Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

[IZ STROKE] > > > >na podlagi posameznih sporočil RIF. Zelo pomembno je,da se informacija o novem ugotovljenem tveganju pošlječim hitreje. Zakaj sta pomembna kakovost in hitrostpošiljanja podatkov? Enaka raven izvajanja carinskihkontrol je mogoča le ob hitrem posredovanju informacijo ugotovljenih novih tveganjih. Če se v primeru zavrnitvepošiljke s strani ene carinske izpostave kakovostnainformacija ne pošlje takoj še vsem ostalim, je velikaverjetnost, da se bo ista pošiljka vnesla v Skupnostna drugi izpostavi. Prav tako je informacija o načinutihotapljenja in vpletenih subjektih najbolj uporabnav času odkritja. V prihodnje bo zato delovna skupinanamenila največji poudarek ravno izboljšanju kakovostiin hitrosti pošiljanja informacij.Skupna prednostna kontrolna področjaKadar pride do povečanega tveganja v posameznemčasovnem obdobju, je dobro imeti sistem, v katerembo Evropska komisija na predlog države članice alina osnovi drugih razpoložljivih informacij kreiralaprednostne kontrole. Prednostna kontrolna področjalahko vključujejo posamezno carinsko dovoljeno raboali uporabo blaga, vrsto blaga, način in pot transportaali gospodarske subjekte, za katere velja večja stopnjatveganja v nekem časovnem obdobju in s tem poostrenoizvajanje carinskih kontrol. Za prvi pilotski primerizvajanja prednostnega področja so bila določena otroškakolesa z motorjem in D-rami, zadnje prednostno področjepa so bila ponarejena zdravila. Za prednostne kontroleje delovna skupina pripravila tehnično in funkcijskospecifikacijo zahtev za izdelavo elektronskega sistema,ki bo omogočil izmenjavo meril za prednostne kontrolein povratne informacije o ugotovitvah carinskih kontrolna podlagi teh meril. Sistem naj bi zaživel letos.Skupna merila in standardi tveganjaDoločitev skupnih meril in standardov tveganja je bilaena najtežjih nalog. Omejeni smo bili na obstoječi naborpodatkov in postopkov. Ker je bilo pri izvajanju varnostnihkontrol največ izkušenj v prometu z zabojniki, so bilanajprej izoblikovana skupna merila za pomorski promet.Glavni dogovor o skupnih merilih tveganja za pomorskipromet in njihovi primernosti v kopenskem prometu jebil dosežen na seminarju v Ljubljani leta 2007. Sprejeta jebila pobuda Slovenije, da se v okviru odbora za carinskizakonik razmisli o ustanovitvi sekcije za kontrolo inobvladovanje tveganja, ki bo skrbela za ovrednotenjeskupnih meril tveganja in njihovo spreminjanje. Sekcijanaj bi zaživela v letošnjem letu. Ker imata kopenskiin letalski promet svoje posebnosti, so bile v delovnihskupinah določena skupna merila, ki se bodo uporabljalav več vrstah transporta, in posebna, ki se bodo uporabljalale v posamezni vrsti transporta. Posebej zanimiva je bilarazprava o seznamu držav povečanega interesa, ki bodov kombinaciji s posameznimi kazalniki predmet ostrejšekontrole. Septembra 2008 je bila v odboru za carinskizakonik sprejeta odločba Komisije (1822/2008/ES)o skupnih merilih in standardih tveganja. Potrebno jebilo določiti še smernice za uporabo in implementacijovarnostnih pravil tveganja ter stopnje zmanjšanegatveganja za pooblaščene gospodarske subjekte. Zaizdelavo smernic se je delovna skupina sestala trikrat.Naloga namreč ni bila lahka, saj je bilo treba pripravitiobsežen dokument. Na koncu je bilo izdelanih kar 60strani, na katerih se skušajo enostavno in preglednopredstaviti način, postopki in diagrami poteka varstvenein varnostne analize tveganja ter zahteve za posredovanjepovratnih informacij o izvedenih kontrolah. Varnostnain varstvena analiza tveganja bo temeljila tako naelektronskem sistemu kot na dodatni, »ročni« analizitveganja. Vsebovala bo dve ravni: visoko tveganje, kjerbo carinska kontrola obvezna, in srednje tveganje, kjer boodločitev na strani lokalnega analitika. Glavni poudarekbo namenjen zajemu kakovostnih povratnih informacij oštevilu in rezultatih izvedenih carinskih kontrol ter hitriizmenjavi informacij po sistemu RIF.Testiranje varnostnih meril in standardovtveganjaPo določitvi varnostnih pravil tveganja je bilo treba vpraksi, na osnovi pilotskih projektov preveriti njihov vpliv,posledice in potrebne spremembe v organizaciji dela. Dabi preskusili izvajanje varnostnih pravil v pomorskemprometu, je potekala akcija LARA. Organizirali in vodiliso jo Nizozemci s pomočjo kolegov iz Velike Britanije,ki so hkrati tudi nosilci pilotskega projekta v letalskemprometu, imenovanega MIKE. Za preskušanje varnostnihpravil tveganja v kopenskem prometu pa je organizacijoin vodenje pilotskega projekta, imenovanega TRIGLAV,prevzela Slovenija.S pilotskimi projekti smo ugotovili kar nekaj pomembnihdejstev in potrebnih sprememb, zlasti pri organizaciji innačinu dela mejnih kopenskih izpostav. Več o projektuTRIGLAV pa v prihodnji številki.Jože Kavčič, GCU16 │ CARINA.SI