Lipov-list_avg2016

videopccenter

AVGUST 2016 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Kdor dela v turizmu,

mora (s)poznati svojo državo

Turizem smo ljudje

Janez Ribič, novi predsednik

Štajerske turistične zveze

Trendi

Kam z mulcem?

Zeleni zgledi

Svet praznuje zeleni

turizem v Sloveniji

Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO


SVETOVNI DAN TURIZMA

IN ZELENA OKNA

27. september je vsako leto namenjen ozaveščanju o

izjemnem pomenu turizma za svet. Namen svetovnega

dneva turizma je okrepiti zavest, da je turizem

ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi

poudariti njegov vpliv na družbene, kulturne, politične,

okoljske in gospodarske razmere po vsem svetu. V letu

2016 ga bomo praznovali s temo: Turizem za vse s

spodbujanjem univerzalne dostopnosti, pri čemer je še

zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za

razmah tako turizma kot celotne družbe.

Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra

2016, in Evrorandu 2016 si želimo, da bi v Sloveniji ob 17.

uri povsod odprli »zelena okna«. Vabimo vsa turistična

in preostala društva ali institucije, da ob tej uri pripravijo

v svojem okolju dogodek s simboličnim odpiranjem

»zelenega okna«, s čimer bodo poudarili posebnosti v

svojem kraju. Na te dogodke vabimo široko javnost in

znane osebnosti, da bi med druženjem spregovorili o

TURIZMU ZA VSE.

Koordinator TZS:

Jože Prah

Predsednik TZS:

Peter Misja

Več informacij na www.turisticna-zveza.si


KAZALO

NASLOVNICA

Velika planina

INTERVJU 04-06

Mitja Lavtar, Projekt Slovenija:

»Kdor dela v turizmu, mora (s)poznati svojo državo«

FOKUS 10-11

Občina Naklo: Majhne vasi z velikimi ljudmi

FOKUS 13-15

TD Kanal ob Soči: Že 60 let spodbujanja razvoja turizma

TD Višnja Gora: Vabljeni v – Slovensko pravljico

POTEPANJA 26-28

Sto let spominske cerkve Svetega Duha v Javorci

NAMIG ZA IZLET 29

Čudovit kolesarski potep

po razglednih planinah nad Tolminom

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30

O, Podjuna, kako si lepa ...

SLOVENIJA KOLESARI 31

KULINARIČNI KOTIČEK 32-33

Zašpiljeno dobro – v Kranju

TRENDI 34-35

Kam z mulcem: Blog, ki spodbuja družine

k izletom in potovanjem

Zeleni zgledi 36-37

Ljubljana se pripravlja na prestižni

svetovni dogodek trajnostnega turizma

INOVATIVNO 38

Sladkorna čipka: Preplet sodobnega

oblikovanja, tradicije in kulinarike

POD DROBNOGLEDOM 40-41

Čedalje bolj obiskana Pivka in Malek, kraj za bogove

UVODNIK

Angleško govoreči svet mojstrsko preoblikuje in sestavlja besede. Ste

morda že slišali za: »staycation«? To je sestavljenka iz besed stay (ostati) in

vacation (dopust), pomeni pa, poenostavljeno povedano: počitnice

doma. Počitnice, na katerih prav tako vandramo naokoli novim doživetjem

naproti, le da na teh počitnicah spimo v svoji postelji in odkrivamo

domače zanimivosti.

Resda se počitnice ne zdijo »prave«, če zanje vsaj za kratek čas ne zapustimo

svojega doma in si privoščimo odklopa v drugem okolju. In

prav je, da prestopamo meje in spoznavamo svet za njimi. Eden ključnih

pozitivnih vidikov turizma oziroma potovanj je navsezadnje spoznavanje

drugačnega okolja in kultur ter razbijanje stereotipov in predsodkov;

turizem vzgaja spoštovanje in strpnost.

Ampak večino leta smo vendarle doma, obdarjeni s prostimi konci tedna,

možnostmi za kratke počitnice v bližini. Stavek: »Potujemo po svetu,

ne poznamo pa Slovenije,« se sem in tja pojavi v pogovorih in potem si

zbrani večinoma kimajo v vsesplošnem strinjanju. Resnično. Odhajamo

na trekinge v Himalajo, da bi oprtali nahrbtnik in jo mahnili za dalj časa

po slovenskih gorah, pa ne. V tujih mestih občudujemo arhitekturne

posebnosti žlahtnih stavb in iščemo zgodbe, ki jih skrivajo, v domačem

kraju pa jih vsak dan znova spregledamo oziroma se zanje ne menimo.

Ko smo v tujini, hitreje pohvalimo urejenost okolja, cvetoče parke in vrtove,

doma se nam vse to zdi samoumevno. Drugje odkrivamo iskrivo

ponudbo, doma jo komajda opazimo ...

Koliko ljudi ve, da imajo ob Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici od

pomladi do jeseni tematske nedelje, ki obiskovalce popeljejo na

čolnarjenje po jezeru, na vožnjo z lojtrnikom, kolesarjenje ..., je med pogovorom

za prejšnjo številko Lipovega lista opozoril Primož Hieng, novinar

in fotograf, pisec vodnikov. Hm, kdo ve, verjetno ne prav veliko? Pa se

povsod po Sloveniji, še zlasti poleti, veliko dogaja. In možnosti za

preživljanje koncev tedna ali mini počitnic (pa seveda tudi daljših!) je v

Sloveniji zelo veliko. Poglejmo, s čim vse vabimo tujce. In kar tako zelo

navdušuje tuje turiste, da so nad Slovenijo praviloma noro navdušeni,

lahko navsezadnje navdušuje tudi nas.

Dobrodošli doma!


Mateja Gruden, urednica

3

Kazalo / Uvodnik

__ 30

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku oktobra.

Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in

napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra

2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.


4

Intervju

Foto: Mateja Gruden

Mitja Lavtar pred Layerjevo hišo v Kranju, kjer je vodja apartmajev in turizma

Foto: osebni arhiv Mitje Lavtarja

Mitja Lavtar – Projekt Slovenija

»Kdor dela v turizmu,

mora (s)poznati svojo državo«

»Ideja Projekta Slovenija je potovalno filozofijo – oditi kar se da daleč proč od doma – obrniti na glavo.

Ko sem prepotoval vse evropske države in začel načrtovati pot okrog sveta, se mi je utrnilo, da najboljših

avantur sploh ne gre iskati samo na drugem koncu sveta. Tako se potikam po Sloveniji in spoznavam svojo

domovino. Želim obiskati vseh 6036 slovenskih naselij (SURS, 2016) in v vsakem kraju posneti fotografijo.«

Tako pojasnjuje svojo odločitev, da prepotuje in spozna Slovenijo, na svoji spletni strani Mitja Lavtar,

27-letni podiplomski študent turizma, turistični vodnik in vodja apartmajev in turizma v Layerjevi hiši

v Kranju, kjer smo se sredi julija srečali na pogovoru za Lipov list.

Kdaj ste se odpravili na prvo pot v okviru Projekta Slovenija?

Jeseni leta 2014. Nimam ne časa ne zmožnosti, da bi lahko projekt

končal v »enem kosu«. Študiram (na Fakulteti za turistične študije Turistica

v Portorožu, op. p.) in delam, pa tudi finančno si ne bi mogel

privoščiti, da bi zgolj potoval po Sloveniji. Tako sem doslej obiskal

dobro tretjino naselij. Včasih v enem dnevu obiščem samo eno, če bi

govoril o povprečju, koliko sem jih obiskal v letu in pol, pa se to suče

okoli številke trideset. Tako je to moj prostočasni projekt – uresničujem

ga ob popoldnevih, v prostih dneh, ob koncih tedna, med

počitnicami. Upam, da bom ob koncu tega poletja na polovici projekta,

končati pa ga nameravam spomladi prihodnje leto. Jeseni bi

namreč rad šel na potovanje po svetu.

To je menda tudi spodbudilo projekt: odločitev, da se odpravite

na potovanje po svetu, vas je navdala z mislijo, da bi bilo

skorajda prav, da bi pred tem spoznali – Slovenijo.

To je bila ena od stvari, ki so spodbudile ta projekt. Ena je bila tudi, da

me od nekdaj zanimajo pustolovščine, rad imam izzive; postavljam si

jih že vse življenje in ta projekt je eden od njih. Lotil pa sem se ga tudi

zato, ker sem navsezadnje študent turizma, in prav je, da spoznam

svojo državo, če nameravam delati v slovenskem turizmu.

Ni tako poredko, da kdo pokomentira: Hodimo po svetu,

Slovenije pa ne poznamo ...

Morda res premalo raziskujemo svojo državo, a se je treba ob tem

Lipov list - Avgust 2016


vprašati, zakaj je ne. Mnogi radi potujejo, ker jim je všeč eksotika,

iščejo nekaj, kar ni domače. Slovenija ne more zadostiti vsem motivom,

ki spodbujajo potovanja. Saj tudi sam nenehno potujem po

tujini. A s tem projektom sem si dokazal, da je mogoče odkriti hudo

eksotiko tudi v Sloveniji, da je tukaj mogoče najti izjemna nasprotja in

povsem drugačna okolja od tega, kjer živim (v Kranju, op. p.). Pred

kratkim sem, na primer, slišal za naselje nad vasjo Kokra, kjer je cesta,

ki vodi do hiš, tako ozka, da sosed pokliče soseda vsakič, ko se zapelje

po njej iz doline ali od doma, da se ne bi morda srečala na cesti. Ne

vem, kako je bilo, dokler ni bilo mobilnih telefonov. (nasmeh) Na

Kočevskem sta kakšni dve vasi, kjer živijo samo moški. V Sloveniji

srečuješ ljudi, ki so povsem drugačni, kot si ti; pogosto tudi bolj kot

novi znanci, ki si jih srečal v, recimo, hostlu v Barceloni. Poleg tega

lahko tudi po Sloveniji potuješ dalj časa – s kolesom si zlahka na poti

tri tedne. S projektom sem tako ovrgel vse argumente, zaradi katerih

prej nisem potoval po Sloveniji.

Seveda je treba v svet, je pa toliko dni v letu, ki bi jih lahko

namenili raziskovanju Slovenije, pa ne samo obiskom najbolj

znanih turističnih krajev in zanimivosti!

Seveda, lahko bi jih, ampak ljudje smo različni: meni potovanje in

raziskovanje pomenita izjemno veliko, nekomu drugemu pa ne.

Drugače pa je s turističnimi delavci, ki bi morali potovati po svoji

državi – da jo spoznajo, da spoznajo drug drugega. Kako lahko sicer

svetujejo turistom, kaj in koga naj obiščejo v drugih delih države?

Mene žene po svetu, po Sloveniji radovednost. Vedno me zanima, kaj

je mogoče odkriti nekje drugje; kaj bom odkril, recimo, na drugi strani

Storžiča (nanj se iz Kranja odpira čudovit pogled, op. p.)? Je pa

dober občutek, ko spoznavaš čedalje večje območje; ko veš, kje je kaj

zanimivega, kje se lahko ustaviš za dobro kosilo ...

Kako pa ste se lotili projekta logistično? Po regijah?

Ne, raziskujem bolj razpršeno. Doslej sem obiskal naselja v bližnji in

malce bolj daljni okolici domačega kraja, torej Kranja, in Obale, kjer

študiram; odvisen sem tudi od prevoznih sredstev, ki jih imam na

voljo: večinoma avtomobil ali kolo; da bi se vozil samo z vlakom ali

avtobusom, ne pride v poštev, ker je toliko naselij, do katerih ni dostopa

z javnim prevozom. Včasih se za obisk kakšnega naselja odločim

tudi glede na to, kaj zanima moje sopotnike. Toda: kadar nekam grem,

si vedno pripravim načrt, kaj bom obiskal, kaj si bom ogledal ...

Imate doslej morda že kak »seznam«,

kje vam je bilo najbolj všeč?

To me ljudje pogosto sprašujejo, namreč, kje mi je bilo najlepše, bodisi

doma bodisi v tujini. Ne morem reči, kje mi je bilo najlepše, ampak

kje mi je bilo najbolje – in to je bilo tam, kjer sem kaj doživel. Tudi

mesta sem že pred časom prenehal ocenjevati po njihovi lepoti, po

tem, kaj je mogoče v njih videti; ključno je, kaj sem v njih doživel.

Sicer pa: če se nič ne dogaja, sedeš za točilni pult v kakšni gostilni in

nagovoriš natakarja ali natakarico. (nasmeh)

Obstaja v Sloveniji kakšna univerzalna koda, s katero je

najlaže prebiti led?

Stike je praviloma najlaže navezati v kakšni gostilni ob brizgancu in

laškem! (nasmeh) Če komu plačaš pijačo, se hitro razgovori. Tako sem

se v sklopu Projekta Slovenija lotil tudi zbiranja izrazov, ki jih premoremo

Slovenci za napiti se ga. Doslej sem jih zbral nekaj več kot dvesto.

Kamor pridem, povprašam po njih, pa tudi spletni vprašalnik imam

zanje. Eskimi imajo menda okoli štiristo izrazov za sneg in rad bi dokazal,

da se nam zdi alkohol pomembnejši kot njim sneg! (smeh)

Se v pogovor spustite v vsakem naselju, ki ga obiščete?

Ne. Tudi ni vedno možnosti za to. Včasih so vasi, ki jih obiščem, še zlasti

v hribovitem svetu, povsem prazne. In potem pomisliš: Ja, kje pa so vsi

ljudje? Seveda, mi, ki živimo v mestu, smo vajeni, da smo nenehno

obkroženi z ljudmi. V vaseh pa so bodisi v hišah bodisi na polju, v hlevu ...

Na poti od Kranja čez Idrijo do Tolmina sem srečeval ljudi samo v dolinah,

v višjih legah pa ne. Sicer pa v teh odročnih vaseh domačine pogosto

presenetim, ko se pripeljem mednje; niso vajeni obiskov

neznancev. Pred časom me je v Beli krajini neki domačin napodil, ko

sem se fotografiral pred njegovo hišo; če ni table z imenom naselja, se

moram namreč fotografirati ob hišni številki. (nasmeh)

5

Intervju

Foto: osebni arhiv Mitje Lavtarja

Foto: osebni arhiv Mitje Lavtarja

Na pot se pogosto odpravi s kolesom.

Na fotografiji: Ladra v kobariški občini.

Fotografiranje ob tabli, na tabli, pod tablo ... Vočkova vas v

občini Šentjernej.

Lipov list - Avgust 2016


6

Intervju

Foto: osebni arhiv Mitje Lavtarja

Počitek v Plužni nad Bovcem

Ali pogovor z domačini kdaj nanese na vaš projekt?

Včasih, spontano. Sam nočem načenjati pogovora o njem. Sem pa

dobil že nekaj povabil na obisk od ljudi, ki so kaj prebrali o projektu.

Pred kratkim sem sprejel povabilo nekega gospoda iz Roč nad Mostom

na Soči in preživel pri njem ves konec tedna. Peljal me je naokrog,

me predstavil svojim prijateljem in znancem. Takšne izkušnje so

najboljše!

Glede na to, da ste podiplomski študent turizma in da ste

vanj tudi delovno vpeti, vas med potovanjem po Sloveniji

verjetno zanima tudi ta vidik? Koliko od približno 2400

naselij, ki ste jih že obiskali, premore zanimivosti, ki bi lahko

pritegnile turiste?

Med potovanjem po Sloveniji je očitna kultura turističnih društev, ki

skrbijo za urejenost tako rekoč vsakega kraja, vasi. Skoraj v vsakem

naselju je kakšen spomenik, spominska soba, nekaj, kar bi lahko bilo

ob ustrezni interpretaciji zanimivo tudi za turiste. S tega vidika bi

lahko rekel, da je turističen skoraj vsak kraj, vsaka vas. (nasmeh) Veliko

je drobnih zanimivosti, a da bi se ustavil v, recimo, muzeju osebe, o

kateri ne veš nič, te mora ta vidik ponudbe resnično zelo zanimati. Ne

vem, morda, če bi bilo to bolje, privlačneje predstavljeno ... Z naravo

pritegneš obiskovalca bistveno laže in v Sloveniji je narava res lepa.

Gostinska ponudba (kulinarika je zame od nekdaj zelo pomemben

del turističnega doživetja) je po državi večinoma neustvarjalna; kamor

pridem, imajo podobne jedilnike. Zelo redko najdeš ponudnike,

ki pripravljajo tradicionalno hrano območja, kjer so; pa je Slovenija

kulinarično zelo raznolika. A to je verjetno posledica premajhnega

povpraševanja po takšnih jedeh; zagotovo so se gostinci prilagodili

željam večine gostov. Izjema je Primorska, kjer se praviloma vselej dobro

je, verjetno zaradi precejšnjega obiska italijanskih gostov.

Vsaka država ima svoje ključne turistične zanimivosti, s katerimi

najpogosteje nagovarja svoje potencialne goste; tako jih

ima tudi Slovenija: Ljubljano, Bled, Postojnsko jamo, Piran in

Portorož, Lipico, dolino Soče, terme, če naštejem samo nekatere

najbolj znane in oglaševane. Potem so pa tukaj še preostale

regije in kraji s svojimi zanimivostmi, ki so manj

poudarjeni in tudi manj obiskani. Po krivici?

Država mora imeti ključne magnete, s katerimi privabi turiste. Zdi se

mi razumljivo, da ostajajo nekatera območja bolj »skrita«. Bomo azijske

turiste, recimo, ki si želijo stisniti ogled države v le nekaj dni, peljali

v kakšno manj znano in turistično razvito regijo, četudi je lepa,

namesto v Postojnsko jamo? Seveda pa morajo pristojni za promocijo

turizma v državi poskrbeti, da so potencialnim turistom na voljo

informacije o vseh možnostih, ki jih premore država. Veliko je stvari, ki

so manj znane in manj obiskane, jih je pa vredno videti in doživeti;

ampak morda je to privilegij tistih, ki radi raziskujejo in imajo za to

tudi dovolj časa; ti pa tako ali tako poiščejo informacije in najdejo bolj

skrite kotičke.

Kam po Sloveniji pa vi peljete prijatelje

iz tujine, ko vas obiščejo?

Ponavadi sem jih vedno peljal iz Kranja čez Vršič, pri čemer smo se

morda ustavili na poti še v Bohinju, v dolino Soče, do Goriških Brd in

Obale ter nazaj čez Ljubljano. To se mi je zdel najlepši krog. Zdaj, ko

poznam Slovenijo bolje, jih peljem tudi kam drugam, odvisno od

tega, kaj sopotnika oziroma sopotnike zanima. Pred kratkim je bila pri

meni couchsurferka iz Kolumbije; peljal sem jo v Osp in po njegovi

okolici, na Obalo in po Krasu, v Brežice ... Zdaj bolj iščem doživetja,

kakšne dobre festivale, dobre gostince, dobre vinarje ...

Tujci so sicer praviloma noro navdušeni nad Slovenijo, tudi

tisti, ki precej potujejo po svetu ...

Ali res?

No, tako se na to odzove marsikdo. Očitno občasno potrebujemo

zunanji pogled, da malce širše odpremo oči?

Ali smo res nekaj tako posebnega? (nasmeh) Pravzaprav velikokrat na

poti po Sloveniji vzkliknem: Uau! Na toliko mestih sem že bil, kjer sem

si rekel: Tukaj bi pa res imel vikend! Ampak verjetno smo res pre ­

skromni. Ne, da se ne znamo ceniti – mislim, da se še kar cenimo,

ampak radi se pa ne znamo imeti, imamo kompleks manjvrednosti.

In ta splošna značajska lastnost se odraža tudi v turizmu.


Mateja Gruden

Lipov list - Avgust 2016


7

Foto: Dean Dubokovič/arhiv STO

Aktualno

Največ prenočitev turistov je bilo v prvi polovici letošnjega leta v zdraviliških občinah.

Več prihodov in prenočitev tujih turistov

Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) so v turističnih

nastanitvenih objektih junija letos našteli dva odstotka več prihodov

turistov in odstotek več prenočitev kot junija lani. Prihodov tujih turistov

je bilo štiri odstotke več, imeli pa so tri odstotke več prenočitev,

pri čemer so imeli dve tretjini vseh turističnih prenočitev v Sloveniji.

Med tujimi turisti so največkrat prenočili gostje iz Italije in Nemčije (iz

vsake po 12 odstotkov), Avstrije (10 odstotkov), Združenega kraljestva

(7 odstotkov) ter Izraela in Združenih držav Amerike (po 4 odstotke).

Prenočitev tujih turistov je bilov prvih šestih mesecih letos sedem

odstotkov več kot v enakem obdobju lani, bilo pa jih je osem

odstotkov več.

Največ prenočitev turistov je bilo v prvi polovici letošnjega leta v

zdraviliških, gorskih in obmorskih občinah (v vseh se je število

prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo) ter v Ljubljani,

kjer je bila rast prenočitev sedemodstotna.

TTA

Tema letošnjega svetovnega

dneva turizma: Turizem za vse

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je za letošnji svetovni dan

turizma, ki ga praznujemo 27. septembra, izbrala temo Turizem za

vse. Z njo poudarja pomen spodbujanja dostopnega turizma in ustvarjanja

okolja, ki bo poskrbelo za potrebe vseh nas, ne glede na to,

ali potujemo ali ostajamo doma.

Namen svetovnega dne turizma je ozaveščanje mednarodne skupnosti

o pomenu turizma in njegove družbene, kulturne, politične in

gospodarske vrednosti.

TTA

Strateški forum Bled: varnost in trajnost v turizmu

Na enajstem Strateškem forumu Bled, ki bo letos 5. in 6. septembra, bodo

ugledni predstavniki slovenskega in svetovnega turizma, med njimi Taleb

Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, spregovorili o

aktualnih izzivih turizma na panelu Varnost in trajnost v turizmu.

Turizem je močno odvisen od varnosti in dogodki, ki jo slabijo, ga

postavljajo pred številne izzive. Turist potrebuje zagotovilo varnosti

na vsakem koraku: zagotovilo varnega potovanja, bivanja, hrane, nakupov,

zdravega zraka, čiste vode, zdravega in čistega okolja. Zato je

varnost tudi tesno povezana s konceptom trajnosti. Uravnoteženi

okoljski, družbeni, ekonomski in podnebni vidiki življenja so poleg

političnih konsenzov ključni za zagotavljanje varnosti v svetu.

Slovenija velja za varno državo in zeleno turistično destinacijo, tako z

vidika svetovnih indeksov kot z vidika percepcije prebivalcev ter de­

janskih in potencialnih turistov.

Na panelu o varnosti in trajnosti v turizmu bodo v torek, 6. septembra,

z začetkom ob 10. uri v Grand Hotelu Toplice na Bledu strokovnjaki

s področja turizma in trajnostnega razvoja odgovarjali na

vprašanja svetovnih izzivov varnosti in pomena trajnostnega razvoja

turizma. Skušali bodo nakazati rešitve soočanja z aktualnimi izzivi in

zastaviti smernice za uspešen turistični razvoj v regiji.

Strateški forum Bled je eden najpomembnejših mednarodnih dogodkov

v Sloveniji. Namenjen je dialogu med državniki, politiki,

gospodarstveniki in strokovnjaki z različnih področij ter iskanju odgovorov

na strateške izzive prihodnosti Evrope in sveta. Letos bo v ospredju

foruma tema Varnost prihodnosti.

U. L. L.

Lipov list - Avgust 2016


8

Aktualno

Nova publikacija Skrivnostni Kras

Pomemben napredek pri

skupni promociji destinacije

Sredi julija je izšla publikacija Skrivnostni Kras, ki so jo pripravili in izdali Slovenska turistična organizacija in

ključni deležniki destinacije: Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska ter številni partnerji destinacije, med

drugim deset tukajšnjih občin. Publikacija je pomemben napredek pri skupni promociji destinacije in podaja

bralcem celovito informacijo o območju Brkinov, Krasa, Notranjske in turističnih jamah Slovenije. Izšla je v

slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku v skupni nakladi 50.000

izvodov, do jeseni pa bo na voljo tudi v spletni različici.

Maja Pak, direktorica Slovenske

turistične organizacije: »Veseli me,

da so turistični in preostali deležniki

destinacije Kras naredili pomemben

korak naprej pri snovanju skupne

promocije in razvoja Brkinov, Krasa

in Notranjske. Povezovanje in partnersko

sodelovanje je eden ključnih

dejavnikov uspešnosti sleherne destinacije,

tudi Krasa. Ta se ponaša s

številnimi mednarodno prepoznanimi

turističnimi biseri, kot so Postojnska

jama, Kobilarna Lipica in

Škocjanske jame, če omenim le

nekatere. S še tesnejšim sodelovanjem

in povezovanjem najpomembnejših

partnerjev, ki se odraža tudi

v izidu publikacije Skrivnostni Kras,

je začrtana jasna smer destinacije za uresničitev cilja povečanja

števila domačih in tujih turistov, ki iščejo doživetja v edinstveni

neokrnjeni naravi.«

Publikacija v besedi in sliki predstavlja lepote skrivnostnega Krasa:

Brkinov, Krasa in Notranjske. V njej so poudarjene in predstavljene tri osrednje

turistične destinacije: Postojnska jama s Predjamskim gradom,

Kobilarna Lipica in Škocjanske jame. Posebna pozornost je namenjena

naravnim znamenitostim in kulturni dediščini Krasa, kulinaričnim dobrotam

Brkinov, Krasa in Notranjske ter pomembnejšim prireditvam in

namigom za izlete na tem območju. Ob informacijah o ključnih

turističnih ponudnikih so bralcu na voljo tudi podatki o turističnih jamah

Slovenije ter turistični karti Krasa in Slovenije s turističnimi jamami.

Srečko Šajn, predsednik Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska: »Z

velikim veseljem in počaščeni smo ponovno sprejeli povabilo Slovenske

turistične organizacije, da skupaj pripravimo in izdamo nov

katalog Skrivnostni Kras ter tako ponovno postavimo na mednarodni

turistični zemljevid to edinstveno dvonadstropno pokrajino s prepletenim

in skrivnostnim podzemljem, ki privablja številne obiskovalce

z vsega sveta. Skrivnostni Kras in turistične jame Slovenije je

temeljna edicija, že v četrti izdaji, ki povezuje slovenski Kras. Prinaša

predstavitev njegove celostne podobe, tako njegovih naravnih znamenitosti

kot kulturne dediščine. Je promocijsko učinkovita in

odlična podlaga za nadgradnjo s sodobnimi elektronskimi orodji.«

Slovenski Kras je v evropskem in svetovnem merilu prepoznavna

pokrajina z bogato kulturno in izjemno naravno dediščino, ki je v aktualni

strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznana pod zgovornim

imenom Slovenija – edinstvena dežela krasa.

U. L. L.

Na voljo publikacija Zelena doživetja

Slovenska turistična organizacija je izdala publikacijo Zelena

doživetja. Vodnik, ki zajema devet zelenih destinacij z znakom Slovenia

Green in pripoveduje zelene zgodbe, vodi obiskovalca

Slovenije po njenih zelenih destinacijah: Ljubljani, Cerknem, Idriji,

Kamniku, Radljah ob Dravi, destinaciji Rogla in Zreče, Celju, Laškem

in Žalcu. V publikaciji je najti namige za najlepša zelena doživetja,

kjer prebivalci zelenih destinacij delijo z obiskovalci svoje zelene

misli in nepozabna zelena doživetja.

TTA

Lipov list - Avgust 2016


Bilo je pred tridesetimi leti, a lahko bi bilo tudi zdaj

Kako so slovenski

kulturni spomeniki

presenečali Švicarje

9

Dogaja se

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah, ki so ga odprli junija letos, je s 43 restavriranimi lesenimi kipi impresiven

pričevalec bogastva naše kulturne dediščine. Strokovnjaki uvrščajo te kipe, ki so več kot dvesto let krasili

štirinajst kapelic Kalvarije pod cerkvijo sv. Roka, med najboljše takšne stvaritve baročne dobe na ozemlju

južno od Gradca.

Faksimile uvodnega dela predstavitve aranžmaja Presenetljiva Slovenija v katalogu švicarske agencije.

Pred tremi desetletji pa so navdušile tudi gospoda Schneiderja,

direktorja turistične agencije Reisehochschule iz Züricha, specializirane

za potovanja po pomembnih svetovnih prizoriščih kulture

in umetnosti. Leta 1986 je takratnim devetnajstim aranžmajem

dodal še osemdnevnega: na dveh straneh kataloga natančno

opisan, pa tudi v medijih temeljito predstavljen aranžma

Presenetljiva Slovenija – Prezrta dežela kulture v Srednji Evropi. To

je bil rezultat pobude avtorja tega zapisa, tedaj pomočnika direktorja

nekdanjega Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu,

uresničene v sodelovanju z dr. Matjažem Kmeclom, ki je pripravil

več različic itinerarja, in agencijo Kompas Slovenija. Program je

oblikoval gospod Schneider, potem ko je ob strokovnem vodenju

doživel celoten itinerar.

Slovenija je bila – in je še vedno zanimiva destinacija za obiskovalce,

ki jih zanima kulturno-zgodovinska dediščina.

S pričujočo zgodbo o aranžmaju Presenetljiva Slovenija pa obujam

tudi spomin na pomenljivo izjavo gospoda Schneiderja po

njegovi vrnitvi iz Slovenije. Dejal je: »Možnosti za nadaljnji razmah

turizma v Sloveniji vidim predvsem v njenih naravnih lepotah,

pokrajinski pestrosti in ohranjenem okolju ... Zame kot Švicarja so

še zlasti privlačne specifične pristne šege, še živo ljudsko izročilo

in pomembno umetnostnozgodovinsko bogastvo dežele ... Po

mojem mnenju naj bi se turizem pri vas razvijal prav na temelju

teh danosti, s poudarkom na kvalitativnem, tako imenovanem

blagem turizmu. Ta naj zagotavlja naravno ohranjenost obiskanih

območij in ne bohotenja različnih 'infrastruktur'.« Osebno menim,

da ohranjajo te, pred tridesetimi leti dobronamerno izrečene besede

priznanega turističnega strokovnjaka aktualnost tudi v

zdajšnjem času.


Ivan Martelanc

Itinerar aranžmaja, ki so ga ponovili tudi v letu 1987:

1. dan: Ljubljana

2. dan: Postojna, Slavina pri Postojni (Robbov oltar), Predjama,

Škocjanske jame

3. dan: Ljubljana, Muljava, Stična, Otočec

4. dan: Kostanjevica, Brežice, Olimje, Šmarje pri Jelšah.

5. dan: Celje, Šempeter, Slovenj Gradec, Maribor

6. dan: Maribor, Ptuj, Ptujska gora

7. dan: Slovenska Bistrica, Bled

8. dan: Radovljica, Brnik

Lipov list - Avgust 2016


10

Fokus

Podbreška jabolka z znamenito cerkvijo Marije sedem žalosti na Taboru

Občina Naklo

Majhne vasi z velikimi ljudmi

V majhnih vaseh občine Naklo živijo ljudje z velikim srcem. Ohranjajo spomin na prednike in njihovo delo.

In to jim odlično uspeva. Postavljajo spominska znamenja in odpirajo muzeje. Na Polici Muzej mlinskih

kamnov, v Podbrezjah spominsko sobo slovenski pisateljici Mimi Malenšek in spomenike Ivani Kobilci, Mimi

Malenšek, Karlu Mauserju in Francu Pircu. O teh umetnikih dleta, pisane besede in čopiča vam znajo pripovedovati

anekdote in zgodbe. Bi jih radi slišali? No, potem morate priti k nam na Gorenjsko!

Na Polici pri Naklem je na Poličarjovi kmetiji od leta 2003 Muzej mlinskih

kamnov. V njem je prikazana več kot tristoletna zgodovina klesanja

mlinskih kamnov. Iz konglomeratne skale ob robu Udin boršta

so jih klesali člani kranjske družine Puhar, sorodniki slavnega izumitelja

fotografije na steklo Janeza Puharja. Njihove kamne so poznali celo

na Hrvaškem in Štajerskem. Zadnji kamnosek Franc Puhar je delo

končal leta 1975.

Zdaj na Polici ni več slišati udarcev kladiv, ostali so le uvali odtrganih

kamnov, konglomeratna skala in edinstveni muzej v Evropi, ki si ga je

vredno ogledati.

Člani Puharjeve družine pa niso bili le umetniki izdelkov iz konglomerata,

ampak tudi vsestranski kulturni zanesenjaki, ljubiteljski igralci,

pevci in športniki.

Ko boste odhajali s Poličarjove kmetije, se ustavite še pod kozolcem,

kjer so za vas prijazni gostitelji obložili mize z domačimi dobrotami.

Tudi na kransko kobaso niso pozabili. Nekoč jo je v Naklem jedel sam

avstrijski cesar Franc Jožef!

Spomin na pisateljico Mimi Malenšek

Vam je znano ime slovenske pisateljice Mimi Malenšek (1919–2012)?

Še ne? Potem je skrajni čas, da jo spoznate. Poznavalci slovenske

književnosti jo primerjajo s pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem.

Mladost je preživela v Podbrezjah na Gorenjskem. Po poroki se je preselila

v Ljubljano. Rojstni dan je praznovala 8. februarja, kar jo je

zaznamovalo za vse življenje. Pisati je začela že v najstniških letih.

Prvo knjigo z naslovom Pesem polja je izdala, ko je bila stara osemnajst

let. Pisala je veliko in z zelo natančnim zgodovinskim ozadjem. Povesti,

zgodbe, potopise, romane. Plamenica, roman o Primožu Trubarju,

Inkvizitor, roman o Škofu Hrenu, Noriška rapsodija, roman o

Keltih in Noriškem kraljestvu, Črtomir in Bogomila, roman o pokristjanjevanju

Slovencev, Pojoči labodi, roman o pesnikih Ketteju in

Murnu, Marčni veter, roman o pomladi narodov, Zlati roj, roman o

čebelarju Antonu Janši, Poslušaj zemlja, roman o Jakobu Petelinu

Gallusu, Pesnikov nokturno, roman o Prešernu, Temna stran meseca ...

Njeni rojaki so jo po upokojitvi pogosto vabili v domače Podbrezje. Po

smrti, leta 2013, so se ji oddolžili s spominskim znamenjem v Parku znamenitih

Podbrežanov pri župnijski cerkvi sv. Jakoba, letos še s spominsko

sobo v kulturnem domu. Mimi Malenšek je namreč svoja dela in prevode

zapustila krajevni knjižnici. Po smrti se je vrnila v njej ljubo Podbrezje in

počiva na tamkajšnjem pokopališču. Podbrezje je pogosto upodabljala v

svojih delih. Spomenik jim je postavila s povestjo Marija Taborska.

Poklon Ivani Kobilici

Temperamentna in samozavestna slikarka Ivana Kobilca (1861–1926)

je ena najpomembnejših slovenskih slikark. Obiskovalci Narodne

galerije v Ljubljani njeno sliko Poletje, nastalo v Podbrezjah na Gorenjskem,

redno uvrščajo v sam vrh priljubljenosti.

Bila je svetovljanka. V času, ko za žensko, še zlasti neporočeno, samostojno

življenje v tujini ni bilo v navadi, se je podala na študij v Evropo. Iz

rodne Ljubljane na Dunaj, v Műnchen, Zagreb, Pariz, Sarajevo in Berlin.

V Parizu je dosegla ustvarjalni vrhunec. Bila je prva slovenska likovna

ustvarjalka, ki se je gibala v najbolj avantgardnih krogih svojega časa.

Njena najbolj znana dela so: Kofetarica, Likarice, Poletje, Parižanka s pismom,

Otroci v travi, Avtoportret, Portret Mire Pintar, Otona in Ani Župančič,

Ivana Hribarja, Ksenije Hribar, rojene Gorup. V poznih letih je naslikala vrsto

cvetličnih tihožitij. Med religioznimi deli je treba omeniti dve sliki

Brezmadežne in poslikavo jezuitske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sarajevu v

tehniki fresko. Ilustrirala je pesniško zbirko Simona Jenka Pesmi I.

Njena dela so raztresena po vsej srednji Evropi in Balkanu.

Podbrežani so se ji ob devetdesetletnici njene smrti oddolžili s spo­

Lipov list - Avgust 2016


11

Fokus

Spominska soba Mimi Malenšek

v Kulturnem domu v Podbrezjah

Muzej mlinskih kamnov

Spomenik začetniku sadjarstva v Podbrezjah

župniku Francu Pircu

Park znamenitih Podbrežanov pri župnijski cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah s

spominskimi znamenji Ivani Kobilci, Karlu Mauserju in Mimi Malenšek

minskim znamenjem v Parku znamenitih Podbrežanov. Doslej ga še

ni imela. Niti v rojstni Ljubljani. Zdaj ga ima v Podbrezjah, kjer je bila

doma njena mama, in kamor je rada zahajala na počitnice. Poleg tega

so v Podbrezjah z informacijskimi tablami opremili sprehajalno pot in

opisali dogodke, povezane z njo.

Od jabolk do rokovnjačev

V neposredni bližini Parka znamenitih Podbrežanov stoji še en

pomemben spomenik. Posvečen je podbreškemu župniku in

začetniku sadjarstva v vasi Francu Pircu (1785–1880). Po njegovi zaslugi

podbreški kmetje že skoraj dvesto let pridelujejo sadje, največ

jabolka. Ko boste odhajali iz vasi, ne pozabite na njihove dobrote iz

sadja. »Jabočәn štrudәl« se vam bo kar topil v ustih. Mmm ...

Za prijeten konec popotovanja po občini Naklo pa vas vabimo še na

kratek pohod h Krivi jelki. Nezahtevna označena pot vas bo v dobre pol

ure iz Zgornjih Dupelj, mimo cerkve sv. Mihaela z glavnim zlatim oltarjem,

pripeljala v osrčje Udin boršta, kjer so nekoč imeli svoje skrivališče

rokovnjači. Zdaj je zaradi miru in svežega zraka priljubljen pohodniški cilj

domačinov in obiskovalcev. Ob vnaprejšnji napovedi pa se lahko srečate

z rokovnjači, ki vam bodo radi postregli s svojim ričetom!


Besedilo in foto: Damijan Janežič

Za oglede in najem vodnika se pozanimajte na telefonski številki:

040 553 530, za obisk Muzeja mlinskih kamnov pa na: 041 239 059.

Udin boršt je raj za pohodnike, tekače, kolesarje in jahače.

Lipov list - Avgust 2016


12

Fokus

Živahno poletje v občini Podčetrtek

Kjer znajo skuhati najboljšo

štajersko kislo juho in kjer še

vedno plešejo čarovnice

Podčetrtek z Olimjem slovi kot eden najprijaznejših delov Slovenije. In s Termami Olimia, seveda, za

katere gosti prisegajo, da izpolnijo še tako visoka pričakovanja glede razvajanja telesa in duha. V tem poletnem

počitniškem času veliko obiskovalcev obišče tudi prireditve v Podčetrtku in okolici, ki jih ni malo,

ter Deželo pravljic in domišljije – Kočo pri čarovnici.

»Pisalo se je leto 1967, ko je moj ded Jože Brilej v gozdu ob potoku Mrzlek,

ki ima vse leto 12 stopinj Celzija, postavil brunarico. Pa so mu takrat

sosedje dejali: 'Joža, kaj ne veš, da so v tem gozdu čarovnice, ki se vsako

jutro umivajo v potoku?' Pred pol stoletja so tukaj in okoliški ljudje verjeli,

da se za brunarico zbirajo čarovnice in plešejo svoj divji ples na metlah.

In ko so odprli še Atomske toplice, zdajšnje Terme Olimia, ded ni več imel

miru, prihajalo je čedalje več turistov in upalo na srečanje s kakšno

čarovnico. Zato se je odločil, da bo naredil kočo pri čarovnici za turiste,«

pripoveduje Goran Kneževič, ki skozi pestro in zanimivo pripovedovanje

popelje obiskovalce po Deželi pravljic in domišljije. In v njej je res kaj videti

in slišati. Tudi spominke, zbrane z vsega sveta, celo košček Keopsove

piramide. In na dan, ko je v bližnjem Virštajnu potekalo tekmovanje v

kuhanju kisle štajerske juhe, so gosti iz Term Olimia in Termalnega parka

Aqualuna ter drugi turisti uživali v tej deželi za dva evra! Samo toliko je

namreč vstopnina, »če pa mož med ogledom prenaša svojo ženo na

hrbtu, plača le zase«, še prida Goran.

Kdaj pa se je štajerska kisla juha? »Po praznovanjih: abrahama, porokah,

a obvezno pred spanjem. Da umiri želodec po obilo hrane in pijače,«

na kraju dogodka razloži Peter Misja, župan občine Podčetrtek in

predsednik Turistične zveze Slovenije. Tudi on je namreč z ekipo Misijonarjev,

s sinom Boštjanom in bratom Jožetom, tekmoval v kuhanju

omenjene juhe. Natančnega recepta nam Misijonarji niso izdali, a pozoren

obiskovalec je lahko opazil, da so imeli veliko zelenjave zavite v

gazo, ki so jo dodali juhi, in da so svinjske tace skuhali posebej ter jih

juhi dodali pozneje, zato njihova juha ni imela med vretjem maščobne

pene na vrhu. Prvo mesto so sicer delili z ekipo žena iz Društva kmetic

Ajda iz Šmarij pri Jelšah, vendar je prenekateri obiskovalec ocenil sam

pri sebi, da je juha Misijonarjev res najokusnejša, odlična! Kako tudi ne,

tako Petrova žena kot Jožetova, obe sta Mariji, sta poklicni kuharici in

sta majhne skrivnosti velikih mojstric zaupali možema, Jože pa je bil

dolga leta kuhar na ladji.


Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Predsednica ocenjevalne komisije je bila Marija Merljak, za njo

Peter Misja, župnik in dekan Kozjanskega Jožef Rogač in Jože Misja.

Olga, predsednica TD Virštanj in njen mož Edi Amon sta

prepričana, da tekmovanje ni pomembno zaradi rezultatov,

ampak zaradi druženja in prenašanja stare dediščine

na mlajše rodove.

Goranov nečak Lovro rad pomaga pri vodenju po

Deželi pravljic in domišljije, saj veliko ve o domačih

in tujih pravljičnih junakih.

Lipov list - Avgust 2016

Obiskovalci v malem muzeju srečajo družino Korenčkovih, ki

je živela pred sto leti. Dedek Miha pa vsakemu obiskovalcu

glasno zareže eno na svojo frajtonarico.


13

Fokus

Paša za oči: skoki s kamnitega mostu, ki se boči sedemnajst metrov nad gladino reke

TD Kanal ob Soči

Že 60 let spodbujanja

razvoja turizma

Kanal se je začel turistično razvijati že leta 1906, z odprtjem Bohinjske železnice. Turistično olepševalno

društvo Kanal pa je bilo ustanovljeno 26. decembra leta 1955. Naloge društva, v katerem so člani delovali

prostovoljno, so bile razvoj in pospeševanje turizma, skrb za urejenost mesta in naselij, za naravno in kulturno

dediščino, turistično promocijo in turistične prireditve. Leta 1957 so odprli prvo turistično pisarno.

Na občnem zboru dve leti pozneje se je društvo preimenovalo v

Turistično društvo Kanal ob Soči. Ves čas se je povezovalo s Turističnim

olepševalnim društvom Gorica in Goriško turistično zvezo. Prvi večji

projekt društva je bila ureditev kampa na desnem bregu reke Soče tik

pred Kanalom. Načrte zanj je izdelal Stane Bloudek. Kamp je bil odprt

leta 1961, pozneje so ga poimenovali Kamp Korada. Še vedno ga upravlja

naše društvo. Povzroča nam veliko skrbi, saj je urejen na poplavnem

območju tik ob reki.

Spodbujanje k urejanju kraja

Društvo je v vseh letih delovanja pripravljalo spomladanske čistilne

akcije, v parkih je zasadilo veliko vrtnic in dreves. Krajane je spodbujalo

k urejanju svojih domov s tem, da je ocenjevalo in nagrajevalo

najlepše urejene hiše. Spomladanska akcija ocenjevanja okolja še

vedno poteka, nadgradili pa smo jo v prazničnih decembrskih dneh,

ko ocenjujemo novoletno okrasitev hiš. Ker ohranjamo tradicijo, smo

v zadnjih dveh letih ob podpori Občine Kanal ob Soči in Krajevne

skupnosti Kanal poskrbeli za ponovno zasaditev parkov s cvetjem,

grmovnicami in drevesi.

V šestdesetih letih delovanja je društvo organiziralo številne različne

prireditve. V zgodovini društva je izjemno pomembno leto 1986, ko je

vsako sredo v Kanal pripeljal muzejski vlak s turisti, ki so spoznali lepote

in zgodovino Kanala, našo kulinariko, se poveselili in ponesli glas o

našem srednjeveškem trgu po vsem svetu. Novembra je kraj prejel

turistični nagelj za dosežke na področju turizma. Dolgoletno tradicijo

ima prireditev Lov na klena, saj je bila letos že šestnajstič; pred tremi leti

smo jo preimenovali v Ribiški praznik. Ljubitelji ribolova lovijo klena,

člani društev naše občine pa se pomerijo v družabnih igrah.

Najprivlačnejša prireditev: skoki z mostu

Največja, najprivlačnejša in najbolj znana prireditev društva pa je tekmovanje

Skoki z mostu. Lega Kanala na kanjonu Soče in slikovit kamniti

most, ki se boči sedemnajst metrov nad gladino reke ter povezuje

njena bregova, že od nekdaj izzivata domače in tuje skakalce, da

preizkusijo svojo spretnost in pogum ter se poženejo z mostu v

globino smaragdne reke. Prireditev je bila prvič organizirana leta

1989, od takrat pa je v nedeljo, ki je najbliže prazniku Marijinega vnebovzetja

(po kanalsko rožn’ca), tudi našem župnijskem prazniku. Le­

Lipov list - Avgust 2016


14

Fokus

Starodobniki na obisku v Kanalu

Vsakoletni tek po ulicah Kanala in okolici

tos smo jo združili s praznovanjem 60-letnice delovanja društva. V

petek, 12. avgusta, bomo najprej odprli plezalno steno v Ajbi, zvečer

bomo odprli razstavo, posvečeno delovanju društva v zadnjih desetih

letih, in predstavili film o prireditvah našega društva ter znamenitostih

Kanala. Na proslavi bomo razvili društveni prapor, podelili

priznanja TZS in TD Kanal ob Soči. V soboto bo koncert dalmatinske

klape Rišpet. V nedeljo, 14. avgusta, pa se bo niz prireditev začel že

zjutraj na tržnici s prodajo domačih pridelkov in izdelkov in z zbiranjem

starodobnih vozil. Ob 9.30 bo začetek Kanalskega kroga, 7,5 kilometra

dolgega teka po ulicah Kanala in okolici. Ob 11. uri bodo mladi

na delavnicah izpopolnjevali svoje znanje v skokih v vodo, ob 15.30

pa se bodo preizkusili v skokih s skakalnice v dveh kategorijah: do

starosti deset let in od 11 do 17 let. Po nastopu harmonikarjev ob 16.

uri se bo začel najprivlačnejši del prireditve.

Najpogumnejši skakalci se bodo pomerili v skokih z mostu v treh

kate gorijah: v skokih na noge, lastovki in figurativnih skokih. Letos bo

udeležba skakalcev mednarodna, saj so nam obljubili udeležbo tudi

skakalci iz Srbije, Italije, Nemčije in Turčije. Po dolgih letih bo spet

skakala tudi predstavnica nežnejšega spola. Skakalci se bodo pognali

v naročje reke že 25., kar je gotovo še en jubilej. Dogodki bodo

potekali pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike

Slovenije Boruta Pahorja.


Vanja Cotič, predsednica TD Kanal ob Soči


Foto: arhiv TD Kanal ob Soči

TD Višnja Gora

Vabljeni v Slovensko pravljico

Višnja Gora je srednjeveško mestece na pomolu pod razvalinami Starega gradu, 24 kilometrov vzhodno

od Ljubljane. Svoje mestne pravice je dobila leta 1478 zaradi uspešne obrambe pred turškimi vpadi. Nekdaj

občina, sedež žandarmerije in financarjev, sodišča in drugih upravnih organov ter šole, je zdaj le še

sedež krajevne skupnosti in bolj kot ne spalno naselje.

Slikovito mestece, njegova čudovita in neokrnjena okolica, prijazni in

gostoljubni prebivalci ter bližina Ljubljane so v začetku prejšnjega

stoletja začeli privabljati turiste. Višnjanje so kmalu zaslutili, da je tudi

s turizmom mogoče zaslužiti, a se je treba na to tudi primerno pripraviti.

Zato so že leta 1929 ustanovili Tujsko-prometno in olepševalno

društvo, katerega delo zdaj nadaljuje Turistično društvo Višnja Gora.

Takratni zanesenjaki so začeli delo z velikimi in drznimi projekti. Leta

1934 je bil zgrajen planinski dom na Polževem, ki je poleti ponujal

zavetje sprehajalcem in popotnikom, pozimi pa smučarjem. Med vojno

je bil požgan, po njej pa je bil zgrajen nov, ki je zdaj hotel. Očitno

so takoj po odprtju doma takratni turistični delavci že razmišljali o

celoviti turistični ponudbi, saj so leta 1937 odprli poletno kopališče, ki

je bilo edino daleč naokrog (in je še vedno v lasti društva). Oba objekta

sta že takrat privabljala številne obiskovalce od blizu in daleč.

Društvo je svoje delo nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, vendar z

veliko manj vizije in elana. Zadnja leta pa postaja s svojim dokaj uspešnim

delom znova čedalje bolj prepoznavno, tako v občini kot tudi širše.

Prizadevno vodstvo je skupaj z drugimi društvi, še zlasti s TD Polževo,

KS, Občinsko turistično zvezo in Zavodom Prijetno domače lani izdalo

turistično karto KS Višnja Gora, letos pa zgibanko Gozdna učna pot,

ki poteka po trasi Jurčičeve poti od Višnje Gore do Polževega. Sodeluje

pri večjih prireditvah in projektih, kot je vsakoletni Pohod po

Jurčičevi poti. Že več let redno sodeluje na turističnem sejmu Alpe-

Adria, pripravilo je odmevne turistične tržnice v Ljubljani, Mariboru in

Šentjurju pri Celju. V Mestni hiši v Višnji Gori društvo vsako leto priredi

dve slikarski razstavi uveljavljenih slikarjev in drugih umetnikov, sodeluje

v akciji TZS Moja dežela lepa in gostoljubna, oktobra pripravi kostanjev

piknik in je soorganizator obiska Dedka Mraza. Skupaj z

domačim Društvom prijateljev konj vsako leto pripravi maškarado.

Največja prireditev: Anin sejem

Največja in najodmevnejša prireditev društva pa je tridnevna prireditev

ob prazniku sv. Ane, mestne zavetnice, tradicionalni Anin sejem,

ki ima korenine v bogati sejmarski tradiciji Višnje Gore. Sejemsko

in obsejemsko dogajanje je čedalje pestrejše in privablja čedalje več

sejmarjev in zadovoljnih obiskovalcev. Letošnji, že 19. Anin sejem je v

treh dneh v Višnjo Goro po naših ocenah privabil vsaj tri tisoč obiskovalcev,

ki so imeli kaj videti. V petek, 29. julija, so v Mestni hiši odprli

razstavo lepih izdelkov upokojenk, članic ustvarjalnih delavnic in klekljaric

skupine Polžkice. Pred odprtjem razstave smo na Mestnem

trgu pripravili kulturni program z gostom, odličnim tenoristom

Milošem Genoriom, na harmoniki pa ga je spremljal Janez Goršič. V

soboto je bil po večerni maši v cerkvi sv. Ane koncert Višnjanskih fantov

z gostjo Manco Pirc, narodnjakovim dekletom leta 2016. Večer se

je nadaljeval z rajanjem na Mestnem trgu. V nedeljo pa je sejemsko

dogajanje doživelo vrhunec z osemindvajsetimi bogatimi in

raznovrstnimi stojnicami ter pestrim obsejemskim dogajanjem. Ponudniki

so bili iz vse Slovenije. Začetek sejma je oznanil mestni klicar.

Na Mestni trg so prišli domači konjeniki s kočijami, starodobniki, lajnarja,

gospod s starodobnim kolesom in sam Martin Krpan v sprem­

Lipov list - Avgust 2016


15

Fokus

Foto: Jože Gros

Pogled na Višnjo Goro

stvu ministra Gregorja in cesarja, ljudske pevke iz Žužemberka, videli

smo gospe iz mesta Piran in kulčarje iz Ivančne Gorice. Člani

turističnega društva pa smo uprizorili dramatizirane odlomke iz

Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Na povsem polnem Mestnem

trgu je bilo poskrbljeno tudi za mlajše obiskovalce. Kot specialiteta

so bili v gostinski ponudbi tudi pravi polži z zeliščnim maslom.

Zgodbo o zlati polževi lupini in priklenjenem polžu ter še marsikatero

drugo pa bomo predstavili kdaj drugič. Ali pa obiščite Višnjo Goro, da

vam jih predstavimo meščani sami!

Skrb za nadaljnji razvoj turizma

Pa še nekaj besed o viziji turizma v Višnji Gori v naslednjem obdobju. Že

utečene prireditve in projekte bomo razvijali in nadgrajevali tako, da bo

Višnja Gora čedalje zanimivejša za obisk. Društvo in turistični delavci si

želimo povečati obisk turistov in izletnikov tudi z ohranjanjem

srednjeveške podobe kraja s čudovito in neokrnjeno okolico ter jim ponuditi

še kaj novega. Možnosti je zelo veliko, naj bodo to kmečki turizmi,

Polževo poleti ali pozimi, vse leto vabijo številne pohodne poti, kopališče

pa bo še naprej nosilec turizma v Višnji Gori in eden pomembnejših v

občini. (Pri čemer pa ne moremo mimo težav in nerazumnih ovir pri pridobivanju

dovoljenj in soglasij za ponovno delovanje avtokampa ob

kopališču.) Še naprej bomo skrbeli tudi za čisto, urejeno in prijazno, v

Sloveniji in tudi širše znano Višnjo Goro – Slo vensko pravljico.


Jože Gros, predsednik TD Višnja Gora

Znameniti priklenjeni polž.

Foto: Gašper Stopar

Največja in najodmevnejša prireditev društva je tridnevna prireditev ob prazniku sv. Ane.

Foto: Gašper Stopar

Lipov list - Avgust 2016


16

Turizem smo ljudje

Janez Ribič, novi predsednik Štajerske turistične zveze

Pogovarjajmo se,

povezujmo se,

samo tako bomo uspešni

Štajerska turistična zveza (ŠTZ) ima novega predsednika: Janeza Ribiča, do prevzema funkcije podpredsednika

zveze, nekdanjega dolgoletnega župana občine Duplek in poslanca državnega zbora. V vseh teh vlogah, pravi,

si je prizadeval za »predstavitev naših krajev, mest in države Slovenije, predvsem pa tukajšnjih sposobnih in

ustvarjalnih prebivalcev«. Prepričan je, da so člani turističnih društev in prebivalci na splošno najučinkovitejši

ambasadorji turizma.

Za uspešnejši turizem (na vseh ravneh) se je treba pogovarjati, se

povezovati, si deliti izkušnje – premoščati zavist, poudarja Janez Ribič,

ki je prevzel predsedovanje ŠTZ od prejšnjega dolgoletnega predsednika

Jožeta Protnerja. Lani je dopolnil šestdeset let in je od nedavnega

upokojen. Živi v Dupleku, v Mariboru pa imajo družinsko,

prvo japonsko restavracijo v mestu, Miyabi. Je tudi solastnik

družinskega podjetja za ekonomsko, davčno in finančno svetovanje.

In prav povezovanje bo v prihodnje ena ključnih nalog zveze: spodbujati

društva, ki so vključena vanjo, k povezovanju in skupnemu

delovanju ob podpori zveze. V ŠTZ je vključenih 62 turističnih društev

iz 22 občin tega dela Štajerske. »Ena mojih nalog je, da se povežemo

tudi z območji, ki še niso vključena vanjo; začeli smo z vključevanjem

Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica, turističnih društev s

ptujskega in ormoškega območja – v želji po ustvarjanju skupne

turistične blagovne znamke, iskanju skupnih turističnih proizvodov.

Turistične poti se ne končujejo na mejah občin, te turista ne zanimajo,

in razmejevanje je treba premagati. Si pa želimo spodbujati občine

in TD v manjših občinah k predstavljanju svojih zanimivosti. Zdi se mi,

da to že marsikje uspešno počnejo: imajo svoje promocijske programe,

dogodke, si pa želim, da bi jih bilo še več, saj bi tudi tako

privabili k nam več obiskovalcev. Vendar menim, da se turizem na

območju, kjer deluje ŠTZ, zadnja leta dobro razvija.«

Z delom TD je že dolga leta tesno povezan

Z delom turističnih društev je Janez Ribič povezan že dolga leta. »Kot

župan občine Duplek sem sodeloval s TD Vurberk in jim pomagal v

okviru svojih zmožnosti. Tako že vrsto let prirejajo vseslovenski

Vurberški festival z diatonično harmoniko, dvo- in večglasnim petjem,

srečanje pevskih zborov Štajerska poje in druge aktivnosti. Dobro sem

sodeloval s TD občine Duplek, ki se ukvarja predvsem s predstavljanjem

turistične ponudbe na območju občine, z ocenjevanjem urejenosti

okolja, hiš, vrtcev, šol ..., najbolj urejena pa nagrajuje s priznanjem

zlata sončnica.« V občini Duplek je tudi član drugih društev. Je ustanovitelj

teniškega kluba, »če mi čas dopušča, pa se z veseljem udeležim

Lipov list - Avgust 2016


tudi aktivnosti, ki jih pripravljajo dupleška lovska družina, Oldtajmer

klub, Deda kafer klub Duplek (starodobniki), konjeniško društvo ...«

Vlogo društev vidi predvsem v povezovanju ljudi in izobraževanju: od

otrok in mladih v šolah do odraslih. »Ko sem sredi devetdesetih postal

župan občine Duplek, sem, na primer, pripravil izobraževanje za

vinogradnike. To se je razvilo v ocenjevanje vin, iskanje najboljših kletarjev,

izbor vinske kraljice ..., v kar so se vključevali številni domačini.

Zanesljivo je tudi vplivalo na boljšo prepoznavnost tukajšnjih vin,«

razlaga sogovornik. Pomembno se mu zdi tudi povezovanje

turističnih društev s podeželjem: kmetijami, kmetijskimi zadrugami

– v želji po boljši promociji lokalne kulinarike. Pa kajpak prizadevanje

društev za urejeno okolje. S tega vidika, razmišlja, ni veliko občin, o

čemer mnogi menijo, da povzroča preveliko razdrobljenost države,

nič napačno: »V majhnih skupnostih ljudem ni vseeno, v kakšnem

okolju živijo in kakšno zapuščajo za seboj. Zato si prizadevajo za

skupno dobro. Tako je okolje bolj urejeno, marsikje so zato zgledno

urejene vinske, sadne, kolesarske in druge ceste teh znamenitosti.«

Prizadevanje za prijaznejšo zakonodajo

Ena ključnih ovir, ki otežujejo delo turističnim društvom (pa tudi razvoj

turizma v Sloveniji na splošno), je po mnenju Janeza Ribiča prezapletena

zakonodaja. Zato bo eno ključnih področij delovanja

Štajerske turistične zveze v prihodnosti prizadevanje za poenostavitev

predpisov, ki urejajo delovanje društev (na primer odprava

davčnih blagajn). Na vprašanje, ali glede na svoje izkušnje poslanca

državnega zbora (dva mandata) meni, da bo to resnično mogoče,

odgovarja: »Menim, da se bo na zakonodajnem področju zagotovo

nekaj spremenilo. Mora se spremeniti. Če bomo le še naprej vztrajali

in nenehno opozarjali ...«

Preostala področja, ki jim želi kot predsednik Štajerske turistične zveze

namenjati največ pozornosti, je tudi pomoč pri delovanju in širitvi

članstva ŠTZ (nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja s turističnimi

zavodi, še zlasti z Zavodom za turizem Maribor Pohorje, s katerim zveza

že zdaj odlično sodeluje, društvi in zvezami, sodelovanje z lokalnimi

skupnostmi v želji po pridobivanju čim popolnejših informacij o

pričakovanjih in priložnostih za širitev turistične ponudbe na območju

ŠTZ). V programu zveze poudarja skrb za oblikovanje programa TZS in

za skladnost programa ŠTZ s programom TZS; sodelovanje z javnimi

kulturnimi zavodi v iskanju sinergijskih učinkov na področju razvoja

turistične ponudbe, obogatene s kulturnimi programi; sodelovanje s

kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi zavodi s ciljem, da turistično ponudbo

obogatijo s ponudbo kakovostne lokalno pridelane hrane, vina,

sokov in polproizvodov; vključevanje mladih v osnovnih in srednjih

šolah ter njihovih mentorjev v predstavljanje turističnih in drugih zanimivosti

iz njihovega okolja ter motiviranje mladih za ustvarjalno

vključevanje v društva in zveze; sodelovanje s TZS, Območno obrtnopodjetniško

zbornico Maribor, sekcijo za gostinstvo in turizem, in Srednjo

šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Ribič še poudarja, da bo delo

ŠTZ tudi spodbujanje in usmerjanje društev v nenehno skrb za čim

uspešnejše predstavljanje naravnih in kulturnih danosti območja, s katerimi

je mogoče privabiti turiste. Vlogo zveze pa vidi tudi v pomoči

društvom pri prijavah na razpise in izobraževanju na področju finančno

materialnega poslovanja.

Nikoli ne smemo biti (preveč) zadovoljni

Meni, da bi bilo treba za povečanje števila turistov na območju, na katerem

deluje ŠTZ, zagotoviti predvsem usklajeno delovanje vseh institucij,

katerih dejavnost vpliva na kakovost turistične ponudbe. Skrbeti

bo treba za izobraževanje, promocijo v tujini, urejeno infrastrukturo

(letališče, ceste, železnica, reka Drava), poenostavitev zakonodaje (ustvarjanje

prijaznega gospodarskega okolja, ki ga je treba razbremeniti

prevelikih dajatev in birokratskih bremen) in tesno sodelovanje zaposlenih

v občinski in državni upravi pri pridobivanju dovoljenj ter sodelovanju

na razpisih za sofinanciranje turističnih projektov.

O turistični ponudbi dela Štajerske, kjer deluje ŠTZ, meni, da je iz leta

v leto boljša, večja, pestrejša, kakovostnejša in jasneje nagovarja potencialne

turiste; navsezadnje, dodaja, vse to dokazuje tudi čedalje

večje število turistov. »Prispevek prostovoljnega dela članov

turističnih društev pri tem ne sme biti spregledan. So samoiniciativni

in si prizadevajo ustvariti boljše razmere za turizem in bivanje

prebivalcev v naših krajih. Nikoli pa ne smemo biti zadovoljni, vedno

si je treba prizadevati za boljšo ponudbo in obisk.«

Janez Ribič pravi, da je globoko zaveda, »da sta ugled naše domovine

in skrb za njene naravne danosti in za ljudi, ki v njej živimo, temelj za

uspešen in učinkovit razvoj turizma, ki je pomembna gospodarska

panoga.« Pravi, da je bil že marsikje po svetu, »in nočem ponavljati

rekla: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Ampak tukaj je res najlepše!

Imamo vse na dlani, a vse to moramo znati tudi ustrezno ponuditi. In

to bo zahtevalo od nas še precej energije ...«


Besedilo in foto: Mateja Gruden

17

Turizem smo ljudje

Karel Vernik: zaslužen za razvoj

Zbilj in urejeno, gostoljubno Slovenijo

Karel Vernik, ki je tudi predsednik republiškega Turističnega drobnogleda

Turistične zveze Slovenije (TD TZS), je za dolgoletno delo na

področju turizma prejel plaketo občine Medvode. Med letoma 1991

do 2003 je bil predsednik Turističnega društva Zbilje in prav v tem času

se je turistična ponudba Zbiljskega jezera ali labodjega jezera, kot mu

radi pravijo turisti, zelo izboljšala in popestrila. Karel Vernik je s svojo

iskreno, neizmerno pozitivno energijo bistveno prispeval k temu, da so

se Zbilje razvijale v turistično destinacijo za enodnevne obiskovalce. S

svojim bogatim znanjem in izkušnjami še vedno redno pomaga pri

delu v turističnem društvu in opravlja vlogo podpredsednika. Poleg še

nekaterih drugi funkcij pa je že štirinajst let predsednik TD TZS (nasledil

je dolgoletnega predsednika in enciklopedijo turizma Andreja Babiča

iz Kranja), s katerim vse leto potuje po naši lepi deželi Sloveniji s poslanstvom:

»Pomagati, ne grajati!«.


Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

Lipov list - Avgust 2016


18

Naj – naj slovensko …

Tekmovanje v urejanju in varstvu okolja, v kakovosti turistične ponudbe kraja ter gostoljubju

prebivalcev v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016 je v teku. Državna

ocenjevalna komisija širom po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste, ki se potegujejo za prestižno

priznanje Moja dežela – lepa in gostoljubna.

Oddajte svoj glas tudi vi, preko spletne strani www.turisticna-zveza.si.

TZS

Od 9. avgusta do 4. septembra glasujete za:

NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto

Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto

NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj

Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Lendava, Moravske

Toplice, Podčetrtek, Radenci, Strunjan, Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče

NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj

Ankaran, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica), Bovec – Čezsoča,

Cerkno, Izola, Kranjska Gora, Kobarid, Piran, Portorož z Lucijo, Tolmin

Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo.

Od 25. avgusta do 20. septembra bo potekalo spletno glasovanje za Naj tematsko pot 2016.

Sponzor projekta

Moja dežela - lepa in gostoljubna

Slovesna podelitev priznanj v turizmu pod pokroviteljstvom predsednika

države RS Boruta Pahorja “Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016” bo

11. oktobra v Radencih.

Lipov list - Avgust 2016


Velenje,

18. – 24.

september 2016

19

TZS

Tema

SAM SVOJ MOJSTER

www.pikinfestival.si

kuHaLnica

12. oktober

Zdravilišče Radenci

Državno tekmovanje za Zlato kuHaLnico

9.00–15.00 tekmovanje učencev osnovnih šol v pripravi

oženjene kaše in ajdovega krapca ter ogled

utrinkov iz regijskih tekmovanj

16.00 razglasitev rezultatov in podelitev

Zlate kuhalnice

Sodelujoče šole:

OŠ heroja Janeza Hribarja

Stari trg pri Ložu

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen

OŠ Radlje ob Dravi

OŠ Bojana Ilicha Maribor

OŠ Gorišnica

OŠ Križevci

OŠ dr. Janeza Mencingerja

Bohinjska Bistrica

OŠ Simona Kosa Podbrdo

OŠ Božidarja Jakca Ljubljana

OŠ Spodnja Šiška Ljubljana

OŠ 8 talcev Logatec

OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

OŠ Lava Celje

OŠ Antona Aškerca Velenje

oglasLLzk16_1a.indd 14 07/07/16 12:38

Lipov list - Avgust 2016


20

TZS

Evropska pešpot E 7 praznuje 30-letnico

V Evropi je speljanih več pešpoti, dve pa potekata tudi skozi Slovenijo:

evropski pešpoti E6 in E7. Pot E7, prvotno imenovano Od Soče do

Sotle, sta na pobudo profesorja Ciglarja trasirala in uredila Boštjan

Anko in Zoran Naprudnik s sodelavci. Zadnji je bil glavni motor in

promotor E7 v Sloveniji.

Pot je segala je od mejnega prehoda Robič do Bistrice ob Sotli. Odprta je bila

12. septembra leta 1986 na Mačkovcu v počastitev svetovnega kongresa

Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO). Leta

1995, 22. marca, je komisija za evropske pešpoti pri Zvezi gozdarskih

društev Slovenije predlagala podaljšanje E7 od Bistrice ob Sotli do

madžarske meje pri Hodošu – po Ormoški, Haloški in Pomurski planinski

poti. Podaljšek so odprli 14. oktobra leta 1995 v Olimju v počastitev

20-letnice evropskih pešpoti v Sloveniji. Ob tej priložnosti so dotedanje

ime poti (Od Soče do Sotle) spremenili v Od Soče do Mure, od leta 2002

pa je poimenovana po Zoranu Naprudniku, slavistu in zelo prizadevnem

družbenem delavcu v športu in turizmu.

Pot E7 tako v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša; dolga je nekaj več

kot 600 kilometrov in ima 42 kontrolnih točk z žigi. Prehoditi jo je

mogoče v dobrih tridesetih dneh. Označena je z rumeno-rdečo

markacijo. Je del poti Atlantik–Črno morje, ki pa ju še ne povezuje v

celoti; na zahodu je pretrgana na Portugalskem in v Itaiji, na vzhodu

pa v Romuniji in Ukrajini.

E7 vstopi v našo državo iz Italije na opuščenem mednarodnem mejnem

prehodu Robič pri istoimenskem naselju. Vije se do Kobarida, Tolmina, na

planino Razor nad Tolminom, čez Porezen na Blegoš, proti Škofji Loki,

Ulovki, Vrhniki, do hriba Mačkovec nad vasjo Selo pri Robu, kjer se križa s

pešpotjo E6; nadaljuje se proti Krki, Žužemberku, Dolenjskim Toplicam

do Gospodične na Gorjancih, mimo samostana Pleterje do Kostanjevice

na Krki, Bistrice na Sotli, skozi Podčetrtek, Rogaško Slatino, na Donačko

goro, skozi Podlehnik v Ormož, Banovce, Moravske Toplice, Gornje

Petrov ce in Hodoš, kjer zapusti Slovenijo in se nadaljuje na Madžarskem.

Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti.


Jože Prah, predsednik KEUPS


Foto: arhiv KEUPS

Dve desetletji projekta Slovenski kozolec

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je leta 1993

začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski

kozolec (The Slovene Hay-rack), značilni spomenik slovenske ljudske

arhitekture pa od leta 1994 uspešno predstavlja tudi istoimenska

razstava arhitekturnih maket in risb avtorja arhitekta Borana Hrelja.

Knjiga in razstava sta postopoma spodbudili nastanek civilnega

gibanja za ohranitev kozolca. Ustanovljeno je bilo 14. decembra 1996

v Rutu nad Baško grapo. Odtlej je bilo obnovljenih ali rešenih več kot

dvesto objektov. Pri projektu je sodelovalo blizu šestdeset občin, več

kot šeststo zglednih lastnikov dobro ohranjenih in še vedno uporabljanih

objektov, veliko zanesenjakov, šolarjev, študentov in strokovnjakov.

O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj

vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji.

Dvajsetletnico gibanja Slovenski kozolec bo zaznamovala vrsta dogodkov,

predavanj, razstav, popotovanj in srečanj pod kozolci po vsej

Sloveniji in v zamejstvu.

K sodelovanju vabimo tudi turistična društva, pokrajinske turistične

zveze, TIC-e in kmetijske svetovalne službe, še zlasti pri organizaciji

razstav in načrtovanju celoletnega turistično-etnološkega popotovanja

Srečanja pot kozolci. Predstaviti in povezati želimo ohranjene in

še vedno uporabljane objekte, vzorne lastnike kozolcev, domače

moj stre (tesarje, krovce, poznavalce) in (majhne) kraje, ki jih ti živi

spomeniki ljudske arhitekture ter mnogoterih podeželskih tradicij,

znanj in obrti prepoznavno označujejo. Seveda se bomo ob tem tudi

poveselili, tako kot je (bilo) pod kozolci v navadi.

Vsaki pokrajini bomo namenili zaokrožen konec tedna; začeli bomo

14. decembra v Rutu nad Baško grapo. Podroben program, datume

in traso turneje bomo oblikovali do začetka novembra.

Več informacij boste našli na: www.kultura-natura.si (razpis Slovenski

kozolec). Če želite sodelovati in imate zamisli in pobude, pokličite na

številko 070 554232 ali pišite na: Ustanova Poti kulturne dediščine –

projekt Slovenski kozolec, Kropa 72, 4245 Kropa oziroma na:

pkdslovenia@gmail.com.


Slavko Mežek

Lipov list - Avgust 2016


V Sloveniji ni dolgčas

Fotografska razstava

v Ljubljani: Geneza

Sebastiãa Salgada

Še do konca avgusta se lahko odpravite na vznemirljivo potovanje po

svetu z razstavo Geneza svetovno priznanega fotografa Sebastiãa Salgada

(rojen leta 1944 v Braziliji), ki je hkrati tudi eden glavnih kulturnih projektov

v letu Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope. Razstava, ki jo je oblikovala

Lélia Wanick Salgado, obsega 245 veličastnih črno-belih fotografij

prostoživečih rastlin in živali, krajin, morij in staroselskih ljudstev, fotograf

pa z njimi ozavešča javnost o perečih problemih, povezanih z okoljskimi

in podnebnimi spremembami.

Kot je pojasnjeno v spremljevalnem zapisu ljubljanske razstave, se je Salgado

v osmih letih v malih letalih na propelerski pogon, peš, s čolnom,

zložljivim kajakom ali privezanim balonom odpravil na 32 potovanj na še

neoskrunjena območja. Popotoval je po predelih z ekstremnim podnebjem

in težko prehodnim terenom, daleč stran od civilizacije, ter dokumentiral

arktične in puščavske krajine, tropski deževni gozd, morske in

druge prostoživeče rastline in živali ter skupnosti, ki še živijo v skladu z

izročilom prednikov. Razstava je razdeljena na pet geografskih območij,

poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled v Mestnem

muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v

Galeriji Jakopič). Skupaj oblikujejo čudovit mozaik narave v vsej njeni

neokrnjeni veličini. Salgado ostaja zvest črno-beli fotografski estetiki. Njegove

fotografije očarajo gledalca s pretanjenimi odtenki in sivinami, ki jih

nadgrajuje z močnimi kontrasti med svetlimi in temnimi površinami. Fotograf

priteguje gledalca predvsem z namerno umirjenimi kompozicijami,

ki jih sestavljajo izčiščena struktura, linije in oblike. Res vredno ogleda.

Več: www.mgml.si

M. N.

Pisana Loka

Do konca avgusta se bo mogoče še udeležiti katerega

od dogodkov festivala Pisana Loka, ki razgiba

poletno dogajanje v Škofji Loki. Programske

vsebine so raznolike in medgeneracijske: festival

prinaša kulturne dogodke (glasbene koncerte

idr.), športne vsebine, ulične predstave, otroške

koncerte, javne tribune, razstave, delavnice, improvizacijsko

gledališče ... Festival se bo končal v

soboto, 27. avgusta, z večernim gala koncertom

Josipe Lisac & Band ter Mateje Gorjup na

Škofjeloškem gradu.

Več: pisanaloka.si


22

Dogodki

Anin festival

v Rogaški Slatini

Do prvega septembrskega konca tedna bo v Rogaški Slatini še

mogoče obiskati večerne koncerte letošnjega Aninega festivala. V soboto,

13. avgusta, bo v Arkadah GH Rogaška (če bo deževalo, pa v

Kristalni dvorani) koncert Romana Kranjčan kvarteta; v sredo, 17. avgusta,

bo v Paviljonu Tempelj (Aninem dvoru, če bo dež) nastopil Yanu

Trio & World Music, v soboto, 20. avgusta, bo na Evropski ploščadi (ali v

Kulturnem centru) koncert Jazz Ladies ... Zadnji koncert v sklopu Aninega

festivala pa bo v soboto, 3. septembra, prav tako na Evropski

ploščadi (ali v Kulturnem centru): nastopila bo Alenka Godec & Band.

Več: www.anin-festival.si

Foto: www.anin-festival.si

Pohod po

hmeljski poti

Zanimivega tradicionalnega pohoda med

hmeljišči in znamenitostmi Žalca in okolice se je

mogoče udeležiti zadnjo soboto v avgustu (letos

27. avgusta). Začetek pohoda je pri

Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije,

kjer pohodnike pozdravita hmeljski starešina in

princesa, ki simbolizirata hmelj. Približno 14 kilometrov

dolga ravninska pot vodi najprej do

dvorca Novo Celje, zavije med hmeljišča do ribnika

Vrbje, potem ob reki Savinji do Šempetra in

Rimske nekropole, ki si jo je mogoče tudi ogledati.

Tu pot zavije nazaj proti Žalcu, do Ekomuzeja

hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer je

tudi cilj pohoda.

Več: www.turizem-zalec.si

Foto: www.turizem-zalec.si

Poletje v Podčetrtku

V Podčetrtku bo poletje trajalo vse do konca septembra!

Morda ne koledarsko, so pa tam pripravili svoje Poletje v

Podčetrtku z vrsto prireditev. V soboto in nedeljo, 13. in 14.

avgusta, bo Terme Olimia Fest, ki se bo vsak dan začel ob 19.

uri na trgu Vasi Lipa v termah, kjer bodo odprli tržnico

domačih izdelkov, pripravili pester zabavni in animacijski

program za otroke in odrasle, na voljo bodo otroška igrala,

bogata kulinarična ponudba, srečelov in še ... Sobotno dogajanje

bo sklenil narodno-zabavni večer z ansamblom, nedeljsko

pa zabavni večer s Show mix bandom. Prireditve

Poletja v Podčetrtku bodo še v soboto, 20. avgusta, v soboto,

10. septembra, in v sredo, 30. septembra, ko bo poletje sklenil

Pivo struna fest.

Več: www.turizem-podcetrtek.si

Lipov list - Avgust 2016


Kranjskogorska desetka

in Juriš na Vršič

V Kranjski Gori bosta avgusta in septembra tudi letos priljubljeni rekreativni

prireditvi: Kranjskogorska desetka in Juriš na Vršič. Prva, ki bo že 22. zapovrstjo,

bo v ponedeljek, 15. avgusta, z začetkom ob 18. uri na trgu pred starim

hotelom Razor v središču Kranjske Gore; tek na deset kilometrov bo na

ustaljeni trasi Kranjska Gora–Rateče–Kranjska Gora. Pol ure pred začetkom

prireditve pa se bodo otroci pomerili v teku od starta Kranjskogorske desetke

do gostilne Oštarija pri smučiščih in nazaj. Otroški tek je zabavne narave

in brezplačen, razdalja, ki jo bodo pretekli otroci, pa je dolga 700 metrov.

Prva septembrska sobota (3.) pa je rezervirana za tradicionalno kolesarsko

prireditev: 38. Juriš na Vršič. Začel se bo ob 11. uri izpred gostilne Oštarija;

tekmovalci bodo premagali razdaljo 13,5 kilometra in 801 metra višinske razlike.

Ob napovedi prireditev pa še ena novica iz Kranjske Gore: ob jezeru

Jasna so postavili novo Kneippovo pot!

Več: www.td-kranjska-gora.si

Foto: Marko Čufar/arhiv TD Kranjska Gora

Krevsov tek

po Kriško-polževski

planoti

23

Dogodki

Turistični društvi Polževo in Višnja Gora vabita v soboto, 3. septembra,

na 12. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti nad Višnjo

Goro. S prireditvijo ohranjajo spomin na domačina Iva Krevsa, ki

je bil balkanski prvak v tekih v tridesetih letih prejšnjega stoletja

in se je leta 1936 udeležil olimpijskih iger v Berlinu. Prireditev

vključuje tudi pohod z ogledom starega kmečkega orodja iz teh

krajev ter ogledom in vožnjo z električnimi avtomobili. Pohodniki

bodo na pot krenili ob 10. uri, začetek teka pa bo ob 11. uri.

Tekaška trasa je dolga 11 kilometrov z 200 metri vzpona in spusta;

poteka po asfaltu, makadamu in kolovozu.

Več: www.tdpolzevo.si

Poklon Stari trti,

najstarejši trti na svetu

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši

trti na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. Trti, ki Mariborčane,

Štajerce in Slovence navdaja s ponosom, obiskovalcem od drugod

pa odgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji

ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. Vse od slovesne trgatve

Stare trte v začetku oktobra do martinovanja v Mariboru,

največjega enodnevnega martinovanja pri nas, v

štajerski prestolnici slavijo simbol slovenske žlahtne

kapljice in trdoživosti ter prirejajo številne dogodke.

Trgatev Stare trte bo letos v nedeljo, 2. oktobra.

Več: www.maribor-pohorje.si



Lipov list - Avgust 2016


24

Napovednik prireditev

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Začuti Knežak 2016 - Shod v Knežaku 12.08.2016 - 13.08.2016 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak

25. Büjraški dnevi 2016 12.08.2016 - 14.08.2016 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Ižakovci - Buraš

27. kajak, kanu, raft - mednarodni ekološko

rekreativni spust slovenske vode \

13.08.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel

Podbela nekoč in danes 13.08.2016 Podbela 051 238 312 Turistično društvo Nadiža Podbela

35. kmečki praznik 13.08.2016 - 14.08.2016 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik

Veliki šmaren - Pr' farski štrukljevc 14.08.2016 - 15.08.2016 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara

Stržiškarski sejem 14.08.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina

Holcerija 2016 14.08.2016 Vitanje info@tdvitanje.si Turistično društvo Vitanje

20. Pozdrav Jeseni 15.08.2016 Razkrižje 02 584 99 12 Turistično narodopisno društvo Razkrižje

Subtilni rifnik v jami Mlinskih kamnov 15.08.2016 Šentjur 040 608 444 Turistično olepševalno društvo Šentjur

23. vaški dan v Ratečah 15.08.2016 Rateče-Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče - Planica

16. srednjeveška tržnica 15.08.2016 Ankaran 041 713 797 Turistično društvo Ankaran

Srečanje ljudskih pevcev in godcev Slovenije 17.08.2016 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred

Idi v Makole 19.08.2016 - 20.08.2016 Makole 031 324 230 Turistično društvo Makole

11. tekmovanje v kuhanju Kostelskega čušpajsa 19.08.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel

Mengeš iz preteklosti za sedanjost in prihodnost 20.08.2016 Mengeš 01 723 76 63 Turistično društvo Mengeš

Starotrški dan v Šaleku 20.08.2016 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje

8. koliščarski dan 20.08.2016 Ig pri Ljubljani 01 286 22 68 Društvo Fran Govekar Ig

TD Ruardi in Perkmandeljc 20.08.2016 Zagorje ob Savi 03 566 12 49 Turistično društvo Ruardi

Rekreatur 2016 25.08.2016 - 28.08.2016 Mozirje 041 694 920 Turistično društvo Rekreatur

24. Aljaževi dnevi 26.08.2016 - 28.08.2016 Mojstrana 04 589 13 20 Turistično društvo Dovje - Mojstrana

Lesarstvo v Tuhinjski dolini 26.08.2016 - 28.08.2016 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina

Etnološko-turistična prireditev 22. Semiška ohcet 26.08.2016 - 28.08.2016 Semič 07 356 52 00 Turistično durštvo Semič

30. CEBE triatlon jeklenih 27.08.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

Veselica z ansamblom Veseli svatje 27.08.2016 Bašelj 04 255 12 92 Turistično društvo Bašelj

Dan za obisk Idrije 27.08.2016 Idrija 05 374 39 16 Turistično društvo Idrija

Komarjeva nedelja 28.08.2016 Ljubljana 01 505 80 75 Turistično društvo Ljubljana Šiška

Mednarodni glasbeni forum Trenta 2016 - koncert

solistov

28.08.2016 Soča 041 503 551 Turistično društvo Soča - Trenta

Pozdrav jeseni 28.08.2016 Slap ob Idrijci poljakales@gmail.com Turistično društvo Šentviška Planota

Dobrodošli pri nas - VIII. bučjada - likof 29.08.2016 - 04.09.2016 Ilirska Bistrica 05 710 13 66

Kulturno, etnološko, turistično, športno

društvo Alojz Mihelčič

Keršičev memorial 30.08.2016 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar

Zero Tour 03.09.2016 - 04.09.2016 Ivančna Gorica 0599 55555 Turistično društvo Stična

Angelska nedelja 2016 03.09.2016 - 04.09.2016 Ajdovščina 041 708 134 Športno kulturno turistično društvi Sinji Vrh

Tržnica na Gori pri Komendi 03.09.2016 Komenda info@td-komenda.si Turistično društvo Komenda

Kmečka tržnica 03.09.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Bučarija 04.09.2016 Ljutomer 051 429 794 Turistično društvo Stara Cesta

11. den meštrov z Goričkoga 04.09.2016 Mačkovci 02 545 96 70 Zveza kulturnih in TD občine Puconci

Šuštarska nedelja 04.09.2016 Tržič 04 592 47 30 Turistično društvo Tržič

Artiški dnevi 2016 09.09.2016 - 11.09.2016 Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče

30. Straška jesen 09.09.2016 - 11.09.2016 Straža 07 308 36 96 Turistično društvo Straža

20. podobe bistriških domačij 09.09.2016 - 10.09.2016 Slovenska Bistrica 02 843 13 56

Medobčinska turistična zveza

Slovenska Bistrica

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2016


25

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Predstavitev motniške noše 10.09.2016 Motnik 041 411 933 Turistično društvo Motnik

Vinska trgatev v srcu Peker 10.09.2016 Pekre 041 962 157 Turistično društvo Pekre

Pohodniški tris 10.09.2016 - 11.09.2016 Slovenj Gradec 041 657 691 Turistično okoljsko društvo Slovenj Gradec

3. pohod od Šteberka do Karlovce 11.09.2016 Cerknica

info@

cerknisko-jezero.si

Turistično društvo Cerkniško jezero

10. mlinarska nedelja 11.09.2016 Vinska Gora 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora

5. Zadvorska golažijada 11.09.2016

Ljubljana -

Dobrunje

01 542 02 33 Turistično društvo Zadvor

37. srečanje na Tromeji 11.09.2016 Rateče-Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče - Planica

Kožühaje 16.09.2016 - 17.09.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Etno vikend 2016: Praznik sira v Bohinju 17.09.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

Pozdravljeni v našem kraju 17.09.2016 - 24.09.2016 Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza

Mihaelov sejem na Blokah 17.09.2016 - 18.09.2016 Nova vas 01 709 89 13 Turistično društvo Bloke

Srečanje modelarjev in boljši sejem v Lajšah 17.09.2016 Šoštanj

zan.delopst

@gmail.com

Turistična zveza Šoštanj

Etno vikend 2016 : Kravji bal v Bohinju 18.09.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj

Praznik suhega sadja na Gradežu 18.09.2016 Gradež pri Turjaku 040 223 497 Društvo za ohranjanje dediščine

6. pohod po Bevkovi poti

- 110 let Bohinjske proge

18.09.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina

Pozdrav jeseni 23.09.2016 - 24.09.2016 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše

Trganje in lüjpanje koruze 23.09.2016 - 24.09.2016 Beltinci 031 613 243 Turistično društvo Gančani - Sodar

Doživite Kočevsko: Medeni dnevi na Kočevskem 23.09.2016 - 25.09.2016 Kočevje 041 841 794 Turistično društvo Kočevje

Hočemmm festival turizma Občine Hoče-Slivnica 24.09.2016 Hoče 02 618 12 25 Turistično društvo Hoče

35. kmečki praznik v Svečini 24.09.2016 - 25.09.2016 Zgornja Kungota 031 663 843 Turistično društvo Svečina

Okus podeželja v mestu 24.09.2016 Šoštanj

zan.delopst

@gmail.com

Turistična zveza Šoštanj

19. mednarodni obkolpski rekreacijski tek 25.09.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel

Hmeljarski likof Radlje ob Dravi 25.09.2016 Radlje ob Dravi 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred

Jesen na vasi 25.09.2016 - 02.10.2016 Velenje 041 394 660

REVIVAS društvo za oživitev

in promocijo vasi Škale

19. tradicionalne jesenske turistične igre 25.09.2016 Zreče 041 714 199 Turistično društvo Zreče

Šentjanška tržnica z otvoritvijo razstave ArtEko

Šentjanž 2016

25.09.2016 Šentjanž 07 818 40 23 Turistično društvo Šentjanž

(Je)sen v Roblekovi dvorani 30.09.2016 - 01.10.2016 Žalec 040 609 888 Turistično društvo Žalec

ŠtrudlFest ob 40-letnici TD Selnica ob Dravi 30.09.2016 - 02.10.2016 Selnica 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi

Dnevi evropske kulturne dediščine 2016 30.09.2016 - 02.10.2016 Trzin 01 564 47 30 Turistično društvo Kanja Trzin

Voden ogled botaničnega parka dvorca Viltuš 01.10.2016 Selnica 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi

Trgatev - brotva po prleško 01.10.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven

Jesen na Grilovi domačiji 01.10.2016 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje

4. pohod po tematski poti Na svoji zemlji 01.10.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina

Bučni pozdrav jeseni 2016 01.10.2016 Šmartno ob Paki 031 713 763 Turistično društvo Šmartno ob Paki

Sprehod ob vodi 2016 01.10.2016 Ilirska Bistrica 031 585 602 Turistično društvo Ilirska Bistrica

32. splavarski krst 08.10.2016 - 09.10.2016 Maribor 040 552 162 Turistično društvo Maribor

Ličkanje 08.10.2016 Komenda info@td-komenda.si Turistično društvo Komenda

Prikaz starih kmečkih opravil 08.10.2016 - 09.10.2016 Laze 01 834 74 57 Turistično društvo Gora Sv. Miklavž

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info

Lipov list - Avgust 2016


26

Potepanja

Foto: Mojca Rutar

Na zidanih temeljih je postavljena lesena zgradba, do vhoda v cerkev pa vodi 78 stopnic.

Sto let spominske cerkve Svetega Duha v Javorci

Onkraj pepela jeza

sovražnikov premine

Ozka dolina reke Tolminke se globoko zajeda v gorsko verigo, kjer so se na izjemno težkem terenu med

letoma 1915 in 1917 v dvanajstih krvavih soških bitkah bíli najhujši boji. Po strmih pobočjih se vijejo zasuti

nekdanji strelski jarki, zaraščeni vhodi v zaklonišča skrivajo prazne, pretežno porušene kaverne in podzemne

hodnike. Na nekdanjo prisotnost vojaštva opozarjajo ostanki zarjavelih čelad in menažk, bodeče žice in

granatnega drobirja. Staro sovraštvo je pozabljeno. Nad dolino vlada mir.

Mir – PAX – kot sveti simbol, kot tolažilna obljuba, najlepša in najbolj

ganljiva beseda, ki jo premorejo vsi jeziki tega sveta, je pred stotimi

leti zapisal neki dunajski časopis. Objavil je članek o spominski cerkvi

Svetega Duha v Javorci pri Tolminu, prelepem spomeniku miru, zgrajenem

sredi vojnega divjanja kot upanje, tolažba in spomin na padle

soborce.

Želja po poklonu padlim soborcem

Enote 3. gorske brigade avstroogrske vojske so bile razporejene na

obrambnih položajih od Tolmina prek Vodil vrha, Mrzlega vrha in planine

Sleme do Rdečega roba. V prvem letu bojev na soški fronti je

smrt neutrudno kosila. Območje so prekrila številna vojaška

pokopališča. Vojaki so se padlim soborcem želeli pokloniti s postavitvijo

dostojnega spomenika v zahvalo za njihovo žrtev in kot opozorilo

poznejšim, v miru živečim rodovom. Decembra leta 1915 so s

svojo željo seznanili brigadne častnike, ki so jo sprejeli z odobravanjem.

Generalmajor Karl von Gerabek, tedanji poveljnik 3. gorske brigade,

je izdal povelje, da se vse enote brigade obvesti o tej pobudi.

Do 15. januarja 1916 je poveljstvo zbiralo osnutke in predloge tega

nekakšnega natečaja. Spomenik naj bi se zlival s čudovito naravo in

gorami. Bil naj ne bi le simboličen, ampak naj bi imel določen namen.

To bi pripomoglo k njegovi trajnejši ohranitvi, kajti spomeniki, postavljeni

v odročnih krajih, so marsikdaj prepuščeni pozabi. Opuščeni

in zanemarjeni postanejo za poznejše rodove nepomembni.

Izmed številnih prispelih osnutkov in predlogov, kakšen naj bo

spomenik in kje naj bi stal, so jih v ožji krog izbrali sedem. Po natančni

Lipov list - Avgust 2016


27

Potepanja

Foto: Mojca Rutar

Foto: Mojca Rutar

Imena padlih avstroogrskih vojakov, vžgana v

hrastove plošče, so »kot na perutih angela prinesena«,

je zapisal eden dunajskih časopisov.

Knjiga mrtvih je najbolj pretresljiv element

spominske cerkve v Javorci.

proučitvi so izbrali načrt št. 3, delo dunajskega umetnika, slikarja in

arhitekta Remigiusa Geylinga. Kot rezervni nadporočnik se je bojeval

v enotah 3. gorske brigade. Predvidel je postavitev in ureditev spominske

cerkve in zanjo izdelal štiri risbe. Dela bi lahko izvedli pripadniki

brigade, po vojni pa bi cerkev prevzela v upravljanje župnija Tolmin

in skrbela za njeno vzdrževanje.

Za delo so poprijeli vsi vojaki

Izbrana Geylingova ideja je bila sprejeta z navdušenjem. Februarja

leta 1916 so po vseh brigadnih enotah začeli zbirati prostovoljne

prispevke za postavitev cerkve. Odziv vojakov je bil izjemen, s ponosom

so prispevali svoj delež k postavitvi spomenika padlim soborcem.

Iz svojih skromnih prihrankov so za pokrivanje stroškov

gradnje zelo hitro zbrali 14.000 kron.

Iskanje lokacije za cerkev je potekalo v tajnosti. Morala je biti neopazna

za sovražnika in enako oddaljena od bojnih položajev vseh

enot brigade. Posebna komisija je primeren prostor za svetišče našla

v Javorci (mimogrede: ledinsko ime Javorca izvira iz poimenovanja za

javor, o katerem staro ljudsko izročilo pravi, da je sveto drevo), na

skalni vzpetini v Pologu visoko nad desnim bregom Tolminke, v

središču položajev vseh šestih bataljonov brigade, približno dva kilometra

in pol oddaljeni od vseh enako.

Cerker so začeli graditi 1. marca 1916. Njeno vodenje je prevzel

topničar Géza Jablonszky iz Budimpešte, tedaj je bil poročnik. Z iskanjem

delovne sile ni bilo težav. Številni vojaki najrazličnejših

poklicev so se prostovoljno prijavljali za delo v prepričanju, da je to

njihova moralna obveznost. Ni jim bilo treba ukazovati, posvečenemu

cilju so namenjali čas, sicer predviden za počitek. Dela so izvajali kamnoseki,

kovači, mizarji, tesarji, krovci, slikarji in tapetniki, vsi pripadniki

brigade, ki so se pri gradnji izkazali kot velika štiritisočglava družina.

Kot vodja gradnje je Jablonszky zelo dobro organiziral delo. Znal je

porazdeliti delovno silo in pravočasno priskrbeti gradbeni material,

gradnja je lahko potekala nemoteno. Ves čas je sodeloval z idejnim

avtorjem cerkve Geylingom, sledil njegovim arhitekturnim načrtom

in umetniškim zamislim. V skromni leseni baraki v vojaškem taboru

Pologar je bil njun atelje.

V dolini Tolminke je nastalo živahno gradbišče. Ves material za cerkev

so vojaki obdelali, izdelali in pripravili na delovišču, v improviziranih

delavnicah na prostem. Delali so z veliko vnemo. Kamen so pridobili

iz skalnega materiala, ki so ga izdolbli ob izravnavi ploščadi za cerkev.

Lomili so kamnite bloke in jih klesali. Les in zidarsko gradivo so

prinašali iz zaledja. Macesnova debla iz Bohinja, ki so jih potrebovali

za cerkveno ladjo, je od več kilometrov oddaljene železniške postaje

več kot tisoč vojakov prostovoljno znosilo šest ur daleč. Po poseben

material za gradnjo je Geyling nekajkrat moral na Dunaj. Spremljal ga

je topničar Anton Perathoner, južnotirolski rezbar, doma iz St. Ulricha

v dolini Grödental, ki je v Javorci prevzel vsa pomembnejša mizarska

in rezbarska dela.

Temeljni kamen je položen!

Temeljni kamen so položili 4. aprila 1916. Slovesnosti v Pologu, kjer je

odmevala godba, so se udeležili vojaški duhovniki, okoli sto častnikov

vseh bataljonov in oddelkov, med najvišjimi tudi poveljnik XV. korpusa,

general pehote Rudolf Stöger-Steiner, ter številni vojaki. Po

pregledu častne čete je bila slovesna maša na prostem. Generalmajor

Karl von Gerabek, poveljnik 3. gorske brigade, je prisotnim pojasnil

namen zidave cerkve. Korpusni poveljnik je položil temeljni kamen

in pod vhodna vrata cerkve, vloženo v kovinsko kapsulo, položil

»ustanovno listino«, ki govori o vzrokih za gradnjo. Na pergament jo

je v latinskem jeziku z umetniško pisavo izpisal nadporočnik Geyling.

Gradnja je hitro napredovala. Temelje so vkopali v skalo. Na spodnji

kamniti del stavbe so postavili leseno konstrukcijo: glavno in dve stranski

ladji, apsido in zvonik. Prostorna secesijska notranjost spominja na

baziliko. Popolna ubranost štirih barv, po zamisli Geylinga črne, modre,

zlate in nekaj bele, pri obiskovalcu zbudi posebno razpoloženje,

občutek svetosti in posvečenosti. Vse barve so uporabljene le v enem

tonu. Stebre krasijo barvne intarzije. Zaključni steni pred apsido sta

okrašeni z Geylingovima oljnima slikama na platnu Lebdeča angela,

katerih obraz je upodobil po svoji ženi Mathildi. Secesijska angela varujeta

oltar, delo mizarskega mojstra Perathonerja. Po Geylingovih predlogah

je izdelal tudi razpelo z izrezljanim Kristusom in izvirno oblikoval

tabernakelj. V belini nad secesijskim oltarjem se lesketa stilizirana

Lipov list - Avgust 2016


28

Potepanja

Geyling v svojem ateljeju ob osnutkih natančno

stiliziranih grbov kronovin avstro-ogrske monarhije, ki jih

je naslikal v tehniki fresko. (Fotografija z razstave v Tolminskem muzeju

– družinski arhiv Geyling.)

Načrt glavnega pročelja,

ena od štirih skic spominske

cerkve, ki jih je Geyling izdelal

za natečaj; avtorjev podpis

v desnem zgornjem kotu.

(Fotografija z razstave v Tolminskem

muzeju – družinski arhiv Geyling.)

Geyling pri slikanju Lebdečega

angela, oljne slike na platnu, v skladu

s kanoni elegične dunajske secesije.

Obraz mu je upodobil po svoji ženi

Mathildi. (Fotografija z razstave v Tolminskem

muzeju – družinski arhiv Geyling.)

mozaična podoba Svetega Duha v podobi goloba, ki oznanja mir. Kovinska

ograja pred prezbiterijem, cerkveni svečniki in viseča svetilka pri

oltarju, večna luč, vse je ročno delo, izdelano iz kovanega železa v

nepo srednem zaledju bojišča. Nasproti oltarja stojijo trije častni stoli, ki

jih je zasnoval Geyling, iz lesa tise s planine Govnjač pa izdelal Perathoner.

Na sivih tleh na pozlačenih mozaičnih ploščicah izstopajo začetnice

cesarja Franca Jožefa in letnica 1916.

Zidne površine namesto poslikav prekriva 32 hrastovih plošč, nekaj

jih ima po vzoru triptihov dve krili. V plošče so vžgana imena 2565

padlih avstroogrskih vojakov, pripadnikov 3. gorske brigade. Urejena

so po enotah in vojaških činih. Tiskarji so jih v trdi hrastov les vžigali s

pomočjo razgretih kovinskih kalupov črk in stiskalnice tri mesece,

dan in noč v več izmenah. Hrastove plošče se listajo kot strani v knjigi

in kot najbolj pretresljiv element spominske cerkve so prava knjiga

mrtvih. Med okni so na stenah v tehniki fresko naslikana imena

vojaških formacij v okviru brigade.

Zunanjost cerkve krasi dvanajst barvnih steklenih oken, vmes pa je

Geyling v tehniki fresko naslikal podobe stiliziranih grbov 20 kronovin

nekdanje avstroogrske monarhije. Nad vhodom sta na lesenem

zvoniku avstrijski in madžarski grb, povezana s habsburškim grbom

in napisom Nedeljiva in neločljiva. Zgoraj sta sončna ura in

napis PAX (mir), sporočilo in opomin za večni mir.

Dragoceno zavetje v iskanju tolažbe in miru

V 184 dneh je bila spominska cerkev dokončana in 1. novembra 1916

Na zunanjih stenah se med barvnimi okni, vstavljeni

v rezbarjene macesnove okvirje, vrstijo stilizirani grbi

kronovin nekdanje dvojne monarhije – od leve proti desni

Ogrske, Hrvaške, Slavonije, Sedmograške, Bosne, Dalmacije,

Vorarlberške, Češke in v vogalu Moravske.

Foto: Mojca Rutar

Znak dediščine EU

so jo začeli uporabljati za cerkvene obrede. Vojaki so lahko v njej

poiskali tolažbo in umiritev. Bili so različnih narodnosti in veroizpovedi.

Radi so se udeleževali bogoslužja, vrata cerkve so bila odprta

vsem: katoličanom, protestantom, muslimanom, Judom in tudi

a teistom. V iskanju utehe v veri so molili vsak po svoje in v božjem

hramu za kratek čas pozabili na vojno.

Kot je zapisal dunajski časopis, cerkev že na zunaj pripoveduje zgodbo

te vojne, te vojske, te brigade. Geyling in Jablonszky sta jo posvetila

Svetemu Duhu kot željo po miru in kot simbol zmage nad smrtjo.

Ob prvi obnovi sredi tridesetih let prejšnjega stoletja so italijanske

vojaške oblasti ob vhodu vklesale latinski napis: Ultra cineres hostium

ira non superest (Onkraj pepela jeza sovražnikov premine). V znak

sprave in odpuščanja, v spomin vsem padlim.

Cerkev v Javorci že stoletje oznanja mir. Zgrajena v nemirnem času

sredi vojne vihre je poklon človeku in spomenik humanosti. Zdaj je

točka srečevanja na poti miru in prizorišče spominskih in drugih prireditev.

Od leta 2007 ima znak evropske dediščine medvladne iniciative.

Tudi zato je izjemna turistična točka.


Mojca Rutar

Avgusta in septembra se je še mogoče udeležiti vodenih izletov v

Javorco, ki jih letos ob stoletnici gradnje cerkve pripravljajo Fundacija

Poti miru v Posočju, Triglavski narodni park, PD Tolmin in LTO Sotočje:

18. avgusta in 10. septembra pohoda iz Tolminskih korit skozi eko vas

Čadrg, 11. avgusta pa kolesarskega izleta po dolini Tolminke.

Lipov list - Avgust 2016


Nazaj v planinski raj – s kolesom

Po razglednih planinah

nad Tolminom

Hud klanec! V Zatolminu se začne in ne popušča domala do prve planine na poti: Zagrmuč. K sreči se med vzponom

gozdni špalir mestoma razmakne in skozenj se odprejo pogledi – na dolino Tolminke in znano sirarsko vasico

Čadrg, s Tolminskim Migovcem in delom grebena Spodnjih Bohinjskih gora v ozadju. Ni prav lahek kolesarski

izlet iz Tolmina do planin Pretovč in Sleme, do preddverja Krnskega pogorja. A ko prispeš na cilj, je trud pozabljen

in poplačan s pisanimi cvetličnimi travniki in pašniki, slikovitimi gorskimi grebeni in prostranimi razgledi.

29

Namig za izlet

Nad Tolminom je precej živih planin, kjer se v poletnih mesecih pase

živina in kjer iz kravjega mleka nastaja okusen planinski sir; po možnosti

Tolminc, eden najbolj znanih slovenskih avtohtonih sirov.

Planina Pretovč (1160 metrov) leži med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom,

kjer je eden najbolj znanih muzejev na prostem prve svetovne vojne, z

nje pa se odpira lep pogled na Matajur, Krn, Batognico in vrhove nad

dolino reke Tolminke. Planina Sleme (1448 metrov) se zdi od daleč skorajda

ugnezdena v sivo-zeleno naročje grebena, ki mu kraljuje Veliki Stador.

Med njima je še planina Medrja, ki je bila tega dne videti povsem

opuščena; prepričana bi bila, da tudi je, če mi ne bi sirar na planini Pretovč

povedal, da oživi, ko nanjo priženejo krave s planine Sleme.

Gorsko-kolesarski izlet do planin Pretovč in Sleme se je začel v Tolminu oziroma

Zatolminu, kjer se hitro posloviš od asfalta in pozdraviš – beton. In

predvsem strmino. Šele malce pod planino Zagrmuč, prvo planino na poti,

kjer krave lenobno prežvekujejo na ograjenem pašniku nad teboj, se pot

položi; beton izgine, nadomesti ga prijazen kolovoz. Predvsem pa se

začnejo s poti odpirati čudoviti razgledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora

in na travnata pobočja pod njimi, ki se spuščajo v dolino reke Tolminke.

Razgledi ostanejo zvest spremljevalec na preostanku vzpona (končni cilj

je bila planina Sleme): na eni strani greben Spodnjih Bohinjskih gora, na

drugi Matajur, celo do grebena Stola se vidi ... Pa vsi preostali nižji hribi in

griči in vasice pod njimi.

Tukaj vlada spokojnost, tudi na planinah je komajda slutiti, da se za zidovi

poslopij kaj dogaja. Na planini Sleme so se krave pravkar pripodile

pit h kalu, pred enim od gospodarskih poslopij je mahal z repom kuža,

sicer je bilo okoli njih povsem umirjeno. Med spustom sva se ustavila na

planini Pretovč, kjer je možakar pravkar obrezoval robove kolutov bledo

rumenega mladega sira. »Dajte, vzemite malo za malico!« In še za na pot,

je takoj sklenil in nama napolnil vrečko. Midva pa sva en nahrbtnik

napolnila s hlebcem sira, ki je tehtal kakšna dva kilograma.

Na obe planini sicer vodijo tudi lahke označene planinske poti (ni se

treba pehati in sopsti na kolesu!): iz vasi Krn je približno eno uro hoje

do planine Pretovč in uro in 40 minut do planine Sleme; malce daljša

je pot iz doline Tolminke oziroma s planine Polog, ki je najniže ležeča

planina na Tolminskem (457 metrov): do planine Pretovč je z nje dve

uri in pol hoje, do planine Sleme pa okoli dve uri in 45 minut.


Mateja Gruden

Foto: osebni arhiv M. G.

Planina Sleme se še skriva,

zato pa ni mogoče umakniti pogleda z Velikega Stadorja.

Dobrodošlica na planini Sleme

Lipov list - Avgust 2016


30

Namig za izlet

Pliberk je že celo tisočletje središče Podjune.

(Ne)znano zamejstvo

O, Podjuna, kako si lepa ...

»O, Podjuna, kako si lepa ...,« je zapela koroška pesnica Milka Hartman v eni svojih pesmi, posvečenih

deželi pod obronki Junske gore, Obirja, Pece, odmaknjene Svinške planine in Štalenske gore, kjer smo že

uživali v razgledu na to »žitnico Koroške« ob koncu našega zadnjega potepa po Gosposvetskem polju.

V Podjuno se lahko spustimo po bližnjici že s Štalenske gore; do

Drave se bomo pripeljali mimo vasi Tinje/Tainach, kjer se je zares

vredno ustaviti v imenitnem kulturno-izobraževalnem središču,

Domu prosvete Sodalitas. Na drugem bregu so znani slovenski kraji,

na primer Škocijan ob Klopinjskem jezeru, pa Dobrla vas/Eberndorf z

velikim samostanom ter Zablatniško, Goslinsko in Ženeško jezero.

Podjuna je dobila ime po rimski Iuenni, naselbini oziroma utrdbi na strateški

poti med mestoma Celeia in Virunum. Zdaj je tam prepoznavna slovenska

vas Globasnica/Globasnitz. O tistih časih pričata bogat krajevni muzej z

rimskimi artefakti in zgodnjekrščansko svetišče – zatočišče na Junski gori iz

petega stoletja, nekakšen »sorodnik« naše Ajdne. Hrib in tamkajšnja romarska

cerkev iz leta 1468 se imenujeta Sveta Hema, seveda v spomin na svetnico

Emo Krško. V skalni jami pod Hemino cerkvijo je ob Rozalijini kapeli

izvir vode, ki ji pripisujejo zdravilno moč za oči. V skoraj vseh podjunskih

krajih se je mogoče okrepčati v slovenskih gostiščih, domačini pa vas bodo

radi poučili tudi o drugih krajevnih zanimivostih in pomembnih ljudeh

(Francu Ledru - Lesičnjaku, Vinku Poljancu, Petru Handkeju in drugih).

Središče Podjune je že celo tisočletje Pliberk/Bleiburg. Nad mestom kraljuje

pliberški grad iz 17. stoletja. Pliberk je znan po tradicionalnem jesenskem

sejmu – jormaku, ki so ga prvič priredili že leta 1393. V mestu si velja

ogledati muzej znamenitega podjunskega slikarja Wernerja Berga ter

obiskati slovenski Kulturni dom (www.kulturnidom.at) in bližnjo Zadrugo.

A k potepu in spoznavanju vabijo še Libuče, Dob, Vogrče, Nonča vas,

Božji grob, Šmihel, ne nazadnje se lahko peš ali z žičnico povzpnete

na Peco … Morda si boste na vovbrškem gradu ogledali katero od

prireditev poletnega festivala ali pa poiskali katerega od taborov,

značilno utrjenih cerkva na pobočjih Svinške planine, denimo v

Krčanjah, Kneži, skoraj obvezno utrjeno cerkev sv. Martina v sončnih

Djekšah/Diex, vasici, ki je severni mejnik dvojezičnega, torej še vedno

tudi slovenskega jezikovnega ozemlja.

In še to: v Podjuno se seveda lahko pripeljete tudi iz naše Koroške, iz

Raven, Dravograda, s Prevalj, iz Mežice ali Črne, sledeč Dravi ali pa

skupni zgodbi o – kralju Matjažu!


Slavko Mežek


Foto: Milan Piko

Info

(Ne)znano zamejstvo

E: pkdslovenia@gmail.com

M: 070 554232

S: www.kulturnidom.at (Kulturni dom Pliberk),

www.sodalitas.at (Dom prosvete v Tinjah)

Slovenski Kulturni dom v Pliberku

Lipov list - Avgust 2016


Začetek in konec maratona na sklepni prireditvi akcije Slovenija kolesari bosta ob Bukovniškem jezeru.

31

Slovenija kolesari

Letošnja akcija Slovenija kolesari se počasi bliža koncu

Oktobra sklepna

prireditev v Dobrovniku

Foto: Mateja Gruden

Če ste bili letos že na kateri od prireditev akcije Slovenija kolesari, bodisi kot kolesar ali pohodnik,

aktivni udeleženec ali zgolj kot opazovalec, potem ste verjetno bogatejši za nove izkušnje. Če pa še

niste bili, imate še čas – do začetka oktobra se bo zvrstilo še kar nekaj prireditev!

V začetku oktobra (v soboto, 8.) bo namreč sklepna prireditev akcije

Slovenija kolesari. Letos bo v Prekmurju, v Dobrovniku. Ključni prireditelj

dogodka bo TD Dobrovnik v sodelovanju z Zavodom za

okolje in turizem Dobrovnik in Občino Dobrovnik. Ob 9. uri bo

začetek velikega maratona – kolesarji se bodo podali na 74 ali 60 kilometrov

dolgo traso, malega maratona (30 kilometrov) in otroškega

(pet kilometrov). Start vseh tras bo ob Bukovniškem jezeru.

Udeleženci bodo odkolesarili proti Dobrovniku, skozi Renkovce

do Tešanovcev. Tu se bo mali maraton odcepil proti Bogojini,

mimo Strehovcev ob vznožju Strehovskih in Dobrovniških goric in

proti cilju pri Bukovniškem jezeru; udeleženci velikega maratona

bodo kolesarili proti Moravskim Toplicam, kjer jih bo v krožišču

trasa usmerila v razgibane gorice Goričkega, po obronkih Zgornjih

Moravcev, mimo observatorija in Ratkovcev do Prosenjakovcev.

Vzpon bo po Jošarjevem bregu, spust skozi Selo med sadovnjaki

skozi Čikečko vas proti Motvarjevcem, nato do Kobilja, še

zadnji vzpon med gozdovi in spust mimo romskega naselja proti

Dobrovniku in končnemu cilju: Bukovniškemu jezeru. Otroški

maraton pa je namenjen družinskemu kolesarjenju na kratki progi

do Dobrovnika in nazaj.

Rezervirajte si soboto, 8. oktobra, in bodite del zgodbe letošnje akcije

Slovenija kolesari! Vabijo vas tudi organizatorji akcije: Kolesarska

zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Turistična zveza

Slovenije.


Strani Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko.

Več: www.agencija-mtt.si/kolesarjenje/organizatorji%20prireditev/

slo%20kolesari.html

Prireditve akcije Slovenija kolesari 2016: september, oktober

• 3. september 2016: 38. Juriš na Vršič, Kranjska Gora, prireditelj

TD Kranjska Gora; 12 km vzpona (začetek ob 11. uri), 810 m

višinske razlike

• 4. september 2016: 23. maraton prijateljstva Ljubljana-Trst

(Lonjer), Ljubljana, prireditelj KD Rog; 100 km (začetek ob 9.30)

• 4. september 2016: 21. kolesarski maraton po občini Moravske

Toplice, prireditelj OŠZ Moravske Toplice (ŠD Čarda Martjanci

in druga društva iz občine Moravske Toplice); 10 km (družinski

maraton), 30 km in 50 km (začetek ob 11. uri)

• 10. september 2016: S kolesom okoli Uršlje gore, Slovenj Gradec,

prireditelj JZ Spotur Slovenj Gradec (ŠTD Ojstra rida); 20 km

in 50 km, 800 m višinske razlike

• 11. september 2016: Vzpon na Mirno goro, Mirna gora, prireditelj

ŠRD Črnomelj

• 18. september 2016: Beltinski maraton, Beltinci, prireditelj KK

»Prekmurje« Beltinci; 30 km, 45 km in 70 km

• 25. september 2016: 17. rekreativni kolesarski maraton Občine

Puconci, Puconci, prireditelj ŠZ Puconci (OŠ Puconci, ŠK Triglav

Predanovci); 17 km, 30 km, 50 km in 67 km (začetek ob 10.30)

• 25. september 2016: Istrski kolesarski maraton 2016, Koper,

prireditelj KD Raketa; 17 km, 52 km in 75 km (začetek ob 10. uri)

• 4. oktober 2016: Slovenija kolesari v Izoli, Izola, prireditelj Vital

Care, zavod za vitalno življenje; 14 km, 35 km in 52 km

• 8. oktober 2016: Sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari

2016

Lipov list - Avgust 2016


32

Kulinarični kotiček

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj

Masterchef pripravlja jed s kranjsko klobaso na letošnjem Kranfestu.

Čedalje pestrejša kranjska kulinarična ponudba

Zašpiljeno dobro – v Kranju

Večina nas najprej pomisli na kranjsko klobaso, ki so jo tako poimenovali na Dunaju; tam so jo namreč

izdelovali tudi prišleki iz Kranjske, ki je bila od 15. stoletja naprej edina povsem slovenska dežela. Zato

je bil nekoč izraz Kranjec tudi drugo ime za Slovenca.

Kranjska klobasa

Kranj, nekoč poimenovan Carnium, je postal na začetku 10. stoletja

sedež tako imenovane Kranjske krajine. Zato smo Kranjčani kranjsko

klobaso nekako vzeli za svojo, čeprav je ena temeljnih kulinaričnih

značilnosti vse Slovenije; zaščitena je tako v Sloveniji kot tudi v Evropski

uniji. V Kranju je bilo nekoč poleg številnih trgovcev s klobasami tudi veliko

mesarjev, ki so jih izdelovali in jih prodajali, kam drugam, kot na

Dunaj. Zdaj jo po enotnem receptu in tehnologiji izdeluje kar nekaj certificiranih

proizvajalcev, vendar se lahko pohvalimo, da je največ odličij za

najboljšo kranjsko klobaso prejela mesarija Arvaj iz Britofa pri Kranju.

Zavod za turizem in kulturo Kranj je na letošnjem Kranfestu (bil je od

21. do 23. julija) en dan namenil prav njej! Obiskovalci so lahko v soboto

dopoldne izbirali med tremi jedilniki s kranjsko klobaso. Kuhalnico

je vrtela gostilna Pr'Matičku, pri tem pa se ji je pridružil še letošnji

Ribana kaša s kranjsko klobaso

Za dve osebi potrebujemo: polovico kranjske klobase, žlico

gorčice, 50 g čebule, dva stroka česna, sol, poper, timijan, kurkumo

(po želji), 120 g ribane kaše, dva decilitra juhe in žlico smetane.

Čebulo sesekljamo, jo popražimo na vročem olju in dodamo na

majhne kocke narezano kranjsko klobaso. Dodamo še česen in

preostale začimbe, ko se klobasa malo opeče, pa jo zalijemo z

juho, dodamo kuhano ribano kašo in gorčico. Dobro pregrejemo,

dosolimo po okusu in umešamo žlico smetane. Jed postrežemo

na krožniku, po želji ji dodamo parmezan.

zmagovalec Masterchefa Darko Klemen. Zvečer so jedi s klobaso

zasedale prvo mesto med gostinsko ponudbo.

Kranjski štruklji

Druga tradicionalna kranjska jed so kranjski štruklji. Recept za to sladko

jed je bil prvič objavljen leta 1868 v kuharici Magdalene Knafelj

Pleiweis »Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in

ime nitna jedila« in je eno zgodnejših geografskih poimenovanj jedi

tudi v evropskem prostoru. Posebnost tega recepta je v imenu jedi, ki

ima tudi geografsko oznako kranjski. V knjigi je namreč malo slovenskih

jedi, ki bi bile geografsko opredeljene kot posebnost določenega

kraja, pokrajine ali dežele.

Jed po načinu priprave in videzu spominja na tako imenovane Ferdinandove

krofe, ki jih v Sloveniji še zdaj imenujemo fernandelni ali osja

gnezda. Kot se za prestolnico nekdanje Kranjske krajine spodobi, se

lahko s kranjskimi štruklji v njej seveda posladkate – v gostilni Kot v

središču mesta. Se je pa treba za sladkanje z njim vnaprej napovedati,

saj je priprava jedi po originalnem receptu precej zamudna.

Kranska (odprta) kuhna

Se je pa tudi Kranj pridružil trendu uživanja kulinaričnih dobrot na

prostem, ki se skriva pod imenom Kranska kuhna. Njen osnovni namen

je bil povezati gostince, ki so kakor koli povezani s Kranjem

(imajo v njem lokal, živijo v Kranju, so zaposleni v njem ...). Kranska

kuhna je edina v Sloveniji, v kateri je enkrat na mesec brbotalo tudi

pozimi – vselej na določeno temo; enkrat je brbotalo v Kr čarovniški

kuhni, drugič v Kr Božičkovi kuhni ... Poleti pa se je mogoče na kuhni

družiti dvakrat na mesec. Njena posebnosti je tudi ta, da se prilagaja

Lipov list - Avgust 2016


33

Kulinarični kotiček

Slovenska, a zelo kranjska – klobasa

dogajanju v mestu in je tako dobrodošla popestritev dogodkov, kot

je bila, denimo, Karavana domačih pivovarjev na Vovkovem vrtu.

Info

Zavod za turizem in kulturo Kranj – TIC

Glavni trg 2,4000 Kranj

T: 04 2380 450 | M: 040 664 015

E: tic@tourism-kranj.si | www.tourism-kranj.si

Vinska pot v rovih pod starim mestom

Kranj se ponaša še z eno posebnostjo: rovi pod starim mestom. Graditi

so jih začeli tik pred drugo svetovno vojno. So pomemben pomnik

takšne gradnje in priča tehniške kulture iz tega obdobja. Čeprav zaradi

pomanjkanja materiala in časa nikoli niso bili dokončani, so jih meščani

v zadnjih mesecih vojne uporabljali za zaklonišče med preleti

zavezniških letal. Leta 2008 so urejeni in obnovljeni rovi odprli svoja

vrata širši javnosti. Zavod za turizem in kulturo Kranj ni le sodeloval pri

njihovi obnovi, ampak jim je dodal novo dimenzijo doživljanja Kranja

kot turistične destinacije z različnimi vsebinami, za kar je leta 2009 tudi

prejel srebrnega sejalca, priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke

v turizmu. Rove si je mogoče ogledati na redno vodenih ogledih vsak

torek, petek, soboto in nedeljo v mesecu. Novembra bo v rovih že deveto

leto zapored tradicionalna Vinska pot, na kateri bodo obiskovalci

pokušali vina z vseh vinorodnih območij Slovenije, uživali v pestri

kulinarični ponudbi in zabavnem spremljevalnem programu. V vseh

teh letih je dogodek obiskalo več kot tri tisoč ljubiteljev dobre vinske

kapljice, ki jo je predstavilo že več kot sto različnih vinarjev.

Ekološka tržnica

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, nato

pa je postajal čedalje bolj industrijsko usmerjen. Sejemski duh se odraža

tudi na ekološki tržnici, ki je vsak četrtek v mesecu. Na njej svoje domače,

sezonske pridelke in izdelke ponujajo okoliški kmetje, pa tudi sadjarji in oljarji

iz vse Slovenije. Letos je vzdušje veliko bolj razigrano, saj smo dogajanje

dopolnili z delavnicami za otroke, ki so zelo dobro obiskane.

Zavod za turizem in kulturo Kranj se zaveda, da je dobra kulinarična

ponudba izjemno pomembna za prepoznavnost in privlačnost

določene turistične destinacije, zato aktivno pripravlja srečanja

gostincev na temo kulinarike, povezovanja in skupnega nastopanja na

tem področju. Prvi korak je že narejen, saj nastaja novi proizvod: Okusi

Kranja. V novem časopisu Zavoda Utrip Kranja pa smo posebno pozornost

namenili promoviranju dogodkov in ponudbe trgovcev ter

gostincev starega mestnega jedra. Prepričani smo, da bo Kranj v prihodnje

postal mesto, ki ne bo poznano le kot glavno mesto Gorenj ske,

ampak bo prepoznaven kot prestolnica razvajanja brbončic.


Ernesta Koprivc

Foto: P. Pičulin

Foto: Nejc Balantič

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj

Karavana piva

Kranska kuhna je poleti dvakrat

na mesec, pa tudi pozimi jo »odprejo«.

Lipov list - Avgust 2016


34

Trendi

Foto: osebni arhiv Ive Jarm

Iva z družino med prvojamskim potepanjem po Siciliji.

Kam z mulcem

Blog, ki spodbuja družine

k izletom in potovanjem

Iva, Tina, Urša in Cica so mamice majhnih otrok in popotnice, ki materinstva niso dojele kot le stežka premagljivo

oviro potovanjem, ampak kot dodatno spodbudo pri raziskovanju sveta. Pa ne zgolj sveta v širšem

pomenu; odkar imajo otroke, tudi bolj zvedavo in navdušeno raziskujejo Slovenijo. Izkušnje in nasvete, kam

in kako se potepati z otrokom in kje je prijetno preživljati prosti čas z njim tudi v bližini doma, poldrugo leto

vsak dan objavljajo na priljubljenem blogu Kam z mulcem. O blogu in o izkušnjah družine, ki potuje, kolikor le

lahko, smo se pogovarjali z eno od mamic, Ivo Jarm.

Iva je mamica štiriletnega Erika, o katerem je na blogu zapisala: »Do

njegovega še ne tretjega leta je obiskal že šestnajst držav, prevozil

verjetno več kilometrov kot njegova babica in že pridobil kar nekaj

milj na Miles&More. Večino časa radoveden, nasmejan in predvsem

zelo prilagodljiv. (...) Obožuje letala in ladje, dolge vožnje z avtomobilom;

ne moti ga močan veter in navdušuje se nad kajti v zraku. Predvsem

pa gre najraje od doma!«

Iva, kako ste se štiri mamice lotile bloga, ki spodbuja družine

z otroki k potovanjem in izletom?

Vse štiri se poznamo z viške gimnazije (v Ljubljani; sicer sta zdaj le dve

ustaljeni v Sloveniji, ena je razpeta med življenjem v Sloveniji in tujini,

Iva pa živi z družino v nemškem Kölnu, op. p.) in vse štiri smo rodile

ob približno istem času. Tako je pogovor ob neki priložnosti nanesel

na to, da pogrešamo nasvete, kam z otrokom, bodisi na kavo, v

kakšen lokal, kam, kjer imajo igrala, bodisi na izlet. Takšnih informacij

ni bilo zbranih na kupu in zato smo se tega lotile same. Ker smo vse

štiri že pred rojstvom otrok precej potovale in smo želele to ohranjati

tudi z otroki, smo sklenile z blogom spodbuditi tudi druge starše k

potovanjem. A kmalu smo ugotovile, da slovenske družine najbolj

zanima potepanje po Sloveniji, kratki izleti – marsikomu se zdijo potovanja

z majhnimi otroki v bolj oddaljene države preveč zapletena,

pa tudi vsakdo si jih ne more finančno privoščiti; zato smo začele vse

štiri temeljito raziskovati Slovenijo in objavljati različne izlete po njej.

Sama sem z otrokom in zaradi bloga spoznala precej kotičkov, ki jih

sicer verjetno ne bi. A potovanja v bolj oddaljene države ostajajo

pomemben del bloga, pa četudi navdušimo za kakšno potovanje

samo peščico družin.

Na blogu je tudi zelo veliko konkretnih nasvetov: Zdrava ma

lica za mulce za v hribe, Sedem zabavnih igric, ki se jih z mulcem

lahko igramo med vožnjo, Potovalna slabost – nasveti za

Lipov list - Avgust 2016


prehrano mulcev ... Zazdi se, da je potrebnih kar precej nasvetov

za čim bolj brezskrbno pot z otrokom!

Nasvete smo začele objavljati, ker smo se s podobnimi vprašanji ukvarjale

same. Moj mož je začel delati v Kölnu, ko je bil Erik star pol leta.

Dokler se nismo tja preselili vsi trije, sem bila z otrokom precej na poti

med Slovenijo in Kölnom, bodisi z letalom bodisi z avtomobilom. In

morala sem poskrbeti, da so bile te poti čim manj stresne: zame in za

otroka. Tako sem ugotavljala, kaj je treba spakirati v ročno prtljago, ko

greš z otrokom na letalo, da imaš vselej pri roki, kar bi otrok utegnil

potrebovati. Ali kako se je treba obleči, da kontrolni pregled pred

letom ne vzame preveč časa, kar bi otroka navdalo z nelagodjem in

vznemirjenjem. Ali kako narediti otroku enajsturno vožnjo z avtomobilom

znosno in prijetno. Zelo konkretni nasveti, ki pa omogočijo, da

si na poti sproščen in da je tak tudi otrok. Na začetku te je seveda

malce strah: kako bo otroku na letalu, kako ga boš animiral na dolgih

poteh z avtomobilom ... Ampak obenem nočeš, da bi ti strahovi postavljali

ovire potovanjem.

Pa vendarle: ko potujete z družino, najsi bo v bolj oddaljene

države ali po, recimo, Evropi, le upoštevate kakšna »pravila«?

Seveda je prvi pogoj, da lahko greš kam, da je otrok zdrav. Sicer vselej

predvidimo, da je v bližini, kjer bivaš, bolnišnica, za vsak primer. Z

družino doslej nismo potovali kam, kjer bi moral biti otrok cepljen

proti več stvarem. Radi gremo nekam, kjer je toplo, zagotovimo si

dovolj udobja – povečini bivamo v apartmajih (kar seveda ni nujno

– Tina, ki je del ekipe Kam z Mulcem, recimo z družino pogosto tudi

kampira). Pazimo, da pot in potovanje nista prezahtevna. Tja, kjer so

razmere v državi negotove, ne gremo. Sicer pa je najlaže potovati z

otrokom do njegovega šestega meseca. Komajda se premika, veliko

spi ali opazuje. Daš ga pod palmo in uživa! Tako smo bili, recimo, en

mesec na Mavriciju, ko je bil Erik star štiri mesece. V otrokovi starosti

od leta do nekje drugega leta je malce bolj naporno, ker nenehno

skače naokoli, a je obenem bolj zabavno. Potem pa je spet laže.

In očitno še bolj zabavno, saj kakor pravite sami na blogu: »Imeti

otroka je pravzaprav podvojilo zabavo potovanj, ne omejilo!«

Potovanja so zdaj petkrat boljša! Ko potuješ sam, si po navadi

osredotočen na to, kar najraje počneš – midva recimo oba izjemno

rada kajtava –, za preostalo pa si pogosto slep. Z otrokom postaneš

pozornejši na veliko več stvari: iščeš, kaj bi mu lahko pokazal, kaj bi

lahko bilo zanimivo zanj, pozornejši si na lokalne posebnosti, od

hrane do naravnih lepot; tako tudi sam doživiš več. Potovanje pa je

nenazadnje bogatejše za otrokovo doživetje, za to, da vidiš, da se

čudi novim stvarem, da uživa. Marsikatera mamica me je že vprašala:

Zakaj bi šel z majhnim otrokom na potovanje, saj nima nič od njega!

Ko je zelo majhen, verjetno res ne, oziroma ... Ima. Ob sebi ima zadovoljne,

srečne starše. In ob takšnih starših bo zadovoljen tudi otrok.

Ko malce zraste in ko že doživlja potovanja, pa se mi zdi dragoceno,

da spoznava svet, njegovo raznolikost, drugačnost. In da je zato

odprt, do novih stvari, do ljudi.

družin dobimo, da so se odpravile na izlet, o katerem smo pisale na

našem blogu; pravijo, da se tudi laže odpravijo na pot, ko preberejo,

kam vse lahko gredo, in da ni tako zapleteno. Kdaj nam pošljejo fotografije

z izletov. Nekaj časa zatem, ko smo objavile izlet na Janče

(Janče – igralni raj na prostem), pa so nas poklicali iz tamkajšnjega

planinskega doma in se nam zahvalili: po objavi izleta so imeli

občutno večji naval družin ob koncih tedna. Imamo tudi gostujoče

pisce, vsaka objava – vsako potovanje, izlet, nasvet ... je doživet,

preverjen. Sicer se čim bolj opiramo na dejstva, da so zapisi čim

uporabnejši.

Družine z otroki so postale močan potovalni segment. Kako

se temu po vaših opažanjih prilagaja turistična ponudba? V

Sloveniji in morda v nekaterih drugih evropskih državah – za

primerjavo?

Pred kratkim sem raziskovala možnosti za obisk Hamburga z Erikom.

Na njihovi turistični spletni strani je objavljenih kar nekaj paketov za

družine z otroki! Od tega, da lahko sedeš na vlak za Hamburg kjer koli

v Nemčiji, do top družinskih hotelov, voženj z ladjico po pristanišču,

ogleda otroškega muzikala, obiska otroškega muzeja ... Za super

ceno. In brez vsakršnega napora. Izbiraj, samo izbiraj! Podobnih primerov

je v Nemčiji izjemno veliko. Družine so preprosto postale

odlična, tržno zanimiva ciljna skupina. Turistična ponudba je povsem

prilagojena družinam tudi v Avstriji, Švici in Italiji. Ker vedo, da bodo z

njimi zelo dobro zaslužili. V Sloveniji pa imamo na tem področju zelo

veliko potenciala, ki še zdaleč ni izkoriščen. Zakaj ne bi mogli imeti

nekaj takšnega, kot je recimo Ruhr.Topcard? (Stane 49,90 evra za

odrasle in 34,90 evra za otroke, z njo pa ima imetnik na voljo

brezplačen dostop do 95 doživetij in 47 za polovično ceno na

območju Porurja v enem letu, op. p.) Zakaj nimamo takšne družinske

kartice, ki bi povezala ponudnike, zanimive za družine, po vsej

Sloveniji? Ker ponudniki pri nas ne znajo sodelovati. Zato pa me

redke izjeme, kakršna je Olimje, vedno znova prijetno presenetijo.

Olimje so odličen primer povezovanja in se tja zato vedno znova rada

vračam. Čedalje več je tudi zanimivih zasebnih pobud, a se moraš

potruditi, da jih najdeš. V Sloveniji se moraš precej potruditi pri iskanju

informacij o dobrih ponudnikih in zanimivih družinskih izletih.

Zato menim, da je velik potencial bloga tudi v njegovem prevodu v

angleški jezik, ki bi bil vir informacij za družine iz tujine, ki obiskujejo

Slovenijo in s tem gotovo promocija Slovenije v tujini.


Več: http://kamzmulcem.si


Mateja Gruden

35

Trendi

Da je otroku nekje zanimivo, se je verjetno treba kar potruditi ...

Zelo dober nasvet smo dobile od pevca Čukov Marka Vozlja (objava

Kam se s svojimi dekleti na potep in počitnice najraje odpravi Marko

Vozelj?, op. p.): Otrokom moraš pripovedovati zgodbe. Kamor koli

gremo z otrokom, poskušamo najti stvari, okoli katerih je mogoče

naplesti zgodbo. Otroci imajo domišljijo, le spodbuditi jih je treba, da

jo uporabijo. Pa ni treba veliko, lahko je to samo iskanje planinskih

markacij na pohodniških izletih, opazovanje polžev lazarjev na poti,

srečanje z gozdarji ...

Na Facebooku imate skorajda 13.000 sledilcev, vaš blog je že

precej poznan. Verjetno si že lahko »lastite« zasluge za kakšen

družinski izlet, ki ga sicer morda ne bi bilo?

Mnogi potrebujejo samo idejo, kam lahko gredo. Precej pohval

»Kamzmulcem mamice« (od leve proti desni):

Tina, Urša, Cica in Iva

Foto: arhiv kamzmulcem.si

Lipov list - Avgust 2016


36

Zeleni zgledi

Foto: Dunja Wedam/arhiv STO

Prestolnici Slovenije je uspel veliki met pri kandidaturi za zeleno konferenco leta,

k čemur je pripomogel tudi naslov Zelena prestolnica Evrope 2016.

Ljubljana se pripravlja na prestižni svetovni dogodek trajnostnega turizma

Svet praznuje zeleni

turizem v Sloveniji: Global

Green Destinations Day

Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, bo v Ljubljani dvodnevna konferenca Global

Green Destinations Day. Osrednji zeleni destinacijski dogodek na svetovni ravni bo združil vodilne strokovnjake

na področju trajnostnega razvoja in zelenega turizma, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij,

združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo zanju. Osrednji partner in soorganizator

je Turizem Ljubljana v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.

Prestolnici Slovenije je uspel veliki met pri kandidaturi za zeleno konferenco

leta, k čemur je pripomogel tudi naslov Zelena prestolnica

Evrope 2016. Na mednarodnem dogodku se bodo v okviru natečaja

Top 100 Sustainable Destinations 2016 (Top 100 zelenih destinacij

2016) predstavile najuspešnejše trajnostno naravnane turistične destinacije

sveta, na slavnostni prireditvi pa bodo najbolje ocenjene destinacije

in ponudniki zelenih rešitev v turizmu prejeli priznanja za

odgovorno okoljsko in družbeno delovanje.

Dvodnevni mednarodni dogodek (27. in 28. septembra), ki ga ob

podpori Global Sustainable Tourism Councila načrtujeta mednarodna

organizacija Green Destinations in Zavod trajnostnega turizma

GoodPlace, je živi laboratorij zelenih rešitev v turizmu in primerov

dobrih (zelenih) praks. V osrednjih temah dogodka bodo v posebnih

razpravah in učnih panelih obravnavani ključni vidiki trajnostnega

razvoja v turizmu, pameten razvoj mest in lokalnih skupnosti, zeleni

prevozi za danes in jutri, družbene spremembe, trajnostno upravljanje

in izobraževanje o zelenem turizmu.

Priložnost leta za povezovanje in mreženje

Dogodek bo na enem mestu združil vodilne trajnostno usmerjene

destinacije z vsega sveta, turistične ponudnike, hotelirje, predstavnike

podjetij, ki ponujajo praktične zelene rešitve v turizmu, ter predstavnike

vladnih in nevladnih institucij, ki delujejo na področju oblikovanja

trajnostnih politik. Poleg razglasitve sto najbolj zelenih destinacij je

ključno poslanstvo dogodka omogočiti udeležencem vzpostavljanje

novih povezav in dostop do strateških partnerstev ter mednarodnih

mrež. Vodilo organizatorjev in partnerjev je namreč spodbujanje

svetlejše, povezane in bolj trajnostno naravnane prihodnosti v turizmu.

Lipov list - Avgust 2016


Predstavitev najboljših zelenih destinacij na svetu

Top 100 zelenih destinacij 2016 je nadaljevanje pobuda National

Geographic Traveler in vsako leto podeljuje priznanja odličnosti destinacijam,

ki uspešno uvajajo trajnostne ukrepe v turizmu. Med kandidatkami

za ta naslov je tudi Ljubljana. Cilj pobude mednarodne

organizacije Green Destinations, ki ima sedež na Nizozemskem, je

spodbujati javni in zasebni sektor ter civilne pobude v destinacijah

po vsem svetu k sodelovanju pri uvajanju trajnostnih praks v turizem.

Prav zelene rešitve najbolj pripomorejo k skladnemu razvoju tako na

okoljskem kot na družbenem in ekonomskem področju, ki skupaj

tvorijo vse tri stebre trajnosti.

Destinacije prihodnjih generacij

Tema letošnjega izbora Destinacije prihodnjih generacij bo izhodišče

za spodbujanje praks, ki podpirajo edinstvene posebnosti destinacij,

ohranjanje biotske raznovrstnosti, ravnotežje med zaščito in dostopnostjo

naravne ter kulturne dediščine in skladen razvoj lokalnih skupnosti.

Druga pobuda je Top 10 zelenih rešitev in nagrajuje najbolj inovativne

vizije na področju infrastrukture in tehnologije, ki turističnim

ponudnikom omogočajo uvedbo zelenih rešitev v turizmu.

Banka turističnih priložnosti in zelene rešitve

Ste razvili inovativni proizvod ali storitev, ki pripomore k trajnostnemu

poslovanju turističnih podjetij in/ali destinacij? Če je

odgovor da, se lahko potegujete za nagrado na pozivu Green

Tourism Solutions TOP 10 – za najinovativnejše vizije na področju

infrastrukture in tehnologije, ki omogočajo turističnim ponudnikom

uvedbo zelenih rešitev v turizmu. Zmagovalne rešitve

bodo predstavljene na dvodnevni konferenci, dodatno pa jih bo

mogoče predstaviti tudi v zelenem laboratoriju Green Lab. Rok za

oddajo prijav je 31. avgust. Prijavni jezik je angleščina.

Podelitev certifikatov

Končni izbor destinacij v kategoriji Top 100 bo rezultat ocene strokovnjakov

in javnega glasovanja. Na osrednji slovesnosti bo že prvi večer,

ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, znano, katere destinacije

so letos najbolje zagrizle v jabolko trajnostnega razvoja. Izbrane

destinacije bodo prejele prestižne certifikate Quality Coast,

Quality Destinations in Slovenia Green. Zadnji je ponos Slovenije, ki je

prva celostno ocenjena država Evrope po mednarodnih merilih trajnosti,

Ljubljana pa je lani kot prva destinacija v Sloveniji prejela zlati

certifikat Slovenia Green Destination. Zelena shema slovenskega turizma

je del nacionalnega programa za pospeševanje trajnostnih

poslovnih modelov v turizmu. Lani jo je uspešno vzpostavila Slovenska

turistična organizacija v partnerstvu z Zavodom trajnostnega turizma

GoodPlace (akreditirani partner Green Destinations).

Učilnica na prostem v Ljubljani

Dvodnevni dogodek ponuja pestro programsko shemo, ki vključuje

okrogle mize in delavnice na temo trajnostnih oblik razvoja destinacij,

poslovanja v hotelirstvu in zelenega marketinga. Med

najzanimivejšimi doživetji bo ljubljanska Zelena učilnica na prostem,

v okviru katere bodo udeleženci pod vodstvom licenciranih vodnikov

Turizma Ljubljana spoznavali zelene točke in trajnostne ukrepe, ki

so Ljubljani prinesli naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. Ljubljana

je prva prestolnica v Evropski uniji, ki ji je uspelo uresničiti Zero Waste

strategijo ravnanja z odpadki, in ima mestno središče, ki je v celoti

zaprto za motoriziran promet.

Zelene, zdrave in aktivne študijske ture po Sloveniji

Težko pričakovani del programa so študijske ture, ki bodo

udeležencem omogočile pristno izkušnjo najboljših zelenih doživetij

v Sloveniji. Slovenija, ena najbolj zelenih držav na svetu, navdušuje z

neverjetnim naravnim bogastvom gozdov in zdravih voda. Naravno

pitno vodo, ki se lahko pohvali z najvišjo kakovostjo v svetovnem

merilu, si je mogoče natočiti iz vsake pipe, na sprehodih pa kar iz urbanih

mestnih pitnikov. Samo v Ljubljani jih je več kot trideset. Pregovorno

odlična so tudi slovenska vina in druge dobrote, ki največkrat

romajo kar z domačih vrtov na krožnike.

Global Green Destinations Day bo poleg Strateškega foruma Bled osrednji

dogodek v Sloveniji na temo trajnostnega turizma, ki za Slovensko

turistično organizacijo ostaja ključna razvojna prioriteta. Obenem

pa je priložnost za udeležence, da spoznajo in izkusijo učinke

trajnostnih dosežkov, zaradi katerih je bila Ljubljana izbrana za gostiteljico

mednarodnega dogodka.


Tina H. Zakonjšek

37

Zeleni zgledi

Idrija – ena od zelenih destinacij Slovenije

Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO

Lipov list - Avgust 2016


38

Inovativno

CIPKOljubka

Čipkoljuba Katja danes kuha,

morda iz čipk nastane juha.

Le kaj bo za kosilo,

gotovo kakšno čipkasto jedilo.

Pri klekljanju špagetov,

veliko je zapletov.

Novica hitro se razve,

pojavi se meni številka dve.

Poleg sira in salame,

čipkaste so še banane.

Sladkorne čipke za desert,

pojedel bi še vsak ekspert.

Čipkosnede sosede se zato boje,

da čipkožer vsega ne poje!

Sladkorna čipka

Preplet sodobnega

oblikovanja, tradicije

in kulinarike

Sladkorna čipka je tekstilno-kulinarični oblikovalski projekt v nastajanju, ki preizkuša nove oblike posredovanja

umetnosti. S čipko v skodelici kave ali kot samostojno sladico vrača elemente tekstilne tradicije

v vsakdanje okolje, predvsem zato, da bi v spontani interakciji spodbudila ljudi k premisleku o bogastvu

slovenske tradicionalne kulture klekljanja.

Projekt Sladkorna čipka je zasnovala Katja Richter, magistra oblikovanja

tekstilij in oblačil, ki je motive tradicionalnih slovenskih klekljanih

čipk prenesla v idejo estetsko dovršenih jedilnih »tekstilij« za

vsakdanjo uporabo in za posebne priložnosti. Poleg iskanja presečišč

med zgodovino, turizmom in najsodobnejšo tehnologijo je posegla

na področje oblikovanja jedi, ki je v Sloveniji še premalo zastopano.

Za idejo o sladkorni čipki je avtorica prejela naziv Snovalec 2016, zdaj

pa ustvarja slovenske turistične jedi z imenom LACEnia, lacy foods

from Slovenia (čipkaste jedi iz Slovenije).

»Ko sem razmišljala, na katero področje naj usmerim svojo študijsko

specializacijo, mi je po glavi hodila ena sama perverzna misel, in sicer

da bi bilo to 'nekaj za pojesti'. Odprem hladilnik in razmišljam, kako

lepo bi bilo združiti moje modno kreatorstvo in kulinariko,« razlaga

Katja Richter.

Jedilne čipke so nevsiljivo povabilo v sladki gurmanski svet. »V

zdajšnjem času je predstavljanje in oblikovanje hrane ključni element,

ki lahko obenem pripomore tudi k promociji različnih izdelkov

ali storitev. Redkeje pa v jedeh dobijo prostor zamisli, ki so povezane

s kulturno dediščino in sodobnim oblikovanjem,« pripoveduje avtorica

projekta Sladkorne čipke.

Skodelica kave, denimo, tako ni zgolj sredstvo za zadovoljitev potrebe

po pijači, temveč je tudi sredstvo sporočanja – v tem primeru z jedilno

tekstilno umetnostjo. »Ker postrežba kave ni statična in ker

vključuje več ljudi, lahko plavajoča sladkorna čipka v kavi zaživi in

spodbudi interakcijo z gledalcem. Urbani mediji ponujajo nenavadne

načine posredovanja likovne umetnosti, odlikuje pa jih predvsem

njihova nevsiljivost. Dotaknejo se namreč samo tistih, ki vanje

uperijo svojo pozornost. Tako je jedilna čipka več kot samo navadna

dekoracija. Je priložnost, da se z lepoto in gracioznostjo slovenskih

tradicionalnih čipk v sodobnem mediju srečajo ljudje, ki z njo nimajo

neposrednih stikov, četudi bi si jih želeli,« je pojasnila Katja Richter.

U. L. L.

Lipov list - Avgust 2016


Za sejalca enajst kandidatov

Na razpis Slovenske turistične organizacije za sejalca, priznanje za

ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov,

procesov in/ali trženjskih pristopov v turizmu, ki pripomorejo k boljši

prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije, je prispelo enajst prijav.

Strokovna komisija bo izmed prijavljenih novosti izbrala polfinaliste,

ki jih bo septembra obiskala na terenu. Zmagovalec bo znan na

letošnjih Dnevih slovenskega turizma, ki bodo oktobra v Radencih.

Kandidati za letošnjega sejalca so: Gozdni pobeg, Glamping Malerič,

Vikendi odprtih vrat v Srcu Slovenije, Razgledni stolp Vinarium Lendava,

Vodni park Radlje ob Dravi, Ledeniški wellness, Loopy Slovenia,

Prleška gibanica, Pobeg iz igluja, Veseli GOGO bus in Keltske hiške –

edinstven glamping za pare.

Več: http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2541&lng=sl

39

Inovativno

Razpis za turistične novosti

na območju Osrednje Slovenije

Turizem Ljubljana je junija v okviru priprave novega razvojnotrženjskega

dokumenta za regijo Osrednja Slovenija objavil poziv za

zbiranje informacij o turističnih novostih, idejah in projektih, ki so na

območju regije oziroma njenih 26 občin v načrtu v letu 2016 do (okvirno)

leta 2018. Z njim iščejo vse: na novo nastale, nastajajoče ali

zamišljene novosti, ki bi jih regija pri svojem razvoju lahko vključevala

v svojo turistično ponudbo. Odziv na poziv bo pripomogel k oblikovanju

jasnejše slike o tem, kaj si regija želi in kaj zmore ter kako ji lahko

Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija pri

tem pomaga. Hkrati z objavo poziva pa so začeli na portalu Banke

turističnih priložnosti Slovenije zbirati pobude in novosti, kar bo

omogočilo njihovo takojšnjo objavo ter s tem povezovanje in promocijo.

Stopnja, do katere bo deležnik vsebine tudi javno razkril (in

jih ne le zaupal RDO Osrednja Slovenija), je odprta – objava je lahko

javna ali zaupna, v vsakem primeru pa bo v pomoč pri nadaljnjem

razvoju turizma v regiji.

Rok za prijavo idej je 1. september 2016.

Več: http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2571&lng=sl

UNWTO nagrajuje odličnost in inovativnost

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) razpisuje 13. nagrade za

odličnost in inovativnost v turizmu. Nagrade podeljujejo v štirih kategorijah:

javne politike in javna uprava, podjetja, nevladne organizacije

ter raziskave in tehnologija. UNWTO podeljuje nagrade od leta

2003; leta 2009 smo jo prejeli tudi za Banko turističnih priložnosti

Slovenije. Nagrajene projekte odlikujejo znanje, ustvarjalnost in inovativnost,

v zadnjih letih pa je pomembno tudi, da sledijo usmeritvam

UNWTO pri doseganju trajnostnih ciljev.

Rok za prijavo projektov je 30. september 2016. Nagrajence bodo

razglasili 18. januarja 2017 v Madridu.

Več: http://media.unwto.org/press-release/2016-05-16/unwto-awardsexcellence-and-innovation-tourism-call-applications-now-open%20%20

Večerja na pomolu

V zadnjih letih turistični ponudniki poskrbijo za popestritev svoje ponudbe

z različnimi prijemi. Eden priljubljenih je selitev večerje iz

klasičnih restavracij na zunanje prostore. V Portorožu so tako to

poletje pripravili večerje na tamkajšnjem osrednjem pomolu. Pripravili

so več dogodkov (od junija do konca avgusta), ki so jih poimenovali

Večerja na pomolu, zanje pa so se povezali priznani kuharski

mojstri portoroških restavracij: gostilne Tomi, gostilne Nonna

Torca, restavracije Rizibizi, restavracije Sophia hotela Kempinski in

restavracije hotelov Lifeclass. Gostom vsakokrat postrežejo s pethodnim

jedilnikom, vrhunske gurmanske užitke pa dopolnjuje uporaba

lokalno pridelanih sestavin. Za prijetno vzdušje poskrbijo z glasbeno

spremljavo.

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si).

Lipov list - Avgust 2016


40

Pod drobnogledom

»S to lokomotivo se je leta 1978 končalo obdobje parne vleke na slovenskih železnicah,« je povedala Sabina Požar, vodnica v Parku

vojaške zgodovine. Lokomotivo, težko sto ton in dolgo 23 metrov, so parku podarile Slovenske železnice. Zdaj sta na vrsti restavriranje

lokomotive in iskanje donatorjev.

Republiški turistični drobnogled TZS

Čedalje bolj obiskana Pivka

in Malek, kraj za bogove

»Lani smo imeli 33.000 obiskovalcev, letos jih bo več, saj jih je bilo že zdaj v primerjavi z enakim obdobjem

lani 40 odstotkov več. Poleg Slovencev je največ Čehov, Italijanov, Nemcev in Nizozemcev ter Belgijcev, ki

se ustavijo pri nas na poti na hrvaško morje,« je pripovedoval Republiškemu turističnemu drobnogledu

Turistične zveze Slovenije (TD TZS) Boštjan Kurent, strokovni sodelavec v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

»Navdušeni smo! Še zlasti zato, ker smo si lahko ogledali tudi

notranjost jugoslovanske diverzantske podmornice P-913

Zeta, ki je po naši oceni najprivlačnejši eksponat v Parku,« je

TD TZS dejala družina Vesenjak iz Hrastnika.

»Takšen muzejski turistični center s takšno pestrostjo

eksponatov in bogastvom zbirk sila redko vidiš; ogled Parka

bomo priporočali svojim belgijskim prijateljem, ki bodo

obiskali Slovenijo,« ni skrivala zadovoljstva družina iz Belgije,

ki si je Park ogledala na poti na morje na Hrvaško.

Lipov list - Avgust 2016


41

Le nekaj deset metrov pred vhodom v Predjamski grad, ki ga je TD TZS obiskal v okviru obiska Pivke, sta zasebnika pred kratkim

odprla lovski in vojaški muzej, v katerem je med drugim tudi improvizirana kovačija izpred druge svetovne vojne.

V zadnjih treh letih, ko je bil TD TZS nazadnje v tem muzejsko-turističnem

središču, ki je umeščen v kompleks starih pivških vojašnic, so park obogatili

s številnimi eksponati in zbirkami nacionalne in svetovne vojaške

zgodovine. »Presenečeni smo, kako zelo veliko tujcev se zanima za nekdanjo

Jugoslavijo, še zlasti Britancev in turistov iz držav Beneluksa, znatno

bolj kot za razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije,« je dodal

Boštjan Kurent.

So pa na velikem in zelo urejenem parkirnem prostoru pred vhodom v Park

uredili postajališče za avtodome in polnilno postajo za električna vozila. In

turistov z avtodomi, ki so med najbolj zaželenimi, saj poleg motoristov

največ porabijo, je čedalje več. Nad Parkom in njegovo okolico so tako

navdušeni, da pridejo za nekaj ur, ostanejo pa nekaj dni! So pa tudi izjeme,

denimo škotski par, ki je prišel za nekaj ur, ostal tri mesece, nato pa kupil hišo

v bližnji vasi, kjer je uredil turistične prenočitve z zajtrkom.

»Tako v prostorih in paviljonih parka kot v muzejski restavraciji je čisto in

zelo prijazno urejeno za obiskovalce, na voljo pa je tudi dovolj promocijskih

prospektov in brošur v različnih jezikih,« je obisk komentiral Karel

Vernik, predsednik TD TZS.

TD TZS tudi na obisku v zidanici Malek

»Lahko se pohvalimo z že kar nekaj zavidljivimi nagradami, ena najbolj

žlahtnih je v našo klet prišla junija letos. Na uglednem svetovnem ocenjevanju

Decanter World Wine Awards je med 16.000 vzorci z vsega sveta

244 sodnikov dodelilo zlato medaljo rumenemu muškatu 2015 iz linije

Jeruzalem Ormož. V Londonu smo osvojili še sedem priznanj in medalj.

Prav danes pa smo izvedeli, da smo na mednarodnem ocenjevanju v

Gornji Radgoni prejeli naziv šampion za penino Rosa,« je za TD dejal Robert

Puklavec, hišni sommelier kleti in zidanice Malek in predsednik

društva vinskih svetovalcev sommelierjev Slovenije.

Napovedal je, da bo letina dobra, pridelek pa imeniten: »Za zdaj tako kaže.«

»Torej ni bojazni, da ne bi bil P&F Jeruzalem tudi v prihodnje največji slovenski

vinogradnik in eden največjih domačih izvoznikov vina ter nadaljeval 80-letne

vinske tradicije. Sploh pa je Malek kraj za bogove,« je ocenil Pavle Hevka,

podpredsednik TD. Očitno se tega zaveda tudi čedalje več turistov od blizu in

daleč, saj na dan prispe v zidanico Malek po šest in celo več avtobusov!


Duša Podbevšek - Bedrač

Foto: Duša Podbevšek Bedrač, G. B.

Pod drobnogledom

»Imeli smo srečo, letošnja spomladanska

zmrzal naših vinogradov ni prizadela,«

pravi Robert Puklavec (na fotografiji levo

ob članici TD Duši Podbevšek - Bedrač in

podpredsedniku Pavlu Hevki).

P&F Jeruzalemova šampiona: rumeni

muškat 2015 iz linije Jeruzalem Ormož in

penina Rosa

V vinogradih P&F Jeruzalem ima svoje

trte 120 zaslužnih ter znanih Slovenk in

Slovencev, tudi republiški TD TZS, ki jih

ima deset, vrste šipon.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Avgust 2016

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Črtomir Špacapan, dr. Jurij Žurej, Petra Stušek,

dr. Rok Ovsenik, Karmen Grebenc Burger.

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.

Lipov list - Avgust 2016


42

Šesti Dnevi slovenskega

turizma, tokrat v Radencih

Dnevi slovenskega turizma, ki povezujejo vse pomembnejše institucije na področju

turizma v Sloveniji, bodo letos od 11. do 13. oktobra 2016 v Radencih. Dogodek v skladu

s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega

turizma organizirajo vse večje partnerske institucije s področja turizma v Sloveniji.

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost s številnimi

multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. V BDP

prispeva kar 13-odstotni delež, ustvarja osem odstotkov vrednosti

celotnega slovenskega izvoza in 38 odstotkov izvoza storitev ter ima

13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji.

Slovenski turizem je imel lani rekordne rezultate; prvič po osamosvojitvi

Slovenije je bila presežena meja desetih milijonov turističnih

prenočitev, turizem pa je ustvaril 2,4 milijarde evrov iz naslova izvoza

potovanj. Odlični statistični rezultati se nadaljujejo tudi v prvi polovici

letošnjega leta. Turizem je tudi izrazito medsektorska dejavnost z visokimi

multiplikativnimi učinki, ki v Sloveniji zaposluje 48.000 ljudi.

A turizem niso le številke – je veliko več. Nesporna je njegova pomembna

vloga pri povečevanju prepoznavnosti naše države, njenih naravnih lepot,

gostoljubnih prebivalcev in naše kulturne dediščine. Je pomemben

spodbujevalec in promotor trajnostnega razvoja države. Ne nazadnje pa

je tudi pomemben povezovalec med narodi in pripomore k povečanju

zadovoljstva in dvigu življenjskega standarda prebivalcev naše države.

Dnevi slovenskega turizma – partnerstvo za slovenski turizem

Dnevi slovenskega turizma so dogodek, ki povezuje vse pomembnejše

institucije s področja turizma v Sloveniji. Tudi letos jih bodo v partnerskem

sodelovanju pripravili Slovenska turistična organizacija skupaj z Ministrstvom

za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije,

Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniški

zbornici Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS, Združenje

turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod

Kongresnoturistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije Fijet

Slovenija, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji.

V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki:

PLENARNI DEL DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu,

63. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela lepa in

gostoljubna in 19. Slovenski turistični forum. Vsebinsko bodo namenjeni

usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma

na državni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju

tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma ter

mreženju strokovnih, poslovnih in odločevalskih turističnih javnosti.

Slovenski turistični forum

V okviru 19. Slovenskega turističnega foruma bomo prevetrili nove

izzive, pred katere je postavljen slovenski turizem: pred nami je novo

strateško obdobje, katerega cilj je s tujskim turizmom doseči tri milijarde

evrov priliva, Slovenska turistična organizacija je praznovala leto

dni ponovne samostojnosti, v katerem je uresničila vse zadane prednostne

naloge. Turistični trg se spreminja čedalje hitreje in svetovni,

evropski ter slovenski turizem so postavljeni pred nove izzive.

Vabljeni!


Več informacij: www.dst.si

Torek, 11. 10. 2016 Sreda 12. 10. 2016 Četrtek 13. 10. 2016

09.00-10.00

10.00-11.00

63. GTZ Slovenije

11.00-12.00

12.00-13.00

13.00-14.00

Pozdrav prireditvi GTZ

Srečanje

turistični društev

Novinarska

konferenca

63. GTZ Slovenije

Slovenski turistični forum

(STO)

14.00-15.00

15.00-16.00

63. GTZ Slovenije

Plenarno

zasedanje DST

16.00-17.00

17.00-18.00

18.00-19.00

Zaključek GTZ

19.00-20.00

20.00 – 21.00

21.00 – 22.00

Moja dežela -

lepa in gostoljubna/TZS

Svečana prireditev s podelitvijo priznanj

Lipov list - Avgust 2016


‘16

Radenci | 11. – 13. oktober 2016

Radenci

11. - 12. oktober 2016

V letošnjem letu vas bomo ob strokovnih razstavah

in tekmovanjih popeljali po ULICI OKUSOV.

Vabljeni v kuhinjo z razgledom na okuse

izvrstne lokalne kulinarike.

www.gtzslovenije.si


VABLJENI NA PIVŠKO!

DOŽIVITE VZNEMIRLJIVO ZGODOVINO IN EDINSTVENO NARAVO!

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE

Park vojaške zgodovine ni le največji

muzejski kompleks v Sloveniji – obisk Parka

predstavlja vznemirljivo izkušnjo.

Izkusite jo!

www.parkvojaskezgodovine.si

Park vojaške zgodovine

Kolodvorska 51, SI-6257 Pivka

+386 (0)31 775 002

info@parkvojaskezgodovine.si

NE ZAMUDITE:

X. FESTIVAL

VOJAŠKE ZGODOVINE

12. 9. – 18. 9. 2016

EKOMUZEJ PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER

Pestrost narave doseže na kraških travnikih,

ki se občasno spremenijo v jezera, vrhunec.

Območje, ki ga preprosto morate videti in doživeti!

www.pivskajezera.si

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer

Slovenska vas 10, SI-6257 Pivka

+386 (0)31 775 002

pivskajezera@pivka.si