PREHODNI POJAVI V EES RAČUNALNIŠKE VAJE ... - POWERLAB

X
1pu
2 2
Z
2 2
kpu
− ( R1pu + R2pu
) 0.1512 − (0.0009521+
0.0010052)
= = = 0.0755936
2 2
X2pu = X1pu = 0.0755936
Ob upoštevanju:
X
L 2π
f X
Lpu
= = =
L X
b b Xb
= Xpu
(3.3.19)
2π
f
lahko zapišemo:
L1pu = X1pu = 0.0755936
L2pu = X2pu = 0.0755936 .
Na koncu določimo še parametre magnetilne veje (R fe in X µ ). Ker sta ohmska in
induktivna upornost (R 2 in X 2 ), v prostem teku priključenega NN navitja, v primerjavi z
ohmsko upornostjo in induktivnostjo magnetilne veje zanemarljivo majhni, jih v izračunu
omenjenih parametrov zanemarimo (glej nadomestno vezje s slike 3.13).
R
U (21⋅10 )
= = = 5798.8166 Ω
2 3 2
n2
fe 3
P0
228.15⋅10
3 3
Pri tem je U n2 nazivna fazna napetost, v prostem teku priključenega NN navitja vezanega v
trikot, P 0 je moč prostega teka, R fe pa je ohmska upornost magnetilne veje. Vrednosti tokov,
ki so označeni na sliki 3.13, so:
I
3
P0
228.15⋅10
= 3 = 3 = 3.6214 A
fe 3
U
n2
21⋅10
I 18.5 10.68098 A
3 3
0
I
0f
= = =
I I I
2 2 2 2
µ
=
0f
−
fe
= 10.68098 − 3.6214 = 10.0483 A
kjer je I fe tok skozi ohmski del magnetilne veje, I µ tok skozi induktivni del magnetilne veje, I 0
magnetilni tok oziroma tok prostega teka ter I 0f njegova fazna vrednost.
Sedaj lahko izračunamo reaktanco magnetilne veje X µ :
X
U
21⋅10
3
n2
µ
= = = 2089.906 Ω
Iµ
10.0483
60
PREHODNI POJAVI V EES - VAJE