Å tevilka 14, februar 2009 - Carinska uprava Republike Slovenije

[IZMENJAVE]carinjenje, naknadno preverjanja deklaracij, analizatveganja, inšpekcijski pregledi itd. Drugi proces pa jeboj proti organiziranemu kriminalu, s katerim se carinabojuje proti kriminalu in prepovedanim snovem. Zate namene imajo na voljo 50 usposobljenih psov, 290posebnih vozil ter več stacionarnih in mobilnih skenerjev.Prav s ponosom so povedali, da so pri tem zelo uspešni,saj dnevno odkrijejo več kilogramov prepovedanihsnovi, zato bodo tudi nadalje posvetili največ pozornostiprav temu področju. Kot zanimivost so predstavilidejstvo, da švedska carina posluje pretežno elektronsko,saj ima od skoraj 5 milijonov carinskih deklaracij 97,8% elektronskih. Kljub visokemu odstotku zagotavljajonadzor nad blagom z različnimi analizami tveganja.Za konec lahko rečem, da nam program Carina 2013omogoča, da pogledamo malo čez planke, da odidemomed tuje kolege in vidimo, kako oni dojemajo in živijocarino. Ko se vrnemo, lažje prepoznamo, v čem smodobri in kje bi lahko bili še boljši. Torej, odločite se inpojdite pogledat čez planke.Mojca Lazar, CU Nova GoricaFoto: Mojca Lazar< < [ŠPORT IN PROSTI ČAS]Bela goraOdkar pomnim, sem bil zaljubljen v slovenske planine: Julijske Alpe, Pohorje … Zato odnekdaj pridno planinarim in se ukvarjam s športi, ki so tesno povezani z naravo (tek, kolesarjenje).Po trinajstih vzponih na Triglav je dozorela želja po srečanju z mogočnim lepotcemAlp – Mont Blancom. Prebral sem veliko literature in določil datum: 13. avgust 2008.Za prevetritev psihofizične kondicije sem prvi tedenjunija prehodil pot Kuzma–Piran preko Pohorja inČrnivca (460 km), za aklimatizacijo pa v juliju osvojilše Grossglockner. Po trekinškem zanesenjaštvu žena nezaostaja kaj dosti, zato je bil Mont Blanc tudi njena velikaželja. Končno je nastopil težko pričakovani datum, kosva se z ženo ob 21. uri odpravila s Ptuja proti Sežaniin preko Italije ob sedmih zjutraj prispela v Chamonixv Franciji. V približno 5 kilometrov oddaljenem krajuLes Huches sva parkirala avto, pripravila vso opremo zavzpon in se odpravila z zobato železnico do Nid d’Aigle,od koder sva polna pričakovanj začela sopihati protisvojemu cilju.Vreme je bilo naravnost fantastično, tako da je bilpostanek pri prvi koči Tete Rose namenjen zgoljopremljanju s plezalnim pasom in derezami, kajti odte točke dalje je sneg vse pogostejši spremljevalec. OdTete Rose naju je do naslednje postojanke, Goutierjevekoče na 3835 metrih, ločila strma Goutierjeva stena,ki je zaradi vse močnejšega vetra postajala iz metra vmeter bolj neprijazna. V zadnji tretjini te stene je tudisneg bril vedno močneje. Tolažilo naju je dejstvo, dabova že čez slabo uro na toplem, pa čeprav se začnenajtežji del (zaradi nepredvidljivih razmer in redkejšegazraka) šele prav od tam naprej. Ko sva prispela, svatakoj poskrbela za prenočišče, se okrepčala s toplo juhoin hitro šla počivat, zavedajoč se, da bo treba vstati žeob drugi uri zjutraj, če bo vreme seveda dopuščalo.Pa ni! Veter se je sprevrgel v pravo snežno neurje.Spanja ni bilo kaj dosti, zato pa toliko več upanja, dabo zjutraj bolje. Ko je že kazalo, da bo treba počakatina naslednji dan, se je vreme okrog osmih le umirilo.Vzdušje je postalo evforično. Kar nekaj alpinistov nasje bilo kmalu nared in skupinski zanos je v krempljeBele gore potisnil tudi naju. V polni bojni opremi svakrenila kakih 300 metrov za švicarsko navezo petihalpinistov, ki so bili na vrhu že nekajkrat, zato sva jimzaupala. Po dveh urah teptanja belih strmin se je vremespet močno poslabšalo.CARINA.SI │ 31