PREHODNI POJAVI V EES RAČUNALNIŠKE VAJE ... - POWERLAB

s pripadajočimi razdelilno transformatorskimi postajami (RTP – ji), odcepe na daljnovodih,
ter ustrezne predstavitve EES sosednjih držav in porabnikov.
Začeli smo z modelom generatorja in na začetku prikazali na kakšnem principu so v
podobnih programih zasnovani modeli realnih generatorjev, ki pa jih v modelu EES nismo
uporabili zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da modeli realnih generatorjev zahtevajo vnos
podatkov, ki jih za večino generatorjev nismo dobili. Model realnega generatorja namreč
mora biti reguliran, kar pomeni dopolnitev modela realnega generatorja še z modelom
regulacije navora turbine in vzbujanja ter v končni fazi še z ustreznim dinamičnim modelom
turbine. Drugi razlog pa je ta da, tudi če bi imeli vse podatke, razpoložljiva strojna in
programska oprema v danem trenutku ne omogoča uporabe modelov realnega generatorja, saj
bi bil celoten model EES preobsežen. Zaradi tega smo, v modelu EES generatorje predstavili
z modeli idealnih generatorjev v katerih smo uporabili poznane podatke. Potem smo za znani
generator ovrednotili vpliv uporabe modela idealnega generatorja. Primerjava izračunov
opravljenih z modeloma idealnega in realnega (brez regulacije) generatorja kaže, da v
dinamičnem modelu EES lahko uporabimo modele idealnih generatorjev brez bistvenega
vpliva na točnost rezultatov.
V nadaljevanju je na kratko predstavljen princip modeliranja transformatorjev ter
postopek določitve parametrov modela transformatorja iz knjižnice Powersys programskega
paketa Matlab/Simulink. Tudi pri modelih transformatorjev ločimo modela idealnega in
realnega transformatorja, ki pa se razlikujeta le v načinu upoštevanja magnetno nelinearne
karakteristike železnega jedra. Pri modelu realnega transformatorja je magnetno nelinearna
karakteristika podana tabelarično pri modelu idealnega transformatorja pa s konstantno
induktivnostjo (magnetno linearna karakteristika). Ker magnetno nelinearna karakteristika
železnega jedra za večino primerov ni bila podana in je tudi iz razpoložljivih podatkov ni bilo
mogoče določiti, smo v dinamičnem modelu EES uporabili modele idealnih transformatorjev.
Tako kot pri modelu generatorja smo tudi pri modelu transformatorja ovrednotili razliko med
modeloma realnega in idealnega transformatorja ter ugotovili, da pride do bistvene razlike le
pri vklopu neobremenjenega transformatorja.
Ker so vsi generatorji na omrežje povezani preko transformatorjev, smo prikazali tudi
primerjavo med modeloma idealnega in realnega blok stika generator - transformator. Pri tem
s pojmom model idealnega blok stika generator - transformator označujemo blok stik modela
idealnega generatorja in modela idealnega transformatorja, s pojmom model realnega blok
stika generator - transformator pa blok stik modela realnega generatorja in modela realnega
transformatorja. Ugotovili smo, da ni bistvene razlike dokler je transformator obremenjen,
vzbujanje generatorja in navor turbine pa sta konstantna.
Ko smo sestavili modele vseh elektrarn in vseh večjih RTP – jev s pripadajočimi
transformatorji, smo se lotili modeliranja visokonapetostnih nadzemnih vodov. Ker ne bomo
opazovali valovnih pojavov smo vse vode predstavili s π modeli. Slednji vsebujejo tako
direktne kot tudi nične komponente vzdolžne impedance in prečne kapacitivnosti.
V nadaljevanju se je bilo treba odločiti kako predstaviti obremenitve posameznih
razdelilno transformatorskih postaj, oziroma na kakšen način v model EES vključiti vpliv
omrežij nižjih napetosti. Že z modeli vseh transformatorjev, ki transformirajo napetost na
srednje napetostni nivo bi občutno prekoračili zmogljivost strojne in programske opreme.
Zato smo omrežja srednjih in nizkih napetosti predstavili s konstantnimi bremeni ter
omenjeno poenostavitev ustrezno ovrednotili. V dinamično model EES smo vključevali
32
PREHODNI POJAVI V EES - VAJE