PREHODNI POJAVI V EES RAČUNALNIŠKE VAJE ... - POWERLAB

Na sliki 3.9 je podana primerjava medfaznih napetosti in linijskih tokov na sponkah
obremenjenega generatorja za oba omenjena primera. Pred nastopom okvare je generator
obratoval v ustaljenem stanju. Notranja inducirana napetost v modelu idealnega generatorja je
bila ves čas konstantna. Ravno tako sta bili ves čas konstantni vzbujalna napetost in navor
turbine v modelu realnega generatorja. Po dveh periodah je prišlo do kovinskega kratkega
stika na sponkah generatorja, ki je bil odpravljen v času 0.14 s.
Razlika med izračunanimi odzivi je vidna predvsem v časovnem poteku napetosti po
prekinitvi kratkega stika. V ustaljenem stanju, pred nastopom okvare in po njej, pa napetosti
izračunane z obema modeloma dosežejo enako vrednost. Maksimalne vrednosti tokov med
kratkim stikom so približno enake, vidimo pa, da amplitude tokov, ki so izračunani z
modelom realnega generatorja upadajo nekoliko hitreje kot tiste, izračunane z modelom
idealnega generatorja. Vrednosti tokov v ustaljenem stanju so, tako kot napetosti, približno
enake.
Bistveno večje razlike med izračunanimi poteki tokov in napetosti bi dobili, če bi modelu
realnega generatorja dodali še ustrezne modele turbine, vzbujalnika in regulacijskih zank.
Glede na to da, s stališča modela celotnega EES, odzivi dobljeni z modeloma realnega in
idealnega generatorja ne odstopajo bistveno, podatki o turbinah, vzbujalnikih in izvedbi
regulacij, ki bi lahko bistveno povečali to odstopanje pa niso dosegljivi, smo se odločili, da
bomo v modelu EES uporabili modele idealnih generatorjev. Pri tem se moramo zavedati, da
tako sestavljen model EES ne daje realne slike v primeru okvar v neposredni bližini
generatorskih sponk. Ker je model EES omejen tudi z zmogljivostjo uporabljene strojne in
programske opreme, nam uporaba modelov idealnih generatorjev omogoča bolj natančno
modeliranje ostalih elementov EES, kot so na primer podrobni modeli posameznih delov
omrežij.
3.3 Model transformatorja
3.3.1 Splošno o modelu transformatorja
Transformatorji opravljajo v elektroenergetskih sistemih pomembne naloge, kot je
transformacija in prenos energije med generatorji in visokonapetostnimi omrežji, oziroma
med omrežji različnih nazivnih napetosti. Osnovna podatka vsakega transformatorja sta
nazivna moč in napetost. Če pri neobremenjenem transformatorju priključimo na eno navitje
nazivno vrednost napetosti, se pojavijo nazivne napetosti tudi na ostalih priključkih navitij.
Nazivna navidezna moč danega navitja transformatorja je dogovorjena vrednost nazivne
moči, s katero je določena vrednost nazivnega toka, ki lahko teče skozi navitje, če je na
sponke transformatorja priključena nazivna medfazna napetost. Pri dvonavitnih
transformatorjih sta obe navitji grajeni za isto moč, pri večnavitnih transformatorjih pa so
moči posameznih navitij različne.
V nadaljevanju je podan dinamični model transformatorja. Predstavljene so klasične
metode za določitev parametrov modela transformatorja iz knjižnice Powersys. Ovrednoten je
tudi vpliv uporabe modela idealnega transformatorja. Glede na to, da v modelu zahtevani
podatki transformatorja pogosto niso na voljo, meritev pa na transformatorjih v uporabi ni
50
PREHODNI POJAVI V EES - VAJE