prva plezalca pa tudi ustrezata igralski zasedbi istoimenskega filma … Za plezanje smeri je treba plezalni pas obtežiti vsaj s petimi klini in obogatenim kompletom metuljev do številke 3. Bela peč Včasih se je res težko spraviti na plano, sploh, če si doma v kaki kotlini, zaprti z meglenim pokrovom. Le sled lenobe je potrebna, da spomin na zadnje uživaško jesensko plezanje v čudovitem sončnem vremenu nad meglenim morjem preglasi želja po udobnejšem izletu v Osp. A vedno ni treba iti visoko, le malo nad tisoč metrov. Ena od udobnejših poznojesenskih kopnih plezarij je Bela peč nad Tržičem. Kratek dostop in plezanje večraztežajnih smeri, klasično in športno opremljenih, s pogledom na vabečo, dostikrat že zasneženo Storžičevo steno lahko služita kot lep decrescendo sezone skalnega plezanja v gorah. Romantiko lahko zmoti kmet, na čigar ozemlju hočete parkirati, zato previdno! Domačinov režim ni povsem transparenten. Člani AO Domžale so imeli v steni Bele peči skupno turo. V glavnem so si oprimke podajali v smereh Katastrofula (IV/III), Šleparska (V-/IV), Jugozahodni raz (IV), Avrikljev steber (VI+/V), Bumerang (V/III–IV) in Šipa (VI-/IV). Janez Cerar in Rok Benkovič sta šla v svet zgornje sedme stopnje in preplezala Dolinsko (VII+/VI). Večina je preplezala po dve smeri, nekateri tečajniki so prvič okusili (sicer skromen) luft pod nogami in tura je bila brez kančka dvoma proglašena za uspešno. Novice je pripravil Tomaž Jakofčič. 68
Sanjski zaključek SP v športnem plezanju Zadnja tekma za svetovni pokal (SP) v športnem plezanju sredi novembra v dvorani Zlato polje v Kranju je bila zares spektakularna. Z izjemnim plezanjem je presenetil Klemen Bečan; s petim polfinalnim izidom je nastopil v finalu kot četrti in s sproščenim plezanjem zasedel <strong>1.</strong> mesto. Tako se je v zgodovino športnega plezanja zapisal kot prvi Slovenec, ki mu je uspelo zmagati na tekmi za SP. Pred tem je na stopničkah v tem tekmovanju stal le enkrat (3. mesto, Chamonix, 2008) in izenačil enajst let stari dosežek Aljoše Groma v Imstu. V skupnem seštevku težavnosti in kombinacije je Bečan pristal na odličnem 5. mestu. Veliko so obetale predvsem vražje Slovenke Mina Markovič, Natalija Gros in Maja Vidmar. Prva je finale s ponesrečenim nastopom končala na 8. mestu, druga se je povzpela za tri mesta više. Z lahkotnim plezanjem se je prav pod vrh smeri povzpela Maja Vidmar, a je na koncu morala priznati premoč odlični Avstrijki Johanni Ernst. Maja Vidmar je sezono v skupnem seštevku končala na 2. mestu, Mina Markovič pa na 3. Po finalu SP je bil v Kranju še finalni obračun evropske mladinske serije. V konkurenci 25 držav je slovenska reprezentanca nastopila zelo dobro. Najboljši je bil Jure Bečan, ki si je pri mladincih z odličnim plezanjem priboril 3. mesto, v skupnem seštevku pa 4. Najuspešnejša med mladinkami je bila s 5. mestom Leja Kos. V skupnem seštevku vseh tekem je bilo med najboljšo deseterico vseh treh mladinskih kategorij kar devet Slovencev. M. P. IZ DEJAVNOSTI PZS Diplomska naloga o športnoplezalnem centru Konec oktobra je bila v Škofji Loki predstavitev diplomske naloge diplomanta Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Marka Vidmarja, sicer športnega plezalca, z naslovom Športno plezalni center na Kamnitniku v Škofji Loki. Avtor je predstavil izjemno privlačno, mednarodno primerljivo zasnovo sodobnega športnoplezalnega centra, kar je prvi tovrstni projekt pri nas. Da se je ta »zgodil« prav v Škofji Loki, ni naključje, saj je tu športno plezanje na izjemno visoki ravni, kar dokazujejo dosežki Maje Vidmar, članice Plezalnega kluba Škofja Loka, in Natalije Gros, prav tako iz Škofje Loke, sicer članice AO Kranj. Glede na naraščajočo priljubljenost športnega plezanja je zadnji čas, da tudi pri nas posvetimo pozornost izgradnji sodobnih plezalnih centrov, ki bodo športnim plezalcem nudili pogoje za kakovosten trening. Župan Občine Škofja Loka Igor Draksler je naklonjen tej zamisli, zato z izgradnjo centra ne bi smelo biti večjih težav. Na predstavitev diplomskega dela je bil povabljen tudi predsednik PZS Franci Ekar, ki je diplomantu čestital za uspešno opravljen zagovor in poudaril, da je projekt pomemben za razvoj slovenskega športnega plezanja. INDOK PZS PISMA BRALCEV Durmitor Z velikim zanimanjem sem prebrala članek o Durmitorju v enajsti številki Planinskega vestnika. V Durmitorju sem bila dvakrat, in sicer leta 1950 na taborjenju PD Rijeka in dve leti kasneje v zvezni planinski šoli. Reško taborjenje je vodil Slovenec Nedeljko Košuta, ki se je kasneje ponesrečil v Kočni. Drugače so bili udeleženci Rečani, Hrvatje in Italijani. Bilo nas je okoli 25 in smo spali v šotorih. Kuhala je Nedeljkova žena. Prehodili smo večino hribov, ki so omenjeni v članku. Že takrat mi je padla v oči velika posebnost: ob mnogih samotnih potokih so bili vaški mlini brez mlinarjev, ki so jih vaščani sami vzdrževali in mleli v njih. Stvar je tekla zelo počasi – cel dan za vrečo moke. Kruh so pekli v edini pekarni v Žabljaku, kjer je bil pek Slovenec, s katerim je Nedeljko prijateljeval. Domačina iz Žabljaka sta se spominjala smrtne žrtve Rečana Josipa Komena. V Žabljaku je takrat deloval celo hotel, po gorah pa ni bilo nič markacij. Dve leti kasneje sem se udeležila Zvezne planinske šo1e, ki so jo vodili v glavnem Beograjčani, udeleženci pa smo prihajali iz vseh republik, razen iz <strong>Slovenije</strong> (takrat sem zastopala PD Rijeka). Deklet nas je bilo le pet, dve Hrvatici, dve Srbkinji in Bosanka, vseh skupaj pa nas je bilo okoli 60 do 70. Ko se je pojavil problem glede oskrbe s kruhom (nekaj so ga za tabor pekle tudi kmetice), sem vodji tabora zaupala, da govorim slovensko, in tako sem po kruh v spremstvu močnega fanta, ki je kruh nosil, največkrat hodila jaz. Seveda sem peku zamolčala svoje hrvaško poreklo. Prehodili smo vse vrhove in jezera, ki jih omenjate, in smo od te planinske šole res odnesli veliko. Žal 69
Page 1:
REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LE
Page 4 and 5:
tleh … saj jaz planin sem sin! Te
Page 6 and 7:
želite več … Na negativni stran
Page 8 and 9:
KOMENTAR Naša trdnost je odvisna l
Page 10 and 11:
8 Bistrica v Vratih Matej Vranič
Page 12 and 13:
vatna lastnina, prehod prepovedan!
Page 14 and 15:
zagovornikov drugačnih družbenih
Page 16:
Lepo špičje Dan Briški 14
Page 19 and 20: Bele. Zaradi takih danosti je Frisc
Page 21 and 22: Fotokopija kupne pogodbe za nakup p
Page 23 and 24: štiri politične sisteme, dve svet
Page 25 and 26: Zima na Okrešlju Rok Volfand 23
Page 28 and 29: odločilno fazo, se bomo oskrbeli s
Page 30 and 31: Na grebenu Triglava 28
Page 32 and 33: Razgled s Triglava Preberi zvečer,
Page 34 and 35: Pa vendar sem šla naprej. Ko smo s
Page 36 and 37: NA TURO Zimski Prisojnik Divja tura
Page 38 and 39: Po grebenu na vrh Prisojnika Greben
Page 40 and 41: valovale med vrhovi na južni stran
Page 42: Prisojnik v zimski preobleki Matej
Page 45 and 46: Uživaški spust po pršiču vimo,
Page 47 and 48: Poldeta Talerja sem srečala letos
Page 49 and 50: na veliko zagnanih ljubiteljev gora
Page 51 and 52: Na Mojstrovko Oton Naglost 49
Page 53 and 54: po številu vgrajenih anten (ena, d
Page 55 and 56: Gibljemo se s tako hitrostjo, da po
Page 57 and 58: Novost - Brisače Advanced Microfib
Page 59 and 60: Pogorje Nun-Kun v Kašmirski Himala
Page 61 and 62: Vršna piramida Kuna (1000 m stene)
Page 63 and 64: Damjan Karničnik na grebenu Kuna s
Page 65 and 66: µ Oskar Karel Dolenc Vsem bralcem
Page 67 and 68: neugledno iztečejo v razbit kotanj
Page 69: Vstop v zasnežene žlebove µ Vlad
Page 73 and 74: ljena navada. Srečno v novo leto,
Page 75 and 76: PLANINSKO BRANJE Križemkražem po
Page 77 and 78: jak. Udeležencev je bilo deset. To
Page 79 and 80: gram animator pohodništva. V živa
Page 81 and 82: tudi za delo pri gradnji tovorne ž
Page 83 and 84: Kako bodo zavarovani člani PD s pl
Page 85 and 86: Rock and roll na Uršlji gori Drevo
Page 87 and 88: Planinski vestnik 2008 108. letnik
Page 89 and 90: - Stališče do vsebinskih zasnov S
Page 91 and 92: - Planinsko kolesarjenje (Novice) 2
Page 93 and 94: Pušavec, Marijan: Sto let Frischau
Page 95 and 96: - Šmohorica (Doživetja z gora) 10
Page 97 and 98: Sluga, Gregor: 11/74 Snoj, Iztok: 4
Page 100: VAŠA STRAST. NAŠA TEHNOLOGIJA. TE
show all

1. PDF dokument (6580 kB) - Digitalna knjiÅ¾nica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?