Å tevilka 16, oktober 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

carina.si
I Glasilo Carinske uprave Republike Slovenije I oktober 2009 I številka 16 I
Intervju: Matija Krmelj
Reportaža: Izpostava Pošta Ljubljana
Izvršbe v slovenski carini
Na največji kontejnerski ladji v luki Koper

[UVODNIK] > > > >
Praznik
»V Republiki Sloveniji se 8. oktober
določi za dan slovenske carinske službe.«
Tako je zapisan sklep o
določitvi našega praznika v
Uradnem listu RS 30. septembra
1993. Uradna in kratka
objava, brez nepotrebnih
olepšav in obrazložitev. Tako
kot pač pritiče publikaciji,
kot je Uradni list RS. Vendar
se v tem stavku skrivajo
spomini na osamosvajanje
naše službe, na osamosvajanje
naše države, v njem so pogum, ponos in pripadnost.
Tako kot še marsikdo iz naših današnjih vrst sem v
carino prišla precej po tem datumu, vendar mi je že od
samega začetka všeč, da imamo svoj dan. Praznik, ki je
samo naš. Dan, ko se ne le spominjamo dogodkov leta
1991, ko je slovenska carina stopila na mejne prehode
s Hrvaško, ampak je predvsem dan, ki nas povezuje tukaj
in zdaj, dan, ki ga bomo ponosno praznovali tudi
naslednja leta.
Verjamem, da je v vsakodnevni razpetosti med službo
in zasebnim življenjem, večnim hitenjem ter tisoč in eno
skrbjo v glavi težko umiriti misli, jih zbistriti in pogledati
malce dlje od jutrišnjega dne. Se izviti iz objema neustvarjalne
rutine, se vprašati, kaj lahko sami storimo, da
bo naše delo boljše, uspešnejše, učinkovitejše. Da bomo
ob štirih popoldne (ali kadar koli pač gremo iz službe),
zadovoljni sami s sabo in delom, ki smo ga ta dan
opravili. Vem, da je marsikomu carina zgolj služba, ker
je v službo pač treba hoditi. To je dejstvo in tudi povsem
legitimen odnos posameznika. In da bi bilo popolnoma
vseeno, če bi bila ta služba namesto v carini v nekem
drugem uradu, občini ali ministrstvu. Tu ni kaj. Vendar
pa je nesporna dolžnost vseh nas, da tisto, kar delamo,
naredimo dobro in vestno.
Večkrat slišim, da je bilo včasih, pred leti, v službi
drugače, da so bili odnosi med delavci boljši in pristnejši.
Že mogoče, časi se resda spreminjajo in (neopazno) se
zagotovo spreminjamo tudi sami. Vendar ne pozabite,
tudi v službi velja isto kot v zakonu med možem in ženo –
treba se je truditi. Na prvo in častno mesto moramo postaviti
spoštovanje, iskrenost in poštenost. Spoštovati vse
sodelavce brez izjeme, podrejene in nadrejene, biti iskren
do vseh ter pošten do sebe in drugih. Saj navsezadnje
mi sami ustvarjamo medsebojne odnose. Če morda niso
najboljši, je na nas, da jih naredimo spet dobre. Bivša
šefica mi je nekoč rekla, da se v službi ne iščejo prijatelji,
da smo zgolj sodelavci. Mogoče ima prav, ampak če smo
že sodelavci, bodimo vsaj dobri, saj smo navsezadnje
skupaj kar tretjino dneva.
Mi smo torej tisti, ki gradimo našo službo – slovensko
carino. Bodimo ponosni nanjo. Jaz sem in vsakomur, ki
me vpraša, kje delam, z žarom v očeh povem – v carini.
In nemudoma pristavim, da grem z veseljem v službo.
Zaradi dela in sodelavcev.
Sabina Langus Boc, glavna urednica glasila Carina.si
Carina.si │ Interno glasilo Carinske uprave RS
Izdaja: Ministrstvo za finance, Carinska uprava RS, Generalni carinski urad, Šmartinska 55, Ljubljana
Glavna urednica: Sabina Langus Boc │ Fotografija na naslovnici: Izpostava Pošta Ljubljana (foto: Sabina Langus Boc) │ Lektoriranje: Mira Anžur
Grafična priprava in tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica
Naklada: 2000 izvodov
Ponatis delov ali celotne publikacije ni dovoljen brez pisnega pristanka izdajatelja. Uporaba in objava posameznih prispevkov je dovoljena le z navedbo vira.
ISSN 1581-8829
2 │ CARINA.SI

[INTERVJU]
8. OKTOBER – DAN SLOVENSKE CARINE
Spoštovane sodelavke in sodelavci!
Pred osemnajstimi leti, 8.
oktobra 1991, smo slovenski
cariniki vzpostavili carinski
nadzor na meji med Republiko
Slovenijo in Republiko
Hrvaško. V polnosti smo začeli
izvajati poslanstvo carinske
službe nove države in s tem
je bil izpolnjen eden izmed
pogojev za suverenost Republike
Slovenije. Zaradi pomembnosti
tega dogodka smo si 8. oktober izbrali za dan
slovenske carine.
Od takrat je slovenska carinska služba nenehno napredovala
in dobila veliko priznanj za svoje delo. Pred
petimi leti smo uspešno prevzeli vlogo carinske službe
članice Evropske unije in postali del evropske carinske
družine. Uspešno uresničujemo zadane strateške cilje,
kot so podpora zakoniti mednarodni trgovini, ohranjanje
varnosti in zdravja državljanov EU in ne nazadnje:
s svojim delom zagotavljamo četrtino slovenskega
državnega proračuna.
Pripravljamo se na dan, ko bo morala slovenska carina
ponovno dokazati svojo sposobnost prilagajanja
novim razmeram. Vstop Republike Hrvaške v Evropsko
unijo bo od vseh nas zahteval veliko prizadevanja,
trdega dela in velikokrat tudi pripravljenosti izkazati
se na do sedaj neznanem delovnem področju.
Ob dnevu slovenske carine vam, spoštovane sodelavke
in sodelavci, iskreno čestitam, se vsakomur zahvaljujem
za njegov prispevek k ugledu službe in želim, da
bi v prihodnje dosegli še veliko uspehov.
Moje posebne čestitke gredo letošnjim prejemnikom
priznanj, ki jih carinska služba vsako leto ob prazniku
podeli najzaslužnejšim v preteklem letu. Slavnostna
podelitev priznanj bo letos 9. oktobra 2009, ko nas bo
s svojo prisotnostjo počastil dr. Franc Križanič, minister
za finance.
Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave RS
Prejemniki carinskih priznanj v letu 2009 so:
Polonca Črnila, Generalni carinski urad
Jana Vahčič, Generalni carinski urad
Barbara Gašperlin, Generalni carinski urad
Sabina Koselj, Generalni carinski urad
Anela Budimlić, Generalni carinski urad
Vanja Tajnšek, Generalni carinski urad
Anton Drašler, Generalni carinski urad
Anton Kmetič, Carinski urad Brežice
Ivan Kovač, Carinski urad Brežice
Breda Zabukovnik, Carinski urad Celje
Silvo Lepej, Carinski urad Dravograd
Matej Ravnik, Carinski urad Jesenice
Vlado Milunovič, Carinski urad Koper
Lorena Hrvatin, Carinski urad Koper
Mojca Lorbek, Carinski urad Ljubljana
Jana Andrejc, Carinski urad Ljubljana
Andreja Jereb, Carinski urad Ljubljana
Sabina Pernat Bogataj, Carinski urad Ljubljana
Vesna Šegula, Carinski urad Maribor
Samo Lebarič, Carinski urad Maribor
Ludvik Penhofer, Carinski urad Murska Sobota
Marija Lapoši, Carinski urad Murska Sobota
Jordan Bevčar, Carinski urad Nova Gorica
Božo Grmek, Carinski urad Sežana
CARINA.SI │

[INTERVJU] > > > >
»Matija Krmelj: »Včasih so bile odločitve
težke.«
Carina je prva in edina služba Matije Krmelja. Kot
diplomirani pravnik je v carino prišel 1968 in jo
zapušča po 41 letih predanega in ustvarjalnega dela.
Matija Krmelj je prišel v carino takoj po končanem študiju leta 1968.
Foto: Ljubo Mirič
Matija, glede na leta, ki sva jih preživela skupaj, bo
najin pogovor, če se strinjaš, zelo neformalen. Poznajo
te generacije carinikov, ki so bile zaposlene v carinski
službi še v času Jugoslavije, še bolj pa delavci, ki so se
zaposlili po osamosvojitvi, brez predznanja s področja
prekrškov. Ob odhodu v pokoj bi te zato prosil, da
odgovoriš na nekaj vprašanj, ki se mi zastavljajo.
Kaj te je pravzaprav pripeljalo v carinsko
službo?
V carinski službi sem začel delati leta 1968, v bistvu bolj
po naključju kot zaradi iskanja izziva na tem delovnem
področju. Po končanem študiju na Pravni fakulteti v
Ljubljani so me kot strokovnega sodelavca poslali v
novo ustanovljeno službo za prevajanje takratne Zvezne
carinske uprave. Spoznal sem sodelavce, priznane
»carinske avtoritete«, in se začel zavedati pomena
strokovnega izpopolnjevanja, ki mi je bilo omogočeno
v naslednjih treh letih zaposlitve v Odseku za prekrške.
Delo v Beogradu mi je ostalo v prijetnem spominu
zaradi prijaznega okolja in toplih ljudi, ki so znali
vzpostaviti pristen in neposreden stik. Kljub dobrim
delovnim pogojem in čudovitim sodelavcem me je nazaj,
v Slovenijo, klicalo domotožje, predvsem pa rojstvo
hčerke Nataše. Omogočili so mi vrnitev v Carinarnico
Ljubljana, kjer sem kmalu napredoval v vodjo Referata
za carinske prekrške.
Ni veliko ljudi, ki vso svojo delovno dobo ostanejo
zvesti službi prve zaposlitve. V carini si
bil zaposlen 41 let. Kaj je bil pravi motiv, da si
vztrajal na tem delovnem mestu?
Predvsem človeški odnos, ki smo ga gojili zaposleni.
Delo na področju carinskih prekrškov je bilo zanimivo
zaradi širine strokovnega znanja, ki ga je bilo treba
osvojiti in nadgrajevati, zaradi posebnosti posameznih
primerov, imel pa sem tudi možnost spoznavati različne
ljudi in njihove življenjske usode. Včasih so bile
odločitve težke. Lažje sem jih sprejemal predvsem zato,
ker sem se odločal le na podlagi trdnih dokazov in ne na
podlagi morebitnih pričakovanj drugih. Pri strokovnih
odločitvah sem vztrajal tudi v vseh pritožbenih
postopkih. O zahtevnejših primerih sem premišljal še
konec tedna, nekateri so me spremljali celo mesece. V
poznih sedemdesetih letih smo imeli največ predlogov
za carinske prekrške. Ob najtežjih primerih sem skušal
ohraniti trezen razum in sem si zanje vzel dovolj časa.
│ CARINA.SI

[INTERVJU]
Kaj lahko poveš o razvoju carinske službe v
teh letih in kako si doživljal neprestane spremembe,
tako zakonodajne kot organizacijske?
Na začetku, kot večina novo zaposlenih, o carini nisem
vedel praktično nič. Področje carinske zakonodaje v
tistih časih ni bilo vključeno v študijske programe Pravne
fakultete. S pogledom v preteklost lahko ugotovim, da
v vodenju prekrškovnega postopka pravzaprav ni bilo
veliko bistvenih sprememb, vse do zadnje spremembe
zakona o prekrških (ZP-1), ko je tudi carinska služba
postala prekrškovni organ. Sodeloval sem pri pripravi
kazenskih določb starega carinskega zakona in tudi
trenutno veljavnega ZICPES-a. Predlagal sem kar nekaj
konkretnih rešitev, ki so bile plod predvsem dolgoletnih
praktičnih izkušenj in ne zgolj teoretičnih predpostavk.
Večina jih je bila upoštevana.
čem je klic gora, da sem mu tako rad in tako
pogosto odzoveš?
Pravzaprav nisem športni tip. V te aktivnosti so me
vključili kolegi, za kar sem jim hvaležen. Še vedno se
rad spomnim carinskih športnih iger in prijateljskega
druženja po njih. Sodeloval sem v kegljanju in šahu, še
posebej rad pa planinarim. Lepota narave, mir in odvisnost
od lastnih sposobnosti človeka preprosto sprostijo
in mu povrnejo moči. Več kot materialne dobrine mi
pomeni osebno zadovoljstvo. Da ga izpolniš v hribih, ne
potrebuješ veliko denarja. Za šport in planinarjenje sem
navdušil tudi hčer in sina. Oba sta me v teh aktivnostih
že bistveno presegla, česar sem zelo vesel.
Izobraževal si veliko mlajših kolegov.
V prekrškovni del carinske zakonodaje sem res uvajal
precej kolegov pravnikov. Spoznal sem, da samo
šolanje brez praktičnih izkušenj ne omogoča ustreznega
poznavanja pravne stroke, da bi lahko razmišljali kot
pravniki, zato sem z njimi največ delal prav v tej smeri.
Tisti, ki so usmeritve dojeli, so pri poznejšem, tudi
zahtevnejšem delu uspeli.
Kaj bi lahko glede na svoje bogate izkušnje
svetoval mlajšim generacijam?
Glede na izkušnje iz zadnjih let, po vstopu v EU, jih
tudi v bodoče čakajo hitre in korenite spremembe. Z
leti je težje slediti uvedbi novih informacijskih rešitev
in avtomatizaciji carinskih postopkov. Spremembe
sprejemam predvsem kot racionalizacijo dela, ki pa
ne sme ustaviti človekove inovativnosti, treznega
razmišljanja in prepričanja, da nič, kar je bilo doslej
narejenega, ne more biti narejeno bolje. Predvsem pa bi
v bodoče morali zagotoviti, da bi pred takimi prelomnimi
spremembami v poslovanju predhodno celovito uskladili
zakonodajne rešitve.
Zelo aktivno sodeluješ v različnih športih.
Najbolj so ti pri srcu gore. Vsako prosto urico
izkoristiš za vzpon na bližnji ali bolj oddaljen
hrib. Če je časa več, so na vrsti težji vzponi. V
Takole so sodelavci pospremili Matijo Krmelja v pokoj.
Foto: Danijel Ponikvar
Dragi Matija!
Upokojitev predstavlja eno od velikih prelomnic v
človekovem življenju, tudi zate, ki si jo dočakal z
veseljem, čil in zdrav ter z vedenjem, kaj je tvoje
poslanstvo v prihodnosti.
Ob tej priložnosti ti v imenu vseh zaposlenih v slovenski
carinski službi želim predvsem veliko zdravja in moči,
da se boš lahko podal na že začrtane poti in brezpotja
ter osvojil še številne zahtevne vrhove. Želimo ti bistrih
misli, da boš lahko premikal šahovske figure zmagam
naproti, predvsem pa ti želimo, da bi te spremljali dobri
ljudje in da bi bil obkrožen s svojim najdražjimi.
Za vse dobro, kar si zapustil službi in številnim
generacijam, se ti v imenu vseh sodelavcev še enkrat toplo
zahvaljujem in te obenem vabim, da nas v Carinskem
uradu Ljubljana večkrat obiščeš in še naprej deliš z nami
svoje izvirne poglede na svet.
Zoran Taljat, CU Ljubljana
CARINA.SI │

[IZ STROKE] > > > >
Izvršbe: nove naloge za slovensko carino
Carina je 1. julija 2009 prevzela izvršbo denarnih kazni po zakonu o pravdnem postopku,
izvršbo denarnih kazni in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu o
kazenskem postopku ter izvršbo sodnih taks. 1. januarja 2010 začnemo z izvršbo denarnih
terjatev po zakonu o upravnem postopku in z izvršbo upravnih taks. Izredno obsežne izvršbe
glob, ki jih izrekajo številni drugi državni organi, pa nameravamo prevzeti 1. januarja 2012.
Pred več kot petimi leti so nekateri naši kolegi iz
carinskih uradov, ki so se ukvarjali z izdajanjem odločb
v prekrškovnih zadevah, predlagali, da bi izterjavo
takratnih denarnih kazni, ki so se izrekale v prekrškovnih
postopkih, prevzela carinska služba. Veliko denarnih
kazni namreč ni bilo nikoli izterjanih in nezadovoljstvo
naših kolegov je bilo največkrat popolnoma upravičeno.
Kakor koli že, zadevo je bilo treba nujno urediti in
stanje vsaj malo izboljšati. Predlog, da bi carinska
služba prevzela v izterjavo kazni, izrečene po zakonu o
prekrških, je bil za tiste čase skoraj revolucionaren. Kljub
temu smo se z davčno službo sestali in poskušali najti čim
boljšo rešitev. Kolegi iz davčne službe so nam pojasnili,
da dnevno prejemajo v izterjavo ogromno zadev, ker pa
so bili po drugi strani v hudih kadrovskih težavah, jih
niso mogli reševati sproti. Zato so imeli t. i. »prednostno
listo«, na kateri pa naših zadev ni bilo. Začasna rešitev,
ki smo jo takrat našli, je bila elektronska izmenjava
podatkov, s katero smo malo olajšali delo kolegov iz
davčne službe in pospešili reševanje svojih zahtevkov
za izvršbo. Ne glede na to pa nikoli nismo čisto pozabili
na idejo, da bi »svoje«, sedaj globe, izterjevali sami, saj
smo bili prepričani, da bi bili pri tem uspešnejši.
V lanskem letu nas je med drugim čakala tudi za carinsko
službo zelo pomembna naloga: razmisliti, kako se bomo
soočili z res veliko organizacijsko spremembo, ki nas
bo doletela ob morebitnem vstopu Hrvaške v Evropsko
unijo. Izhodišča, ki jih je v ta namen pripravila in sprejela
Vlada RS junija 2008, predvidevajo prizadevanje službe
za pridobitev čim več novih nalog. Te bi lahko dodelili
našim kolegom, katerih delo na mejnih prehodih s
Hrvaško ne bo več potrebno. Tako je vlada v zvezi s tem
sprejela celo poseben sklep, s katerim se je zavezala, da bo
»pri pripravi vsakega predpisa, ki predvideva morebitno
novo nalogo oz. pristojnost, ki vsebinsko ni nujno vezana
na določen državni organ, najprej presodila, ali bi lahko
novo nalogo dodelila v izvrševanje Carinski upravi
RS, ob upoštevanju njene organiziranosti na območju
celotne RS in njenih kadrovskih zmogljivosti pred in
po morebitnem vstopu Hrvaške v EU.« Po sprejemu
tega sklepa je carinska služba prevzela v izvrševanje že
kar nekaj nalog: od kontrole vinjet do novih nalog na
trošarinskem področju, s spremembo zakona o carinski
službi pa smo letos maja pridobili praktično vse izvršbe,
ki so jih do tedaj izvajali v Davčni upravi RS. Dobili
smo torej ne samo izvršbe glob, ki jih carinska služba
izreka v svojih postopkih, ampak neprimerno več. Tako
smo 1. julija 2009 poleg izvršbe svojih glob že prevzeli v
izvrševanje izvršbe denarnih kazni po zakonu o pravdnem
postopku, denarnih kazni in stroškov postopka ter
odvzema premoženjske koristi po zakonu o kazenskem
postopku ter izvršbo sodnih taks. Že kmalu, 1. januarja
2010, začnemo z izvršbo denarnih terjatev po zakonu o
upravnem postopku in upravnih taks. Izredno obsežne
izvršbe glob, ki jih izrekajo številni drugi državni organi,
pa nameravamo prevzeti 1. januarja 2012.
Težava vseh novih nalog, ki jih prevzemamo, je v
tem, da se jih je treba lotiti takoj, torej še v času, ko
moramo izvajati še naloge, ki jih po predvidenem vstopu
Hrvaške ne bo več, v času, ko se povsod v naši službi
│ CARINA.SI

[IZ STROKE]
kaže kadrovska stiska in moramo poleg tega v skladu
z usmeritvami vlade zmanjševati število zaposlenih
v službi (v letu 2009 celo za nekaj več kot 2 %). Pri
izvršbah smo si sicer zagotovili postopen prevzem v treh
časovno ločenih fazah, a je treba tudi za prevzem zadnje
faze začeti z aktivnostmi že sedaj. Že pred sprejemom
spremembe zakona o carinski službi je bila imenovana
delovna skupina, ki je pripravila predlog nadaljnjih
aktivnosti. Tako je bilo odločeno, da prvi sklop izvršb
prevzame Carinski urad Sežana, z izjemo izvršb glob, za
katere je bilo odločeno, da vsak carinski urad sam izterja
globe, ki jih je izrekel v prekrškovnem postopku. Drugi
sklop, izvršbe denarnih terjatev po zakonu o upravnem
postopku in upravnih taks, bo že čez nekaj mesecev
prevzel Carinski urad Celje, za največji del izvršb, ki jih
bomo predvidoma prevzeli v izvrševanje v začetku leta
2012, pa bo končna odločitev sprejeta kasneje.
V prihodnjih mesecih in letih nas tako čaka še veliko
dela, vendar ga bomo opravili z veseljem, saj bomo z
izvršbami prezaposlili številne naše sodelavce, ki bi
sicer zaradi pričakovanih sprememb morali v skrajnem
primeru celo zapustiti naše vrste.
Natalija Radelj Mehle, GCU
Začeli smo z novimi izvršbami ali »Kaj pa
imate vi s tem?«
Z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem
sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 48/09) je Carinski urad
Sežana postal za celotno območje Republike Slovenije pristojen za izvajanje postopkov
davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za terjatve
iz naslova denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni
in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski
postopek, in sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse.
V juliju 2009 sta nam Sabina Koselj in Valerija
Kunštek iz Generalnega carinskega urada, ki sta
skupaj s sodelavci tudi sicer opravili pomembno delo
pri pripravah na prevzem novih nalog, predali nekaj
sto zadev, prevzetih od Davčne uprave RS, in nam
posredovali skoraj toliko različnih pravnih in tehničnih
napotkov za delo. Zdelo se nam je, da smo razrešili
vse probleme, a ko se je začelo zares, so se pojavila
nova pravna in drugačna vprašanja. Na nekatera smo
odgovore poznali sami, za druga smo potrebovali
pomoč.
Zanimivo je, da so bili nad tem, da je carinska služba
pristojna tudi za izvršbo drugih terjatev države, v začetku
presenečeni celo nekateri državni organi. Spraševali so,
ali res drži to, kar so prebrali, da po 1. 7. 2009 pošiljajo
predloge za izvršbo nam, Carinskemu uradu Sežana, in
ne več različnim davčnim uradom. Še bolj so se naši
pristojnosti čudili prvi dolžniki, ki so od nas prejeli
obvestilo oziroma opomin, da so dolžni poravnati neki
dolg. »Kaj pa imate vi s tem?« je bilo pogosto vprašanje,
ki je sledilo prejemu opomina. Tudi razlage, da oni carini
nič ne dolgujejo, niso bile redke.
CARINA.SI │

[IZ STROKE] > > > >
Veliko smo pojasnjevali in razlagali in še bomo.
Četudi danes še ne vedo vsi, da je carina pristojna za
davčno izvršbo, čeprav se dolžniki še naprej čudijo, ko
dobijo našo pošto, to ne zmanjšuje pomena oziroma
odgovornosti, ki nam je bila zaupana. Prepričani smo,
da bo čas prinesel spremembe tudi pri razumevanju naše
nove vloge.
Z novimi izvršbami se spopadajo Aleksander Ujčič,
Vlasta Kocjan, Igor Kokoravec, Tomaž Kobal, Ljiljana
Šuber, Breda Škapin in Vesna Macarol.
Foto: Milivoj Novič
Največje breme novih nalog trenutno nosijo dosedanji
uslužbenci na področju izvršb. Obseg dela se je zaradi
novih nalog povečal tudi na administrativnem in
finančnem področju. Toda najpomembneje je, da smo
začeli, da je led prebit. Samo v prvih dveh mesecih smo
zabeležili nad 2000 zadev. Z novimi uslužbenci, cariniki,
ki se usposabljajo za izterjevalce, bodo postopki davčne
izvršbe dobili nov zagon. In šele takrat bo mogoče realno
oceniti našo uspešnost pri izvajanju novih nalog.
Milivoj Novič, CU Sežana
Vračilo trošarine za komercialni namen – od
ideje do nakazila
Uvedba novega poslovnega procesa oziroma njegova dopolnitev poteka po določenih
pravilih. Vsaj v teoriji naj bi bilo tako. Na primeru vračil trošarine za komercialni namen
želim prikazati, kako to dejansko poteka, če obstaja interes za hitro uvedbo. Dogodki
so opisani iz mojega zornega kota in na osnovi informacij, s katerimi razpolagam.
23. februarja 2009 je Ministrstvo za finance sklicalo
sestanek v zvezi s projektom spremembe zakona
o trošarinah, ki naj bi omogočil nižjo trošarino za
pogonsko gorivo v sektorju avtoprevozništva. To je bila
prva informacija in še nerazčlenjena ideja. Sledili so
sestanki in analize, na osnovi katerih je bilo določeno,
da se olajšava izvede na način vračila. V naslednjem
koraku je carinska služba zaradi dodatnih obremenitev
morala oceniti obseg obremenitve in razpoložljive vire.
Usklajevanje predpisov in postopka z vsemi podrobnostmi
med ministrstvom, carinsko službo in zainteresiranimi
gospodarskimi združenji se je pospešeno odvijalo.
Vlada Republike Slovenije je 16. aprila 2009 že določila
besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona o trošarinah. Predlagano je bilo, da se prvo vračilo
izvede že za junij 2009. Odločanje v državnem zboru, ki
je potekalo v skladu z nujnim postopkom, je bilo končano
21. maja. Novela zakona je bila objavljena v Uradnem
listu RS 1. junija in je začela veljati 16. junija. Nato je bil
objavljen še pravilnik, katerega okvirna vsebina je bila
določena že pri pripravi novele zakona.
Besedilo pod fotografijo:
Vzporedno s sprejemanjem zakonodaje so potekale
notranje priprave v carinski službi in obveščanje
│ CARINA.SI

[IZ STROKE]
zainteresirane javnosti. Naše resorno ministrstvo je
večkrat poudarilo pomembnost prednostnega reševanja
zahtevkov in hitrega vračila odobrenih zneskov.
Potencialni upravičenci pa so že marca klicali oziroma
spraševali, kdaj lahko vložijo zahtevke. Skratka, od
carinske službe se je pričakovalo, da bodo postopki
hitri in da bodo potekali brez težav. Zaradi uspešnega
sodelovanja v carinski službi so bila prva izplačila na
osnovi zahtevkov z začetka avgusta 2009 izplačana
upravičencem 2. septembra.
Od ideje do izvedbe je minilo 192 dni. Ob upoštevanju
vseh potrebnih aktivnosti, ki so morale biti opravljene
v tako kratkem času, lahko vse skupaj strnem z rekom:
»Kjer je volja, tam je pot.«
Miran Kvenderc, GCU
Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen je bil
v Uradnem listu RS objavljen 8. julija 2009.
Vozniki, ali veste, koliko trošarine prispevate
v državni proračun?
Trošarina se plačuje od trošarinskih izdelkov. Mednje spadajo alkohol in alkoholne
pijače, tobačni izdelki ter energenti in elektrika. Kako pomembno mesto ima trošarina
med javnofinančnimi prihodki, nam pove podatek, da so v lanskem letu predstavljale
trošarine skoraj 28,5 % vseh prihodkov oziroma nekaj več kot 31,5 % vseh davčnih prihodkov
državnega proračuna.
Ker se danes, v času recesije, vodi politika, ki znižanje
javnofinančnih prihodkov v veliki meri nevtralizira
predvsem s poviševanjem trošarin, je realno pričakovati,
da bo v letošnjem letu delež trošarin med prihodki
državnega proračuna še višji. Iz podatkov, objavljenih na
spletni strani Ministrstva za finance, je razvidno, da je npr.
junija 2009 delež trošarin znašal kar 52 % vseh prihodkov
državnega proračuna oziroma 61,7 % davčnih prihodkov.
Trošarino plačujemo tako rekoč vsi, saj je njena vrednost
vračunana v končno ceno trošarinskega izdelka. Le težko
bi namreč našli koga, ki kdaj pa kdaj ne popije kozarčka
alkoholne pijače ali si ponoči ne osvetljuje prostora z
uporabo žarnice. Zagotovo pa največ trošarine plačamo
ob nakupu goriva za pogon naših avtomobilov. Ali veste,
koliko?
CARINA.SI │

[IZ STROKE] > > > >
V nadaljevanju je prikazan poenostavljen izračun višine
trošarine na porabljeno gorivo osebnega vozila. Izračun
temelji na predpostavki uporabe osebnega avtomobila
srednjega cenovnega razreda. Predpostavimo, da z
avtom prevozimo 30.000 kilometrov letno. Pri porabi
goriva 6,8 litrov na 100 kilometrov znaša letna poraba
2.040 litrov goriva.
povečala za 130,51 €/1000 l za motorni bencin oziroma
130 €/1000 l za plinsko olje.
Ob predpostavki enakomerne porabe prek celega leta
(87,21 km/dan) porabi naš avtomobil 5,93 litrov goriva
na dan. Upoštevajoč spreminjajoče se trošarinske stopnje
med letom, znaša skupna trošarina za porabljenih 2.040
litrov motornega bencina 873,20 € oziroma za porabljeno
isto količino plinskega olja 790,14 €.
In kaj te številke pomenijo na mesečni ravni? Avgusta
2009, ko je bila stopnja trošarine za motorni bencin
489,51 €/1000 l oziroma 432,00 €/1000 l za plinsko
olje, je bil naš strošek trošarine za porabljeno gorivo na
mesec 87,08 €, če vozimo avto z bencinskim motorjem,
oziroma 82,45 €, če vozimo avto z dizelskim motorjem.
Avgusta 2009 je bil naš strošek trošarine za porabljeno
gorivo 87,08 €, če vozimo avto z bencinskim
motorjem, oziroma 82,45 €, če vozimo avto z dizelskim
motorjem.
sedilo pod fotografijo:
Naslednja tabela prikazuje stopnje trošarin motornega
bencina in plinskega olja, namenjenega za pogon vozil,
veljavne v zadnjem letu, to je od 1. 9. 2008 do 1. 9.
2009. Stopnje trošarin so predstavljene glede na datum
njihove spremembe. Stopnja trošarine je določena z
uredbo o določitvi zneska trošarine za energente. Kot je
razvidno iz tabele, se je v zadnjem letu stopnja trošarine
Poudarjam, da ta izračun velja izključno za navedene
predpostavke. Pri izračunu je zaradi enostavnejše
primerjave upoštevana ista poraba goriva tako za
avtomobil, ki ga poganja motorni bencin, kot za
avtomobil, ki ga poganja plinsko olje. V praksi pa je
dejanska poraba goriva v avtomobilu z motorjem na
bencin nekoliko višja.
Če želite stroške na račun trošarine zmanjšati, vam
prišepnem nekaj nasvetov: poskrbite za pravilen tlak v
pnevmatikah, izogibajte se uporabi strešnega prtljažnika,
ne vozite z odprtimi okni, ugašajte nepotrebne
uporabnike (klima, ogrevanje zadnje šipe, meglenke),
pazite na pravilno prestavljanje, na pedalih imejte čim
lažje noge. Raziskave namreč kažejo, da se z varčno
vožnjo z lahkoto zmanjša poraba od 5 do 10 %, če pa se
zelo potrudimo, lahko dosežemo zmanjšanje porabe celo
za 20 %. Srečno!
Mag. Neva Uršič, GCU
Spremembe veljavnih stopenj trošarine za 1000 litrov goriva (v €)
Datum
spremembe
11.9.
2007
16.12.
2008
30.12.
2008
13.1.
2009
24.2.
2009
10.3.
2009
5.5.
2009
30.6.
2009
14.7.
2009
28.7.
2009
Motorni
bencin
Plinsko
olje
359,00 384,52 402,57 459,00 462,05 489,51
302,00 355,93 382,59 402,00 423,08 436,52 448,71 433,33 463,48 432,00
10 │ CARINA.SI

[IZ STROKE]
Načrt integritete Carinskega urada Brežice
Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje
pojem »korupcija« kot »dajanje ali sprejemanje nagrad
zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega
reševanja uradnih zadev; podkupovanje, podkupljivost«.
V nadaljevanju povezuje in navaja slabo moralo, ki jo
opisuje kot »izprijenost, pokvarjenost, navadno zaradi
takega dajanja ali sprejemanja nagrad«.
Vsekakor je govora o negativnem ravnanju vpletenih
posameznikov, zlorabi zaupanih pooblastil zaradi pridobivanja
osebne koristi. Obstaja veliko definicij in še
več teoretičnih delitev glede vrste in oblike korupcije.
Proti temu, večno aktualnemu in družbeno nesprejemljivemu
pojavu se bori vrsta domačih in tujih ustanov.
Od domačih moramo vsekakor omeniti Komisijo za
preprečevanje korupcije, Urad za preprečevanje korupcije,
Urad za preprečevanje pranja denarja, pravosodni
sistem, Državno revizijsko komisijo po zakonu o javnih
naročilih in še mnogo drugih. Tudi pomembne svetovne
ustanove od Transparency International, OZN, Interpola,
Svetovne banke do evropskih ustanov, kot so OLAF,
Evropsko sodišče, Evropsko tožilstvo idr., se ukvarjajo
z bojem proti korupciji. Obstaja precej raziskav, ki so
jih opravile priznane tuje, mednarodne inštitucije, neodvisne
raziskovalne hiše in domače ustanove. Slovenija
je bila pod drobnogledom zlasti v času kandidature za
vstop v EU.
Pa se vrnimo na začetek. Poglejmo si osnove, kot so morala,
etika in vrednote posameznikov kot javnih uslužbencev.
Javni uslužbenec nastopa kot posrednik med stranko v
postopku in upravnim organom. Kadar ima posameznik
razvite vrednote, kot so poštenost, nepristranskost,
spoštovanje ljudi, delavnost, prizadevnost, odnos do
strank, odgovornost ipd., se ni treba bati za nastanek
korupcije. V nasprotnem primeru lahko računamo na ta
negativni pojav. Večno je vprašanje razširjenosti korupcije,
saj ne bomo nikoli vedeli, koliko se je razrasla.
Razmišljajmo o vzrokih korupcije. Številni viri v
literaturi navajajo življenjski razlog prestopa praga
posameznika na pot korupcije; to je pomanjkanje
sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih
potreb. Glede na to, da v naši državi in predvsem med
javnimi uslužbenci ni tako težkih razmer oz. materialnih
stisk, ostaja edini razumen razlog človeški pohlep.
V Carinskem uradu Brežice so pripravili poseben dokument
o korupciji Načrt integritete Carinskega urada
Brežice.
Foto: arhiv CU Brežice
Kje je rešitev? Kako zajeziti ta pojav in zvišati
integriteto posameznika in službe kot celote? Ena
glavnih priložnosti se nam ponuja v izobraževanju in
posledično dvigu osebnih vrednot in morale javnih
uslužbencev. To je prava pot, saj zadene bistvo in izvor
težave, imenovane korupcija. Carinska služba ima tudi
kakovostne dokumente, ki načelno dobro opredeljujejo
to področje. V mislih imam Etični kodeks zaposlenih v
carinski službi in Kodeks ravnanja javnih uslužbencev.
Vsi novo sprejeti sodelavci v izobraževalnem procesu so
deležni tudi predavanj na to temo.
V Carinskem uradu Brežice smo sledili politiki carinske
službe. Člani projektne skupine urada smo v sodelovanju
z vsemi zaposlenimi izdelali dokument Načrt integritete
Carinskega urada Brežice. Direktor carinskega urada je
celotno področje še zaokrožil, nadgradil z dokumentom
Protikorupcijski koncept Carinskega urada Brežice, ki je
še korak naprej k zastavljenemu cilju v okviru politike
carinske službe, da se aktivno spopade s korupcijo v
lastnih vrstah.
Izhajajoč iz dejstva, da je v življenju živa beseda
močnejša, neposrednejša od pisane, smo v uradu vsem
zaposlenim predstavili dokument in prizadevanja za dvig
CARINA.SI │ 11

[IZ STROKE] > > > >
integritete in boj proti korupciji v obliki usposabljanja.
Usposabljanje je bilo v aktivni obliki, kar pomeni, da
so po predstavljeni vsebini zaposleni aktivno sodelovali
in podajali svoje razmisleke, predloge, pobude ali delili
svoje izkušnje s sodelavci. Izkušnje z usposabljanja so
izredno zanimive in prispevajo k osveščanju še posebej
nazadnje zaposlenih sodelavcev z najmanj delovnimi
izkušnjami. Pogovarjali smo se tudi o pristopu k dvigu
integritete Carinske uprave RS v našem uradu. Poudarek
je bil na pomembnih elementih, kot so izobraževanje,
cilji nadaljnjih aktivnosti, variante izvedbe, omejitve in
načrt integritete.
Naj na koncu poudarim, da je uspeh boja proti korupciji
odvisen od osveščenosti posameznikov oz. integritete
ali notranje moči vsakega javnega uslužbenca posebej,
realnega pogleda carinske službe na stanje in ustreznega
pristopa, ki naj bo trdo skupno delo v iskanju najboljše,
učinkovite poti.
Milan Kelher, CU Brežice
< < [REPORTAŽA]
Izpostava Pošta Ljubljana
Izpostava Pošta Ljubljana ima svoje prostore v Poštnem
logističnem centru Ljubljana. Tam napis oz. puščica
»Carinska pošta« vodi v prvo nadstropje, kjer me izza
okenc pozdravijo najprej poštne uslužbenke, povsem levo
za steklom z napisom Carinska kontrola izvoza pošiljk
pa zagledam znano zeleno uniformo. Torej sem prav
prišla, si rečem. Pred leti sta bili dve carinski pošti, ena v
Ljubljani in ena v Mariboru. Danes je le v Ljubljani.
Spoznam vodjo izpostave Miho Hropota, ki me popelje v
večji prostor. Tam so cariniki in poštni uslužbenci skupaj,
saj se njihovo delo tesno prepleta. Opazim, da je kljub
polnim vozičkom pisem, odprtih in zaprtih pošiljk ter
kupom paketov na mizah prostor urejen in pregleden.
Vsakdo pridno opravlja svoje delo. Usklajeno in ubrano.
Carinska pošta je posebnost v carinski službi, poudarja
Hropot: »Mi se vpletamo v poštne tokove. Pošta Slovenije
ima pogodbe z drugimi poštami v Evropi in drugod po
svetu. Čeprav smo del EU, pošte še vedno dostavljajo
pošiljke, ki so carinske. Pravzaprav imamo dvoji domači
promet: slovenski in mednarodni domači v okviru unije,
potem pa je še tisto, kar prihaja iz tretjih držav. Poštne poti
so različne: letalske, ladijske, železniške in cestne, vendar
vsaka pošiljka, ki pride v poštni center, prispe po cesti.«
Najprej razvrstijo pošiljke poštni uslužbenci. Tranzitne
gredo naprej, skupnostnih ne obravnavajo, razen v
izjemnih primerih (na primer trošarinske in podobno),
vsa carinska pošta pa brez izjeme pride do carinikov.
»Cariniki že iz izkušenj, otipa pošiljke in podatkov takoj
izločijo neproblematične. Vse ostale odprejo in fizično
pregledajo.«
V osrednjem prostoru je pisemski del …
Pošiljko spremlja obrazec CN22, zelena nalepka za
pisemsko pošiljko, ali CN23 kot obrazec A5 za paketno
pošiljko. Na obrazcih so osnovni podatki: kdo, komu,
kaj in po kateri vrednosti.
»Podatki so velikokrat lažni, zato je potrebno preverjanje.
Kadar pošiljko spremlja faktura, se na tej podlagi preveri
vrednost. Če je pod 22 evrov, pošiljko sprostimo v prost
promet. Sicer obračunamo dajatve: limit za DDV je 22
evrov, za carino pa 150 evrov. Če gre za darilne pošiljke,
je limit za DDV 45 evrov. Če pošiljke ne spremlja
faktura, pošta obvesti prejemnika, naj dostavi fakturo
ali kakršen koli drug dokument, na podlagi katerega se
lahko preverljivo določi carinska vrednost. Postopek se
nadaljuje z obračunom dajatev v aplikaciji MEJA oz.
z oprostitvijo plačila, če vrednost blaga v pošiljki ne
presega limita za oprostitev.«
12 │ CARINA.SI

[REPORTAŽA]
Klemen Kosmač vzame iz omare kup pisem. Ne da bi jih
odprl, ve, kaj je notri.
»Ponarejena viagra in cialis. Poznamo že obliko in
ovojnico, tako takoj vemo, da gre za ponarejena zdravila.
Takih pošiljk je vsak dan nekaj.«
… in paketni del.
Kadar manjkajo dokumenti, stranko obvestijo in prosijo,
naj dostavi bodisi fakturo bodisi izpis s spletne strani.
Postopek se potem nadaljuje z obračunom dajatev in
dostavo.
Ponarejena viagra v pisemskih pošiljkah.
Bežno pogledam naslovnike. Samo moška imena, isto
ime je celo na več pošiljkah.
»Oh, saj tudi ženske naročajo,« smeje zatrdi Kosmač.
Vse ponaredke čaka uničenje. Zdravila raztopijo v vodi,
ostalo blago pa največkrat razrežejo.
Mojo pozornost pritegnejo nenavadni obeski za ključe v
enem izmed vozičkov. Personal Alcohol Tester piše na
embalaži.
Carinik je ugotovil, da je vrednost na fakturi nižja od
tiste na etiketi.
Ustavim se pri Tomažu Šemetu, ki je iz vozička s
pošiljkami ob svoji mizi pravkar izvlekel pisan tulec.
Kako nenavadna embalaža, le kaj bi bilo notri.
Majice in kratke hlače, stlačene v tulec. Šeme pozorno
pogleda cene na etiketah in jih primerja z vrednostjo,
navedeno na spremljajočem dokumentu. Zmajuje z
glavo.
»Tole pa ne bo v redu,« reče, »cene na etiketah so višje,
kot je prijavljeno,« in začne pisati: »Podatki o vrednosti
se ne ujemajo …«
»Ljudje naročajo vse mogoče stvari,« pojasni Hropot, ki
je očitno vajen neobičajnih pošiljk.
Tudi žogice za stiskanje in preganjanje stresa v obliki,
khm, ženske dojke niso nič nenavadnega.
V izpostavi je 12 zaposlenih. Hropot pove, da jim
manjka mlajših sodelavcev. Predvsem se to pozna pri
sodobnih tehnologijah, saj je treba slediti računalniškim
in tehničnim novostim, načinom spletnega naročanja in
plačevanja, pa tudi spremljati spletne forume.
»Srečujemo se z najsodobnejšimi izdelki, ki so hkrati
ura, telefon, fotoaparat, kamera, diktafon, GPS …
Kombinacij je nešteto. Tu se moramo držati pravil
tarifiranja.«
CARINA.SI │ 13

[REPORTAŽA] > > > >
to pri uvozu. Pri izvozu so številke nižje, 1.000 na mesec.
Med meseci in dnevi danes skorajda ni razlik, saj stranke
naročajo izdelke predvsem prek spleta, ki pač deluje 24
ur na dan. Nekoliko več pošiljk je pred večjimi prazniki,
vendar še zdaleč ni takega navala kot pred leti.
Stranke se v carinski pošti oglasijo tudi osebno,
dostikrat pa pokličejo po telefonu ali pošljejo vprašanja
po elektronski pošti. Največkrat gre za pojasnjevanje
obračunanih dajatev, zakaj je všteta poštnina, zakaj je
obračunan DDV in podobno. Nemalo je razburjenja,
tudi žaljenja in celo kletvic: »Kritični del dneva je ob
koncu delovnika in v petek ob treh popoldne. Pa tudi ob
polni luni imamo precej več dela s strankami.«
Miha Hropot, vodja Izpostave Pošta Ljubljana, ki sodi
pod Carinski urad Ljubljana.
Na dan obdelajo približno 500 paketov in pisem, 30
deklaracij, na mesec pa pripravijo 2.500 obračunov – vse
V izpostavi zvesto sledijo usmeritvam sodobne slovenske
in evropske carine. To so varnost izdelkov, prepovedi
in omejitve ter intelektualna lastnina, šele potem so na
vrsti fiskalni učinki, torej pobiranje dajatev, pove vodja
Izpostave Pošta Ljubljana.
Sabina Langus Boc, GCU
Foto: Sabina Langus Boc
Dan odprtih vrat mejnega prehoda Petišovci
Izpostava Petišovci je skupaj s tamkajšnjo mejno
policijsko postajo 29. maja 2009 pripravila dan odprtih
vrat. Pred dogodkom smo se sodelujoči zbrali in s svojimi
predlogi pomagali, da je prireditev uspela. Iz svojih vrst
smo iz Ljubljane povabili sodelavca, ki je strokovnjak
za konvencijo CITES oziroma varovanje zaščitenih
rastlinskih in živalskih vrst. Na dnevu odprtih vrat se je
< < < < [DOGODKI]
to izkazalo za največjo zanimivost tako pri otrocih kot
starejših obiskovalcih. Največjo pozornost sta vzbudila
dva kosmatinca (koža medveda in zverine, ki je požrla
Rdečo kapico). Mariborski kolegi so prikazali delovanje
mobilnega rentgena. Tako je bila poleg opreme mejne
policije na ogled postavljena tudi carinska, ki jo
uporabljamo pri svojem delu na meji.
Izdelki iz slonovine in prestižni škornji so jemali dih.
Slikanje po carinsko.
14 │ CARINA.SI

[DOGODKI]
Obiskovalci so si lahko ogledali našo stavbo, kjer
smo jim pripravili kozarček brezalkoholnega in nekaj
sladkega za pod zob. Dan odprtih vrat je lepo uspel. Taka
prireditev približa naše delo ljudem, ki nas srečujejo na
mejnih prehodih.
Janez Donša, CU Murska Sobota
Foto: Izpostava Petišovci
Zmagovalca dneva odprtih vrat.
Sestanek kvadrilaterale v Zagrebu
Visoki predstavniki carinskih uprav štirih sosednjih
držav, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, se redno
srečujejo enkrat letno. Tokrat so se sestali 1. septembra
2009 v Zagrebu, kjer jih je gostil državni sekretar in
generalni direktor hrvaške carine Mladen Barišić. János
Nagy, prvi mož madžarske carine, Paolo Di Roma,
direktor carinskega urada pokrajine Veneto (Benečija),
in Rajko Skubic, generalni direktor Carinske uprave
RS, so se z gostiteljem pogovarjali o projektih e-carine,
trošarinah in čezmejnem sodelovanju. Dotaknili so
se sistema registracije in identifikacije gospodarskih
subjektov (EORI), ki je bil v državah članicah EU
uveden junija 2009.
Slovenija je predstavila svoje načrte o uvajanju sistema
gibanja in kontrole trošarinskih izdelkov (EMCS),
Hrvaška pa je pojasnila, kako deluje njen trošarinski
sistem. Poleg trošarin na alkohol, tobačne izdelke,
energente in električno energijo imajo namreč tudi
trošarine na druge izdelke, kot so kava, luksuzni izdelki,
avtomobili, plovila.
Vse štiri države so se dogovorile, da bodo pripravile
skupno carinsko operacijo, ki bo usmerjena v
preprečevanje tihotapstva.
Rajko Skubic, Paolo Di Roma, János Nagy in Mladen
Barišić s sodelavci so se v Zagrebu pogovarjali o
e-carini, trošarinah in čezmejnem sodelovanju.
Naslednji sestanek kvadrilaterale bo jeseni 2010 v
Italiji.
Sabina Langus Boc, GCU
Foto: arhiv GCU
CARINA.SI │ 15

DOGODKI] > > > >
Mejni prehod Babno Polje na poti do
sodobno urejenega prehoda
Začelo se je že pred leti: preučevanje razmer, ogledi,
dogovarjanje, sklepanje, risanje projektov, dajanje
soglasij. Mi pa smo bili že takrat z mislimi v novih
prostorih. Žal je prišlo do zastoja in potem ponovnega
tehtanja razlogov za in proti gradnji. Letos smo le
dočakali začetek gradnje in pred zimo, ki na Babnem
Polju res ni do muh, bomo zares v novih prostorih. Delo
v zabojnikih bo le še oddaljen spomin.
Andrej Godeša, CU Sežana
Foto: Andrej Godeša
… in gradnja se je začela.
Besedam so le sledila dejanja. Začetek je bil predvsem
hrupen.
Gradnja poteka hitro. Vsakič, ko pridemo v službo, je
napredek očiten.
Mojstri mislijo resno. Pripeljali so beton …
Življenjska modrost pravi, da je treba vsako stvar zgraditi
na trdnih temeljih. V gradbenem podjetju so se tega
dobro zavedali.
16 │ CARINA.SI

[DOGODKI]
Med gradnjo je na MP Babno Polje res živahno.
Vsej moderni tehniki navkljub »klasika« še ni za odpis.
Staro se umika novemu. Zabojnike so sicer odpeljali,
spomini pa ostajajo.
Odmik od dogajanja nam včasih omogoči čisto drugačne
poglede in občutja.
Stavba dobiva zunanjo podobo. Nas pa zanima debelina
izolacije.
Mojstri ravnotežja. Kdor je že kdaj držal tisto cev, ta že
ve.
Vodja gradbišča nam zatrjuje, da bo slika MP Babno
Polje že v drugi polovici oktobra povsem drugačna. V
ozadju so začasni prostori.
CARINA.SI │ 17

DOGODKI] > > > >
Sestanek delovne skupine ILIADe v Ljubljani
Kaj imata skupnega podatkovna baza ILIADe in Homer?
Če je v Homerjevi Iliadi človeška usoda popolnoma
prepuščena volji bogov, je ILIADe (Intra Laboratory
Inventory of Analytical Determination) plod dela,
prizadevanj, ustvarjalnosti in sodelovanja evropskih
carinskih kemikov. Carinski kemiki se zavedamo, da so
za enotno delovanje evropske carine pomembni dobro
sodelovanje med carinskimi laboratoriji, izmenjava
znanj, informacij in izkušenj ter usklajevanje analitskih
metod. Vse to vodi k primerljivim rezultatom preskusov
med laboratoriji in nenehnemu izboljševanju kakovosti
naših storitev. V ta namen je bila leta 1999 ustanovljena
Skupina evropskih carinskih laboratorijev GCL (The
Group of European Customs Laboratories). V okviru
te skupine se odvija šest programov: Podatkovna zbirka
analitskih metod ILIADe, Medlaboratorijske primerjave
in validacije metod, Mreženje za kakovost, Komunikacija
in strategija, Znanstvena ekspertiza, ECICS.
podatkovne zbirke se bo v prihodnje preneslo z Italije
na Evropsko komisijo, ob tem pa bo poskrbljeno za
nekatere izboljšave. O teh smo razpravljali dobršen del
prvega delovnega dne. Ostala dva dneva smo posvetili
pregledu novih vnosov v zbirko. Člani delovne skupine
med letom vnašajo analitske metode; to so prednostne
uradno predpisane metode, mednarodne ali nacionalne
standardne metode, lahko pa so tudi hišne metode, če
se izkaže, da dajejo boljše rezultate ali da ni ustrezne
standardne metode. Na sestanku te vnose pregledamo,
se o njih pogovorimo, po potrebi vnesemo popravke in
odobrimo ali zavržemo njihovo uporabo v zbirki. Letos
se je zbirka med drugim obogatila z metodami za analizo
drog.
Letošnji sestanek delovne skupine programa ILIADe
je potekal v Ljubljani od 8. do 10. junija. Poleg članov
skupine iz trinajstih držav članic se ga je udeležil tudi
predstavnik Evropske komisije gospod Herve Schepers.
Člani skupine skupaj gradimo podatkovno zbirko
analitskih metod, ki jih uporabljamo za pridobivanje
podatkov o uvrščanju blaga v carinsko tarifo, za
kontrole trošarinskega blaga, odkrivanje zlorab,
varovanje zdravja in drugo. V vseh teh letih je zbirka
postala zelo uporabno orodje za vse evropske carinske
kemike, za kar gre zahvala predvsem požrtvovalni
koordinatorki gospe Adriani Cimmino in vsem članom
delovne skupine.
Podatkovna zbirka, ki trenutno obsega okoli 550 zapisov
metod, je začela nastajati v Italiji. Od leta 2002 jo
lahko uporabljamo vsi evropski carinski laboratoriji in
tudi nekateri laboratoriji držav kandidatk. Skrbništvo
Letošnji sestanek delovne skupine programa ILIADe je
bil v Generalnem carinskem uradu od 8. do 10. junija
2009.
Foto: Tanja Groznik
Sestanki skupine ILIADe niso običajni delovni sestanki,
temveč srečanja kolegov, ki se pri svojem delu srečujemo
s podobno problematiko in želimo svoje izkušnje in
znanje deliti med seboj. Skupina združuje ljudi različnih
narodnosti in nazorov, kar pa ni ovira za ustvarjanje
prijetnega delovnega ozračja in sklepanje prijateljstev.
V njej vladajo odprtost, sprejetost in domačnost. Seveda
k temu pripomore tudi družabno življenje, za katero si
kljub dolgim in napornim sestankom vedno vzamemo
18 │ CARINA.SI

[DOGODKI]
čas. Tako smo v Ljubljani kolegom razkazali naše glavno
mesto, skupaj smo se povzpeli na Ljubljanski grad in se
z ladjico zapeljali po Ljubljanici. Ljubljana je na kolege
naredila vtis lepega, mirnega in varnega evropskega
mesta. Veseli so bili prijaznih ljudi in lepe narave.
Člane delovne skupine ILIADe ne druži le strokovno
delo, ampak tudi prijateljstvo.
Foto: Aleš Pečnik
Strokovni pogovori so se nadaljevali v carinskem laboratoriju.
Foto: Aleš Pečnik
Predstavniki slovenskega carinskega laboratorija smo s
sodelovanjem sodelavk, odgovornih za program Carina
2013, uspešno organizirali delovno srečanje. Naslednje
leto se dobimo v Berlinu, kjer bomo nadaljevali z delom.
Do takrat bomo ostali v stiku po elektronski pošti in se
s posamezniki srečevali na sestankih v Bruslju.
Marjetka Birk, GCU
< < < < [IZMENJAVE]
Delovni obisk kolegic iz Latvije
Od 4. do 6. avgusta 2009 je Oddelek za tranzit Carinskega
urada Nova Gorica v okviru programa Carina 2013 gostil
latvijski kolegici Gito Vaksne in Ilono Kazaka. Gita
je vodja oddelka za pomoč uporabnikom za področje
NCTS-a, Ilona pa je odgovorna za zaključevanje tranzitnih
postopkov z zvezkom TIR.
Sprejem pri direktorju CU Nova Gorica.
Foto: Katarina Gregorič
Program njunega obiska je bil zelo obsežen, časa pa
tradicionalno premalo. Potrudili smo se, da smo v tri
delovne dni nekako »stlačili« vse tisto, kar sta želeli
izvedeti. Dva dni sta latvijski kolegici preživeli v CU
Nova Gorica, kjer smo jima predstavili organiziranost
Oddelka za tranzit, njegove pristojnosti in proces z
nezaključenimi tranzitnimi postopki s poudarkom
na »poizvedovalnem postopku«. Ob tem smo jima
predstavili še novo aplikacijo SINCTS, ki se pri nas od
13. julija 2009 uporablja za tranzitne postopke. Latvija
namreč še vedno uporablja aplikacijo MCC.
Kolegici sta bili navdušeni nad analizo tveganja, ki je
vključena v našo novo aplikacijo. Medtem ko se je Ilona
CARINA.SI │ 19

[IZMENJAVE] > > > >
podrobneje seznanjala s postopkom TIR/NCTS, smo
Giti predstavili delovno področje Oddelka za pomoč
uporabnikom.
Koprski kolegi so tretji dan obiska pripravili izvrstno
predstavitev CU Koper, ki je bila dobra podlaga za
poznejši ogled luke Koper in načina dela v njej. Referat
za analize in kontrolo CU Koper je naši obiskovalki
navdušil tako s prikazom zasega blaga v preteklosti
kakor tudi s predstavitvijo načina iskanja in izbora tarč
za pregled.
Trije dnevi so dejansko hitro minili. Za predstavitev
podrobnosti posameznega področja dela seveda ni bilo
dovolj časa, vendar kot sta Gita in Ilona ob slovesu
povedali, sta se seznanili z vsem, kar sta želeli izvedeti
o načinu dela slovenske carine na področju tranzitnih
postopkov, ter da jima bodo pridobljene informacije
v pomoč pri njunem nadaljnjem delu. To pa je bistvo
delovnih obiskov.
Katarina Hrovatin Maraž, CU Nova Gorica
Z uredbo nad mobing v državni upravi
< < < < [ZANIMIVOSTI]
Ali se dogaja mobing tudi v carinski službi? Ali bi se sodelavci ob nadlegovanju in
trpinčenju zaupali svetovalcu za pomoč in informiranje? Naj bo to oseba iz lastnega
delovnega okolja ali od drugod? Kako zaposleni doživljajo delovno ozračje in medsebojne
odnose?
To je nekaj vprašanj, na katera smo se odločili poiskati
odgovore v raziskavi o varovanju dostojanstva. Odločili
smo se za anonimno raziskavo s pomočjo pisne ankete.
Tako so bili pozvani k sodelovanju vsi sodelavci Carinskega
urada Brežice.
Anketni vprašalnik je bil kratek, saj je vseboval samo
šest vprašanj in na koncu ponudil možnost za navedbo
razmislekov, predlogov, komentarjev. Kar 60 sodelavcev
se je odločilo, da sodeluje pri anketi in tako pomaga razsvetliti
področje mobinga, dojemanje le-tega in počutja v
delovnem okolju.
Zbrani rezultati so zanimivi in ponujajo koristne
informacije za nadaljnji pristop k obravnavanju področja
varovanja dostojanstva. Poglejmo si vprašanja in
rezultate ankete.
1. Seznanjen/a sem z vsebino Uredbe o ukrepih za
varovanje dostojanstva zaposlenih v organih državne
uprave (Uradni list RS, št. 15/2009)
Odgovor Število Delež v %
NE 5 8,3
DA 55 91,7
V našem uradu je tako večina seznanjena z uredbo, ki
določa ukrepe za varovanje dostojanstva zaposlenih v
organih državne uprave.
2. Prosimo, navedite, ali po vašem mnenju obstaja
spolno in drugo nadlegovanje ali trpinčenje v vaši
delovni sredini.
Odgovor Število Delež v %
NE 23 38,3
NE VEM 23 38,3
DA 14 23,4
Zanimiv je delež tistih sodelavcev (14), ki menijo, da
obstaja spolno in drugo nadlegovanje ali trpinčenje v
našem delovnem okolju. Naslednja skupina (23) meni,
da tega ni, enako število pa je neopredeljenih oz. tega
ne vedo.
3. V primeru, da bi bil/a osebno spolno in drugače
nadlegovan/a ali trpinčen/a, bi poiskal/a pomoč pri
svetovalki oz. svetovalcu za pomoč in informiranje v
Carinskem uradu Brežice?
20 │ CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI]
Odgovor Število Delež v %
NE 18 30
NE VEM 16 26,6
DA 26 43,4
Zanimal nas je delež tistih, ki bi želeli poiskati pomoč
pri svetovalcu v lastnem uradu. Največja skupina sodelavcev
(26) bi v primeru nadlegovanja ali trpinčenja
poiskala pomoč v lastnem uradu. Sledi skupina (18), ki
se ne bi odločila za iskanje pomoči »doma«, ampak raje
pri svetovalcu od drugod. Najmanjša skupina (16) ne ve,
kako bi se odločila.
4. V Carinskem uradu Brežice imamo primerno osebo
za svetovalko oz. svetovalca za pomoč in informiranje.
Odgovor Število Delež v %
NE 15 25
NE VEM 37 61,6
DA 8 13,4
Pri tem vprašanju nas je zanimalo mnenje sodelavcev,
ali imamo v uradu primerno osebo za svetovalca, ki bi
se ji lahko zaupali. Največja skupina sodelavcev (37)
se ni mogla opredeliti. Sledi skupina 15 sodelavcev,
ki med lastnimi kolegi ne vidi primerne osebe, 8 sodelavcev
pa vidi med svojimi kolegi primerne osebe za
svetovalca. Vprašanje je bilo zastavljeno hipotetično in
se ni nanašalo na konkretna imena, saj v tej fazi niso
bila znana. Odgovori verjetno kažejo na načelni pogled,
zaupanje in vero, da ti lahko pomaga ali te razume sodelavec
iz lastnega delovnega okolja.
5. V primeru, da bi bil/a osebno spolno in drugače
nadlegovan/a ali trpinčen/a, bi raje poiskal/a pomoč
pri svetovalki oz. svetovalcu za pomoč in informiranje
zunaj Carinskega urada Brežice.
Odgovor Število Delež v %
NE 13 21,6
NE VEM 18 30
DA 29 48,4
To vprašanje je od anketiranih zahtevalo opredelitev, ali
bi se v primeru nadlegovanja in trpinčenja raje odločili
za pomoč zunaj urada. Skupina 29 sodelavcev se je
odločila za to možnost. Naslednja skupina 18 sodelavcev
se ni mogla odločiti. Najmanjša skupina (13 sodelavcev)
pa se je odločila za svetovalca v lastnem uradu.
6. Delam v kolektivu z dobro delovno klimo in medsebojnimi
odnosi.
Odgovor Število Delež v %
NE 15 25,9
DA 43 74,1
Zadnje zastavljeno vprašanje je bilo, kako anketirani
ocenjujejo delovno ozračje in medsebojne odnose.
Kar 43 sodelavcev ocenjuje, da je dobro, 15 pa jih ni
takšnega mnenja.
7. Prosimo, navedite svoja razmišljanja, predloge,
komentarje ipd.
Pri podajanju lastnih razmišljanj, predlogov in komentarjev
je odziv tradicionalno zadržan. Vseeno sta bili
izraženi dve mnenji. Prvo je bilo, da je dobro ozračje le
med sodelavci na horizontalni hierarhični ravni, medtem
ko se na vertikalni hierarhični ravni izgublja. Drug anketiranec
pa meni, da se vse začne in konča pri pozitivnem
delovnem ozračju in jasno opredeljenih kvalitetah.
Na koncu gre zahvala vsem, ki ste sodelovali pri anketi,
si vzeli čas in odgovorili na zastavljena vprašanja. Ostalim
pa vzpodbuda za prihodnje.
Milan Kelher, CU Brežice
Avgust na mejnem prehodu Obrežje
V toplih poletnih dneh, ko se večina državljanov
odpravlja na zasluženi dopust, cariniki na mejnih
prehodih skrbimo, da promet poteka kar se da tekoče in
brez večjih zastojev.
Prvi konec tedna v avgustu je bil promet zelo gost na vseh
cestah proti morju in na mejnih prehodih. Za pokušino,
kakšna sta delo in ozračje ob taki gneči, vam pošiljamo
nekaj utrinkov iz našega delovnika. Termometer je zunaj
CARINA.SI │ 21

[ZANIMIVOSTI] > > > >
kazal 35 stopinj, k temu pa je treba prišteti še nekaj
stopinj zaradi izpušnih plinov in razgretih potnikov.
Temperatura na mejnem prehodu je bila ob 15. uri kar
40 stopinj (zelo poživljajoče). Vendar se kljub vročini in
gneči vedno najde tudi kaj prijetnega za carinsko oko,
na primer zanimiva vozila in veseli ljudje z vseh koncev
sveta.
Izstop iz države.
Zapuščina turistov in potnikov.
Vstop v državo.
Zanimivi turisti.
Prodaja vinjet na parkirišču mejnega prehoda.
Vesela družina, vsa v cvetju sredi mejnega prehoda …
22 │ CARINA.SI

[ZANIMIVOSTI]
… in njihovo veselo prevozno sredstvo.
Podrobni pregled zanimivega tovora vročini navkljub.
Mojca Tabor, CU Brežice
Foto: Mojca Tabor
Na največji kontejnerski ladji v luki Koper
Junija 2009 sem se udeležil sprejema ob vplutju doslej
največje kontejnerske ladje, ki se je kdaj privezala v
koprskem tovornem pristanišču. Balzac je ime te ladje,
ki pristala ob podaljšanem prvem pomolu koprskega
pristanišča. Podaljšanje je bilo pogoj za privez tako velikih
ladij ob bok obale.
CGM in MAERSK. To pomeni, da vsak teden prispe
v koprsko luko po ena ladja teh ladjarjev. Seveda se je
z vzpostavitvijo nove linije povečal obseg dela tudi za
carinike, ki morajo zdaj med številnimi prispelimi zabojniki
na podlagi analize tveganja izbrati prave tarče. Tu
velja dodati še to, da carina v luki uporablja sodobni
skener, ki v precejšnji meri pomaga pri izbiri zabojnikov
za natančnejši pregled blaga.
Velikanka se je privezala.
Z ladje so luška dvigala raztovorila 745 zabojnikov,
naložila pa drugih 672. Njena zmogljivost je 6500 TEU
(kontejnerskih enot) in je vključena v floto, ki pluje na
redni tedenski kontejnerski liniji »Phoenician express«
med Daljnim vzhodom in Koprom. Koprsko pristanišče
je z Daljnim vzhodom povezano v dvema rednima
tedenskima linijama, ki ju vzdržujeta ladjarja CMA-
Pogled na ladjo z obale.
CARINA.SI │ 23

[ZANIMIVOSTI] > > > >
Bilo je precej stopnic do vrha. Ženske v petkah so si
čevlje kar sezule.
Avtor prispevka. V ozadju je pogled na koprsko marino,
del stare obale ter naselji Markovec in Žusterna.
Nedjan Jerman, CU Koper
Foto: Nedjan Jerman
Tako se na ladji skladiščijo zabojniki.
S kolesom po nekdanjih mejnih prehodih
V carinski službi sem od leta 1975, torej mi teče že 35.
leto. Veliko lepega in tudi manj prijetnega se je zgodilo
v tem času. Mejni prehodi se obnavljajo, tisti, ki so ob
vstopu v EU izgubili status mejnih prehodov, propadajo,
< < [ŠPORT IN PROSTI ČAS]
to pa so bili v CU Jesenice kar vsi, razen Plavškega
travnika. Čas teče, letos je minilo že pet let od tega
dogodka. Zato me je zanimalo, kako je danes na teh
naših prehodih. Na pot sem se odpravila s kolesom.
Rateče, 25. aprila 2009: prometa skoraj nič, prehod je
zapuščen.
Ljubelj, 26. aprila 2009: kje so časi, ko je na Ljubelju
mrgolelo potnikov in prevoznih sredstev?
24 │ CARINA.SI

[ŠPORT IN PROSTI ČAS]
Korensko sedlo, 17. maja 2009: zapuščeno, mogoče
zanimivo za motoriste.
Korensko sedlo, 17. maja 2009: ta kozolec so nekoč
postavili delavci mejnega prehoda, danes pa …
Karavanke, 5. julija 2009: na Karavankah je še nekaj
življenja zaradi predora, v stavbah pa so se naselili
strahovi.
Jezersko, 3. junija 2009: izpostava je bila obnovljena
malo pred vstopom v EU. Lepo okolje in mir. Mogoče bo
nekoč počitniška hišica.
Železniška postaja Jesenice, 5. julija 2009: postaja
danes sameva, včasih pa je bila znana kot prehod za
potnike s »staro robo«.
CARINA.SI │ 25

[ŠPORT IN PROSTI ČAS] > >
No, pa je šlo. Prevozila sem 376 kilometrov, s trudom na
Ljubelj, Jezersko in Korensko sedlo, a mi je uspelo. Objekti
so zares hiše strahov in sprašujem se, ali bo kdo in
kdaj te strahove prepodil, da bi objekti nekako zaživeli.
Katarina Potočan, CU Jesenice
Foto: Katarina Potočan
Kolesarjenje po parenzani
Na toplo in sončno soboto, 19. septembra 2009, sva
s sodelavcem Matjažem organizirala rekreativno
kolesarsko potepanje po obalnih krajih po parenzani
(poti zdravja – porečanki). Na kolesarsko potepanje smo
povabili zastopnike imetnikov pravic blagovnih znamk, s
katerimi že nekaj let zelo dobro sodelujemo na področju
ponaredkov. Za pot smo si izbrali traso od sečoveljskega
mejnega prehoda, kjer se sicer konča slovenski del poti, in
potepanje nadaljevali mimo solin, Seče, skozi Portorož,
kjer nas je pot skozi predor pripeljala v strunjansko
dolino. Od tod smo nadaljevali prek Dobrave skozi še
en predor v Izolo, kjer smo imeli »leteči cilj«. Marsikdo
morda ne ve, da sta bila oba predora še pred nekaj leti
popolnoma zaprta in so v njiju gojili gobe.
Slovenski del poti od bivšega mejnega prehoda
Škofije do Sečovelj je zdaj v celoti urejen in primeren
za kolesarjenje, hojo, tek, rolanje. Pot je dolga 27
kilometrov in vodi skozi stara mesta in vasi, ob morju ter
med vinogradi in nasadi oljk, vodi skozi kratke, urejene
in osvetljene predore, preči doline in se vzpenja prek
gričev. Nanjo lahko vstopimo na več mestih. Speljana
je po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je
povezovala Trst in Poreč s kraji, ki so bili ob tej poti.
34 let je bila to osrednja kopenska vez med Istro in
Srednjo Evropo. Pravijo ji tudi pot prijateljstva, zato ker
je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in
hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena
parenzana. Pot zdravja pa ji pravimo, ker jo lahko po več
sto letih, ko je po tej progi zapeljal prvi vlak, uporabljajo
rekreativci, pohodniki, kolesarji, tekači, športniki in vsi
domačini in gostje, ki cenijo zdravo življenje in radi
spoznajo svoj kraj ali kraj, kjer preživljajo svoj dopust.
Slovenski del parenzane od Sečovelj do Škofij je dolg
27 kilometrov.
Foto: Nedjan Jerman
Na prekrasnem mestnem trgu v starem delu Izole nas
je pričakal in nam zaželel dobrodošlico direktor našega
urada Janko Strel. Tu smo si na kratko odpočili ter pot
nadaljevali mimo izolskega svetilnika, ladjedelnice in
nazaj po isti poti proti Sečovljam, kjer smo druženje
nadaljevali v prekrasnem okolju turistične kmetije s
pogledom na sečoveljske soline.
Carinska ekipa: Edi, Matjaž, Nedjan in Damjan.
Foto: Gregor Maček
Nedjan Jerman, CU Koper
26 │ CARINA.SI

[CARINSKA KRIŽANKA]

Obisk RZT Nova Gorica in športnikov v OŠ Otlica in OŠ Col, 10. junij 2009
Foto: Sabina Langus Boc
Učenci so si radovedno ogledovali službeno vozilo
novogoriške mobilne enote.
Cariniki si pri svojem delu pomagajo z endoskopom …
… posebnimi ogledali na kolescih
za pregled podvozja …
… in službenimi psi. Fridl je našel drogo. Tudi Bona je nakazala, kje je skrita droga. Hitri tester za drogo v pršilu.
Darko Žigon učencem razlaga o
boju proti drogam.
Ogledovanje različnih vrst drog.
Štirje športniki, zaposleni v carini, so se z
učenci pogovarjali o svojih treningih in tekmovanjih.