PREHODNI POJAVI V EES RAČUNALNIŠKE VAJE ... - POWERLAB

R = 0.0018447 ; R = 0.0016157 ; R = 0.0009888 .
1pu 2pu 3pu
Čeprav se izračunane vrednosti ohmskih upornosti v sistemu enotinih vrednosti ne
ujemajo dobro s tistimi, ki so bile določene iz podanih upornosti navitij v prejšnjem razdelku,
smo jih uporabili v modelih transformatorjev, če upornosti navitij niso bile podane. Model
namreč ne deluje, če ohmske upornosti navitij niso podane.
Določitev ostalih potrebnih parametrov modela idealnega trinavitnega transformatorja
brez podanih upornosti navitij, je od tu naprej enaka, kot pri določitvi parametrov modelu
idealnega trinavitnega transformatorja s podanimi upornostmi.
3.3.3 Model realnega transformatorja iz knjižnice Powersys
Model transformatorja, ki ga imenujemo model realnega transformatorja najdemo v
knjižnici Powersys programskega paketa Matlab/Simulink tako, da v modelu transformatorja,
ki smo ga uporabili za model idealnega transformatorja upoštevamo nasičenje železnega jedra
(označimo možnost Saturable core). Model, ki ga dobimo, ima prav tako kot model idealnega
transformatorja konstantno ohmsko upornost železnega jedra in konstantne primarne,
sekundarne in terciarne stresane induktivnosti ter ohmske upornosti, nima pa konstantne
medsebojne induktivnosti. V modelu realnega transformatorja torej upoštevamo vpliv
magnetno nelinearne karakteristike železnega jedra (v nadaljevanju jo imenujemo magnetna
karakteristika) in sicer tako, da magnetno karakteristiko podamo tabelarično v nekaj točkah.
Na sliki 3.19 je shematsko prikazan model realnega transformatorja s tremi navitji iz
knjižnici Powersys programskega paketa Matlab/Simulink.
R 1 L 1 L 2 R 2
●
●
R fe L µ
●
L 3 R 3
Slika 3.19: Shematski prikaz modela realnega transformatorja
Postopek določevanja parametrov modela je popolnoma enak kot v primeru modela
idealnega transformatorja (glej razdelek 3.3.2). Razlika je le v tem, da v primeru modela
idealnega transformatorja izračunamo induktivnost magnetilne veje transformatorja v eni
točki in sicer pri nazivni napetosti. Na tak način dobimo magnetno linearno karakteristiko
železnega jedra transformatorja. Takšen model transformatorja ne more zajeti vplivov
nasičenja.
Če imamo na voljo podatke prostega teka, kjer so pri različnih napetostih izmerjeni toki
prostega teka, lahko določimo magnetno karakteristiko v več točkah ter le-to upoštevamo v
modelu transformatorja.
72
PREHODNI POJAVI V EES - VAJE