Lipov-list_avg2016

AVGUST 2016 Poštnina plačana 

pri pošti 1102 Ljubljana 

dobre zgodbe v slovenskem turizmu 

Intervju 

Kdor dela v turizmu, 

mora (s)poznati svojo državo 

Turizem smo ljudje 

Janez Ribič, novi predsednik 

Štajerske turistične zveze 

Trendi 

Kam z mulcem? 

Zeleni zgledi 

Svet praznuje zeleni 

turizem v Sloveniji 

Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO

SVETOVNI DAN TURIZMA 

IN ZELENA OKNA 

27. september je vsako leto namenjen ozaveščanju o 

izjemnem pomenu turizma za svet. Namen svetovnega 

dneva turizma je okrepiti zavest, da je turizem 

ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi 

poudariti njegov vpliv na družbene, kulturne, politične, 

okoljske in gospodarske razmere po vsem svetu. V letu 

2016 ga bomo praznovali s temo: Turizem za vse s 

spodbujanjem univerzalne dostopnosti, pri čemer je še 

zlasti zeleni turizem tisti, ki ponuja največ možnosti za 

razmah tako turizma kot celotne družbe. 

Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra 

2016, in Evrorandu 2016 si želimo, da bi v Sloveniji ob 17. 

uri povsod odprli »zelena okna«. Vabimo vsa turistična 

in preostala društva ali institucije, da ob tej uri pripravijo 

v svojem okolju dogodek s simboličnim odpiranjem 

»zelenega okna«, s čimer bodo poudarili posebnosti v 

svojem kraju. Na te dogodke vabimo široko javnost in 

znane osebnosti, da bi med druženjem spregovorili o 

TURIZMU ZA VSE. 

Koordinator TZS: 

Jože Prah 

Predsednik TZS: 

Peter Misja 

Več informacij na www.turisticna-zveza.si

KAZALO 

NASLOVNICA 

Velika planina 

INTERVJU 04-06 

Mitja Lavtar, Projekt Slovenija: 

»Kdor dela v turizmu, mora (s)poznati svojo državo« 

FOKUS 10-11 

Občina Naklo: Majhne vasi z velikimi ljudmi 

FOKUS 13-15 

TD Kanal ob Soči: Že 60 let spodbujanja razvoja turizma 

TD Višnja Gora: Vabljeni v – Slovensko pravljico 

POTEPANJA 26-28 

Sto let spominske cerkve Svetega Duha v Javorci 

NAMIG ZA IZLET 29 

Čudovit kolesarski potep 

po razglednih planinah nad Tolminom 

(NE)ZNANO ZAMEJSTVO 30 

O, Podjuna, kako si lepa ... 

SLOVENIJA KOLESARI 31 

KULINARIČNI KOTIČEK 32-33 

Zašpiljeno dobro – v Kranju 

TRENDI 34-35 

Kam z mulcem: Blog, ki spodbuja družine 

k izletom in potovanjem 

Zeleni zgledi 36-37 

Ljubljana se pripravlja na prestižni 

svetovni dogodek trajnostnega turizma 

INOVATIVNO 38 

Sladkorna čipka: Preplet sodobnega 

oblikovanja, tradicije in kulinarike 

POD DROBNOGLEDOM 40-41 

Čedalje bolj obiskana Pivka in Malek, kraj za bogove 

UVODNIK 

Angleško govoreči svet mojstrsko preoblikuje in sestavlja besede. Ste 

morda že slišali za: »staycation«? To je sestavljenka iz besed stay (ostati) in 

vacation (dopust), pomeni pa, poenostavljeno povedano: počitnice 

doma. Počitnice, na katerih prav tako vandramo naokoli novim doživetjem 

naproti, le da na teh počitnicah spimo v svoji postelji in odkrivamo 

domače zanimivosti. 

Resda se počitnice ne zdijo »prave«, če zanje vsaj za kratek čas ne zapustimo 

svojega doma in si privoščimo odklopa v drugem okolju. In 

prav je, da prestopamo meje in spoznavamo svet za njimi. Eden ključnih 

pozitivnih vidikov turizma oziroma potovanj je navsezadnje spoznavanje 

drugačnega okolja in kultur ter razbijanje stereotipov in predsodkov; 

turizem vzgaja spoštovanje in strpnost. 

Ampak večino leta smo vendarle doma, obdarjeni s prostimi konci tedna, 

možnostmi za kratke počitnice v bližini. Stavek: »Potujemo po svetu, 

ne poznamo pa Slovenije,« se sem in tja pojavi v pogovorih in potem si 

zbrani večinoma kimajo v vsesplošnem strinjanju. Resnično. Odhajamo 

na trekinge v Himalajo, da bi oprtali nahrbtnik in jo mahnili za dalj časa 

po slovenskih gorah, pa ne. V tujih mestih občudujemo arhitekturne 

posebnosti žlahtnih stavb in iščemo zgodbe, ki jih skrivajo, v domačem 

kraju pa jih vsak dan znova spregledamo oziroma se zanje ne menimo. 

Ko smo v tujini, hitreje pohvalimo urejenost okolja, cvetoče parke in vrtove, 

doma se nam vse to zdi samoumevno. Drugje odkrivamo iskrivo 

ponudbo, doma jo komajda opazimo ... 

Koliko ljudi ve, da imajo ob Cerkniškem jezeru in v njegovi okolici od 

pomladi do jeseni tematske nedelje, ki obiskovalce popeljejo na 

čolnarjenje po jezeru, na vožnjo z lojtrnikom, kolesarjenje ..., je med pogovorom 

za prejšnjo številko Lipovega lista opozoril Primož Hieng, novinar 

in fotograf, pisec vodnikov. Hm, kdo ve, verjetno ne prav veliko? Pa se 

povsod po Sloveniji, še zlasti poleti, veliko dogaja. In možnosti za 

preživljanje koncev tedna ali mini počitnic (pa seveda tudi daljših!) je v 

Sloveniji zelo veliko. Poglejmo, s čim vse vabimo tujce. In kar tako zelo 

navdušuje tuje turiste, da so nad Slovenijo praviloma noro navdušeni, 

lahko navsezadnje navdušuje tudi nas. 

Dobrodošli doma! 

 

Mateja Gruden, urednica 

3 

Kazalo / Uvodnik 

__ 30 

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v začetku oktobra. 

Sporočila o novostih na območju aktivnosti vašega društva in 

napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. septembra 

2016 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4 

Intervju 

Foto: Mateja Gruden 

Mitja Lavtar pred Layerjevo hišo v Kranju, kjer je vodja apartmajev in turizma 

Foto: osebni arhiv Mitje Lavtarja 

Mitja Lavtar – Projekt Slovenija 

»Kdor dela v turizmu, 

mora (s)poznati svojo državo« 

»Ideja Projekta Slovenija je potovalno filozofijo – oditi kar se da daleč proč od doma – obrniti na glavo. 

Ko sem prepotoval vse evropske države in začel načrtovati pot okrog sveta, se mi je utrnilo, da najboljših 

avantur sploh ne gre iskati samo na drugem koncu sveta. Tako se potikam po Sloveniji in spoznavam svojo 

domovino. Želim obiskati vseh 6036 slovenskih naselij (SURS, 2016) in v vsakem kraju posneti fotografijo.« 

Tako pojasnjuje svojo odločitev, da prepotuje in spozna Slovenijo, na svoji spletni strani Mitja Lavtar, 

27-letni podiplomski študent turizma, turistični vodnik in vodja apartmajev in turizma v Layerjevi hiši 

v Kranju, kjer smo se sredi julija srečali na pogovoru za Lipov list. 

Kdaj ste se odpravili na prvo pot v okviru Projekta Slovenija? 

Jeseni leta 2014. Nimam ne časa ne zmožnosti, da bi lahko projekt 

končal v »enem kosu«. Študiram (na Fakulteti za turistične študije Turistica 

v Portorožu, op. p.) in delam, pa tudi finančno si ne bi mogel 

privoščiti, da bi zgolj potoval po Sloveniji. Tako sem doslej obiskal 

dobro tretjino naselij. Včasih v enem dnevu obiščem samo eno, če bi 

govoril o povprečju, koliko sem jih obiskal v letu in pol, pa se to suče 

okoli številke trideset. Tako je to moj prostočasni projekt – uresničujem 

ga ob popoldnevih, v prostih dneh, ob koncih tedna, med 

počitnicami. Upam, da bom ob koncu tega poletja na polovici projekta, 

končati pa ga nameravam spomladi prihodnje leto. Jeseni bi 

namreč rad šel na potovanje po svetu. 

To je menda tudi spodbudilo projekt: odločitev, da se odpravite 

na potovanje po svetu, vas je navdala z mislijo, da bi bilo 

skorajda prav, da bi pred tem spoznali – Slovenijo. 

To je bila ena od stvari, ki so spodbudile ta projekt. Ena je bila tudi, da 

me od nekdaj zanimajo pustolovščine, rad imam izzive; postavljam si 

jih že vse življenje in ta projekt je eden od njih. Lotil pa sem se ga tudi 

zato, ker sem navsezadnje študent turizma, in prav je, da spoznam 

svojo državo, če nameravam delati v slovenskem turizmu. 

Ni tako poredko, da kdo pokomentira: Hodimo po svetu, 

Slovenije pa ne poznamo ... 

Morda res premalo raziskujemo svojo državo, a se je treba ob tem 

Lipov list - Avgust 2016

vprašati, zakaj je ne. Mnogi radi potujejo, ker jim je všeč eksotika, 

iščejo nekaj, kar ni domače. Slovenija ne more zadostiti vsem motivom, 

ki spodbujajo potovanja. Saj tudi sam nenehno potujem po 

tujini. A s tem projektom sem si dokazal, da je mogoče odkriti hudo 

eksotiko tudi v Sloveniji, da je tukaj mogoče najti izjemna nasprotja in 

povsem drugačna okolja od tega, kjer živim (v Kranju, op. p.). Pred 

kratkim sem, na primer, slišal za naselje nad vasjo Kokra, kjer je cesta, 

ki vodi do hiš, tako ozka, da sosed pokliče soseda vsakič, ko se zapelje 

po njej iz doline ali od doma, da se ne bi morda srečala na cesti. Ne 

vem, kako je bilo, dokler ni bilo mobilnih telefonov. (nasmeh) Na 

Kočevskem sta kakšni dve vasi, kjer živijo samo moški. V Sloveniji 

srečuješ ljudi, ki so povsem drugačni, kot si ti; pogosto tudi bolj kot 

novi znanci, ki si jih srečal v, recimo, hostlu v Barceloni. Poleg tega 

lahko tudi po Sloveniji potuješ dalj časa – s kolesom si zlahka na poti 

tri tedne. S projektom sem tako ovrgel vse argumente, zaradi katerih 

prej nisem potoval po Sloveniji. 

Seveda je treba v svet, je pa toliko dni v letu, ki bi jih lahko 

namenili raziskovanju Slovenije, pa ne samo obiskom najbolj 

znanih turističnih krajev in zanimivosti! 

Seveda, lahko bi jih, ampak ljudje smo različni: meni potovanje in 

raziskovanje pomenita izjemno veliko, nekomu drugemu pa ne. 

Drugače pa je s turističnimi delavci, ki bi morali potovati po svoji 

državi – da jo spoznajo, da spoznajo drug drugega. Kako lahko sicer 

svetujejo turistom, kaj in koga naj obiščejo v drugih delih države? 

Mene žene po svetu, po Sloveniji radovednost. Vedno me zanima, kaj 

je mogoče odkriti nekje drugje; kaj bom odkril, recimo, na drugi strani 

Storžiča (nanj se iz Kranja odpira čudovit pogled, op. p.)? Je pa 

dober občutek, ko spoznavaš čedalje večje območje; ko veš, kje je kaj 

zanimivega, kje se lahko ustaviš za dobro kosilo ... 

Kako pa ste se lotili projekta logistično? Po regijah? 

Ne, raziskujem bolj razpršeno. Doslej sem obiskal naselja v bližnji in 

malce bolj daljni okolici domačega kraja, torej Kranja, in Obale, kjer 

študiram; odvisen sem tudi od prevoznih sredstev, ki jih imam na 

voljo: večinoma avtomobil ali kolo; da bi se vozil samo z vlakom ali 

avtobusom, ne pride v poštev, ker je toliko naselij, do katerih ni dostopa 

z javnim prevozom. Včasih se za obisk kakšnega naselja odločim 

tudi glede na to, kaj zanima moje sopotnike. Toda: kadar nekam grem, 

si vedno pripravim načrt, kaj bom obiskal, kaj si bom ogledal ... 

Imate doslej morda že kak »seznam«, 

kje vam je bilo najbolj všeč? 

To me ljudje pogosto sprašujejo, namreč, kje mi je bilo najlepše, bodisi 

doma bodisi v tujini. Ne morem reči, kje mi je bilo najlepše, ampak 

kje mi je bilo najbolje – in to je bilo tam, kjer sem kaj doživel. Tudi 

mesta sem že pred časom prenehal ocenjevati po njihovi lepoti, po 

tem, kaj je mogoče v njih videti; ključno je, kaj sem v njih doživel. 

Sicer pa: če se nič ne dogaja, sedeš za točilni pult v kakšni gostilni in 

nagovoriš natakarja ali natakarico. (nasmeh) 

Obstaja v Sloveniji kakšna univerzalna koda, s katero je 

najlaže prebiti led? 

Stike je praviloma najlaže navezati v kakšni gostilni ob brizgancu in 

laškem! (nasmeh) Če komu plačaš pijačo, se hitro razgovori. Tako sem 

se v sklopu Projekta Slovenija lotil tudi zbiranja izrazov, ki jih premoremo 

Slovenci za napiti se ga. Doslej sem jih zbral nekaj več kot dvesto. 

Kamor pridem, povprašam po njih, pa tudi spletni vprašalnik imam 

zanje. Eskimi imajo menda okoli štiristo izrazov za sneg in rad bi dokazal, 

da se nam zdi alkohol pomembnejši kot njim sneg! (smeh) 

Se v pogovor spustite v vsakem naselju, ki ga obiščete? 

Ne. Tudi ni vedno možnosti za to. Včasih so vasi, ki jih obiščem, še zlasti 

v hribovitem svetu, povsem prazne. In potem pomisliš: Ja, kje pa so vsi 

ljudje? Seveda, mi, ki živimo v mestu, smo vajeni, da smo nenehno 

obkroženi z ljudmi. V vaseh pa so bodisi v hišah bodisi na polju, v hlevu ... 

Na poti od Kranja čez Idrijo do Tolmina sem srečeval ljudi samo v dolinah, 

v višjih legah pa ne. Sicer pa v teh odročnih vaseh domačine pogosto 

presenetim, ko se pripeljem mednje; niso vajeni obiskov 

neznancev. Pred časom me je v Beli krajini neki domačin napodil, ko 

sem se fotografiral pred njegovo hišo; če ni table z imenom naselja, se 

moram namreč fotografirati ob hišni številki. (nasmeh) 

5 

Intervju 



Na pot se pogosto odpravi s kolesom. 

Na fotografiji: Ladra v kobariški občini. 

Fotografiranje ob tabli, na tabli, pod tablo ... Vočkova vas v 

občini Šentjernej. 


6 

Intervju 


Počitek v Plužni nad Bovcem 

Ali pogovor z domačini kdaj nanese na vaš projekt? 

Včasih, spontano. Sam nočem načenjati pogovora o njem. Sem pa 

dobil že nekaj povabil na obisk od ljudi, ki so kaj prebrali o projektu. 

Pred kratkim sem sprejel povabilo nekega gospoda iz Roč nad Mostom 

na Soči in preživel pri njem ves konec tedna. Peljal me je naokrog, 

me predstavil svojim prijateljem in znancem. Takšne izkušnje so 

najboljše! 

Glede na to, da ste podiplomski študent turizma in da ste 

vanj tudi delovno vpeti, vas med potovanjem po Sloveniji 

verjetno zanima tudi ta vidik? Koliko od približno 2400 

naselij, ki ste jih že obiskali, premore zanimivosti, ki bi lahko 

pritegnile turiste? 

Med potovanjem po Sloveniji je očitna kultura turističnih društev, ki 

skrbijo za urejenost tako rekoč vsakega kraja, vasi. Skoraj v vsakem 

naselju je kakšen spomenik, spominska soba, nekaj, kar bi lahko bilo 

ob ustrezni interpretaciji zanimivo tudi za turiste. S tega vidika bi 

lahko rekel, da je turističen skoraj vsak kraj, vsaka vas. (nasmeh) Veliko 

je drobnih zanimivosti, a da bi se ustavil v, recimo, muzeju osebe, o 

kateri ne veš nič, te mora ta vidik ponudbe resnično zelo zanimati. Ne 

vem, morda, če bi bilo to bolje, privlačneje predstavljeno ... Z naravo 

pritegneš obiskovalca bistveno laže in v Sloveniji je narava res lepa. 

Gostinska ponudba (kulinarika je zame od nekdaj zelo pomemben 

del turističnega doživetja) je po državi večinoma neustvarjalna; kamor 

pridem, imajo podobne jedilnike. Zelo redko najdeš ponudnike, 

ki pripravljajo tradicionalno hrano območja, kjer so; pa je Slovenija 

kulinarično zelo raznolika. A to je verjetno posledica premajhnega 

povpraševanja po takšnih jedeh; zagotovo so se gostinci prilagodili 

željam večine gostov. Izjema je Primorska, kjer se praviloma vselej dobro 

je, verjetno zaradi precejšnjega obiska italijanskih gostov. 

Vsaka država ima svoje ključne turistične zanimivosti, s katerimi 

najpogosteje nagovarja svoje potencialne goste; tako jih 

ima tudi Slovenija: Ljubljano, Bled, Postojnsko jamo, Piran in 

Portorož, Lipico, dolino Soče, terme, če naštejem samo nekatere 

najbolj znane in oglaševane. Potem so pa tukaj še preostale 

regije in kraji s svojimi zanimivostmi, ki so manj 

poudarjeni in tudi manj obiskani. Po krivici? 

Država mora imeti ključne magnete, s katerimi privabi turiste. Zdi se 

mi razumljivo, da ostajajo nekatera območja bolj »skrita«. Bomo azijske 

turiste, recimo, ki si želijo stisniti ogled države v le nekaj dni, peljali 

v kakšno manj znano in turistično razvito regijo, četudi je lepa, 

namesto v Postojnsko jamo? Seveda pa morajo pristojni za promocijo 

turizma v državi poskrbeti, da so potencialnim turistom na voljo 

informacije o vseh možnostih, ki jih premore država. Veliko je stvari, ki 

so manj znane in manj obiskane, jih je pa vredno videti in doživeti; 

ampak morda je to privilegij tistih, ki radi raziskujejo in imajo za to 

tudi dovolj časa; ti pa tako ali tako poiščejo informacije in najdejo bolj 

skrite kotičke. 

Kam po Sloveniji pa vi peljete prijatelje 

iz tujine, ko vas obiščejo? 

Ponavadi sem jih vedno peljal iz Kranja čez Vršič, pri čemer smo se 

morda ustavili na poti še v Bohinju, v dolino Soče, do Goriških Brd in 

Obale ter nazaj čez Ljubljano. To se mi je zdel najlepši krog. Zdaj, ko 

poznam Slovenijo bolje, jih peljem tudi kam drugam, odvisno od 

tega, kaj sopotnika oziroma sopotnike zanima. Pred kratkim je bila pri 

meni couchsurferka iz Kolumbije; peljal sem jo v Osp in po njegovi 

okolici, na Obalo in po Krasu, v Brežice ... Zdaj bolj iščem doživetja, 

kakšne dobre festivale, dobre gostince, dobre vinarje ... 

Tujci so sicer praviloma noro navdušeni nad Slovenijo, tudi 

tisti, ki precej potujejo po svetu ... 

Ali res? 

No, tako se na to odzove marsikdo. Očitno občasno potrebujemo 

zunanji pogled, da malce širše odpremo oči? 

Ali smo res nekaj tako posebnega? (nasmeh) Pravzaprav velikokrat na 

poti po Sloveniji vzkliknem: Uau! Na toliko mestih sem že bil, kjer sem 

si rekel: Tukaj bi pa res imel vikend! Ampak verjetno smo res pre 

skromni. Ne, da se ne znamo ceniti – mislim, da se še kar cenimo, 

ampak radi se pa ne znamo imeti, imamo kompleks manjvrednosti. 

In ta splošna značajska lastnost se odraža tudi v turizmu. 

 

Mateja Gruden 


7 

Foto: Dean Dubokovič/arhiv STO 

Aktualno 

Največ prenočitev turistov je bilo v prvi polovici letošnjega leta v zdraviliških občinah. 

Več prihodov in prenočitev tujih turistov 

Po začasnih podatkih Statističnega urada RS (SURS) so v turističnih 

nastanitvenih objektih junija letos našteli dva odstotka več prihodov 

turistov in odstotek več prenočitev kot junija lani. Prihodov tujih turistov 

je bilo štiri odstotke več, imeli pa so tri odstotke več prenočitev, 

pri čemer so imeli dve tretjini vseh turističnih prenočitev v Sloveniji. 

Med tujimi turisti so največkrat prenočili gostje iz Italije in Nemčije (iz 

vsake po 12 odstotkov), Avstrije (10 odstotkov), Združenega kraljestva 

(7 odstotkov) ter Izraela in Združenih držav Amerike (po 4 odstotke). 

Prenočitev tujih turistov je bilov prvih šestih mesecih letos sedem 

odstotkov več kot v enakem obdobju lani, bilo pa jih je osem 

odstotkov več. 

Največ prenočitev turistov je bilo v prvi polovici letošnjega leta v 

zdraviliških, gorskih in obmorskih občinah (v vseh se je število 

prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo) ter v Ljubljani, 

kjer je bila rast prenočitev sedemodstotna. 

TTA 

Tema letošnjega svetovnega 

dneva turizma: Turizem za vse 

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je za letošnji svetovni dan 

turizma, ki ga praznujemo 27. septembra, izbrala temo Turizem za 

vse. Z njo poudarja pomen spodbujanja dostopnega turizma in ustvarjanja 

okolja, ki bo poskrbelo za potrebe vseh nas, ne glede na to, 

ali potujemo ali ostajamo doma. 

Namen svetovnega dne turizma je ozaveščanje mednarodne skupnosti 

o pomenu turizma in njegove družbene, kulturne, politične in 

gospodarske vrednosti. 

TTA 

Strateški forum Bled: varnost in trajnost v turizmu 

Na enajstem Strateškem forumu Bled, ki bo letos 5. in 6. septembra, bodo 

ugledni predstavniki slovenskega in svetovnega turizma, med njimi Taleb 

Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, spregovorili o 

aktualnih izzivih turizma na panelu Varnost in trajnost v turizmu. 

Turizem je močno odvisen od varnosti in dogodki, ki jo slabijo, ga 

postavljajo pred številne izzive. Turist potrebuje zagotovilo varnosti 

na vsakem koraku: zagotovilo varnega potovanja, bivanja, hrane, nakupov, 

zdravega zraka, čiste vode, zdravega in čistega okolja. Zato je 

varnost tudi tesno povezana s konceptom trajnosti. Uravnoteženi 

okoljski, družbeni, ekonomski in podnebni vidiki življenja so poleg 

političnih konsenzov ključni za zagotavljanje varnosti v svetu. 

Slovenija velja za varno državo in zeleno turistično destinacijo, tako z 

vidika svetovnih indeksov kot z vidika percepcije prebivalcev ter de 

janskih in potencialnih turistov. 

Na panelu o varnosti in trajnosti v turizmu bodo v torek, 6. septembra, 

z začetkom ob 10. uri v Grand Hotelu Toplice na Bledu strokovnjaki 

s področja turizma in trajnostnega razvoja odgovarjali na 

vprašanja svetovnih izzivov varnosti in pomena trajnostnega razvoja 

turizma. Skušali bodo nakazati rešitve soočanja z aktualnimi izzivi in 

zastaviti smernice za uspešen turistični razvoj v regiji. 

Strateški forum Bled je eden najpomembnejših mednarodnih dogodkov 

v Sloveniji. Namenjen je dialogu med državniki, politiki, 

gospodarstveniki in strokovnjaki z različnih področij ter iskanju odgovorov 

na strateške izzive prihodnosti Evrope in sveta. Letos bo v ospredju 

foruma tema Varnost prihodnosti. 

U. L. L. 


8 

Aktualno 

Nova publikacija Skrivnostni Kras 

Pomemben napredek pri 

skupni promociji destinacije 

Sredi julija je izšla publikacija Skrivnostni Kras, ki so jo pripravili in izdali Slovenska turistična organizacija in 

ključni deležniki destinacije: Turistična zveza Brkini, Kras, Notranjska ter številni partnerji destinacije, med 

drugim deset tukajšnjih občin. Publikacija je pomemben napredek pri skupni promociji destinacije in podaja 

bralcem celovito informacijo o območju Brkinov, Krasa, Notranjske in turističnih jamah Slovenije. Izšla je v 

slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, francoskem in španskem jeziku v skupni nakladi 50.000 

izvodov, do jeseni pa bo na voljo tudi v spletni različici. 

Maja Pak, direktorica Slovenske 

turistične organizacije: »Veseli me, 

da so turistični in preostali deležniki 

destinacije Kras naredili pomemben 

korak naprej pri snovanju skupne 

promocije in razvoja Brkinov, Krasa 

in Notranjske. Povezovanje in partnersko 

sodelovanje je eden ključnih 

dejavnikov uspešnosti sleherne destinacije, 

tudi Krasa. Ta se ponaša s 

številnimi mednarodno prepoznanimi 

turističnimi biseri, kot so Postojnska 

jama, Kobilarna Lipica in 

Škocjanske jame, če omenim le 

nekatere. S še tesnejšim sodelovanjem 

in povezovanjem najpomembnejših 

partnerjev, ki se odraža tudi 

v izidu publikacije Skrivnostni Kras, 

je začrtana jasna smer destinacije za uresničitev cilja povečanja 

števila domačih in tujih turistov, ki iščejo doživetja v edinstveni 

neokrnjeni naravi.« 

Publikacija v besedi in sliki predstavlja lepote skrivnostnega Krasa: 

Brkinov, Krasa in Notranjske. V njej so poudarjene in predstavljene tri osrednje 

turistične destinacije: Postojnska jama s Predjamskim gradom, 

Kobilarna Lipica in Škocjanske jame. Posebna pozornost je namenjena 

naravnim znamenitostim in kulturni dediščini Krasa, kulinaričnim dobrotam 

Brkinov, Krasa in Notranjske ter pomembnejšim prireditvam in 

namigom za izlete na tem območju. Ob informacijah o ključnih 

turističnih ponudnikih so bralcu na voljo tudi podatki o turističnih jamah 

Slovenije ter turistični karti Krasa in Slovenije s turističnimi jamami. 

Srečko Šajn, predsednik Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska: »Z 

velikim veseljem in počaščeni smo ponovno sprejeli povabilo Slovenske 

turistične organizacije, da skupaj pripravimo in izdamo nov 

katalog Skrivnostni Kras ter tako ponovno postavimo na mednarodni 

turistični zemljevid to edinstveno dvonadstropno pokrajino s prepletenim 

in skrivnostnim podzemljem, ki privablja številne obiskovalce 

z vsega sveta. Skrivnostni Kras in turistične jame Slovenije je 

temeljna edicija, že v četrti izdaji, ki povezuje slovenski Kras. Prinaša 

predstavitev njegove celostne podobe, tako njegovih naravnih znamenitosti 

kot kulturne dediščine. Je promocijsko učinkovita in 

odlična podlaga za nadgradnjo s sodobnimi elektronskimi orodji.« 

Slovenski Kras je v evropskem in svetovnem merilu prepoznavna 

pokrajina z bogato kulturno in izjemno naravno dediščino, ki je v aktualni 

strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznana pod zgovornim 

imenom Slovenija – edinstvena dežela krasa. 

U. L. L. 

Na voljo publikacija Zelena doživetja 

Slovenska turistična organizacija je izdala publikacijo Zelena 

doživetja. Vodnik, ki zajema devet zelenih destinacij z znakom Slovenia 

Green in pripoveduje zelene zgodbe, vodi obiskovalca 

Slovenije po njenih zelenih destinacijah: Ljubljani, Cerknem, Idriji, 

Kamniku, Radljah ob Dravi, destinaciji Rogla in Zreče, Celju, Laškem 

in Žalcu. V publikaciji je najti namige za najlepša zelena doživetja, 

kjer prebivalci zelenih destinacij delijo z obiskovalci svoje zelene 

misli in nepozabna zelena doživetja. 

TTA 


Bilo je pred tridesetimi leti, a lahko bi bilo tudi zdaj 

Kako so slovenski 

kulturni spomeniki 

presenečali Švicarje 

9 

Dogaja se 

Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah, ki so ga odprli junija letos, je s 43 restavriranimi lesenimi kipi impresiven 

pričevalec bogastva naše kulturne dediščine. Strokovnjaki uvrščajo te kipe, ki so več kot dvesto let krasili 

štirinajst kapelic Kalvarije pod cerkvijo sv. Roka, med najboljše takšne stvaritve baročne dobe na ozemlju 

južno od Gradca. 

Faksimile uvodnega dela predstavitve aranžmaja Presenetljiva Slovenija v katalogu švicarske agencije. 

Pred tremi desetletji pa so navdušile tudi gospoda Schneiderja, 

direktorja turistične agencije Reisehochschule iz Züricha, specializirane 

za potovanja po pomembnih svetovnih prizoriščih kulture 

in umetnosti. Leta 1986 je takratnim devetnajstim aranžmajem 

dodal še osemdnevnega: na dveh straneh kataloga natančno 

opisan, pa tudi v medijih temeljito predstavljen aranžma 

Presenetljiva Slovenija – Prezrta dežela kulture v Srednji Evropi. To 

je bil rezultat pobude avtorja tega zapisa, tedaj pomočnika direktorja 

nekdanjega Jugoslovanskega turističnega urada v Zürichu, 

uresničene v sodelovanju z dr. Matjažem Kmeclom, ki je pripravil 

več različic itinerarja, in agencijo Kompas Slovenija. Program je 

oblikoval gospod Schneider, potem ko je ob strokovnem vodenju 

doživel celoten itinerar. 

Slovenija je bila – in je še vedno zanimiva destinacija za obiskovalce, 

ki jih zanima kulturno-zgodovinska dediščina. 

S pričujočo zgodbo o aranžmaju Presenetljiva Slovenija pa obujam 

tudi spomin na pomenljivo izjavo gospoda Schneiderja po 

njegovi vrnitvi iz Slovenije. Dejal je: »Možnosti za nadaljnji razmah 

turizma v Sloveniji vidim predvsem v njenih naravnih lepotah, 

pokrajinski pestrosti in ohranjenem okolju ... Zame kot Švicarja so 

še zlasti privlačne specifične pristne šege, še živo ljudsko izročilo 

in pomembno umetnostnozgodovinsko bogastvo dežele ... Po 

mojem mnenju naj bi se turizem pri vas razvijal prav na temelju 

teh danosti, s poudarkom na kvalitativnem, tako imenovanem 

blagem turizmu. Ta naj zagotavlja naravno ohranjenost obiskanih 

območij in ne bohotenja različnih 'infrastruktur'.« Osebno menim, 

da ohranjajo te, pred tridesetimi leti dobronamerno izrečene besede 

priznanega turističnega strokovnjaka aktualnost tudi v 

zdajšnjem času. 

 

Ivan Martelanc 

Itinerar aranžmaja, ki so ga ponovili tudi v letu 1987: 

1. dan: Ljubljana 

2. dan: Postojna, Slavina pri Postojni (Robbov oltar), Predjama, 

Škocjanske jame 

3. dan: Ljubljana, Muljava, Stična, Otočec 

4. dan: Kostanjevica, Brežice, Olimje, Šmarje pri Jelšah. 

5. dan: Celje, Šempeter, Slovenj Gradec, Maribor 

6. dan: Maribor, Ptuj, Ptujska gora 

7. dan: Slovenska Bistrica, Bled 

8. dan: Radovljica, Brnik 


10 

Fokus 

Podbreška jabolka z znamenito cerkvijo Marije sedem žalosti na Taboru 

Občina Naklo 

Majhne vasi z velikimi ljudmi 

V majhnih vaseh občine Naklo živijo ljudje z velikim srcem. Ohranjajo spomin na prednike in njihovo delo. 

In to jim odlično uspeva. Postavljajo spominska znamenja in odpirajo muzeje. Na Polici Muzej mlinskih 

kamnov, v Podbrezjah spominsko sobo slovenski pisateljici Mimi Malenšek in spomenike Ivani Kobilci, Mimi 

Malenšek, Karlu Mauserju in Francu Pircu. O teh umetnikih dleta, pisane besede in čopiča vam znajo pripovedovati 

anekdote in zgodbe. Bi jih radi slišali? No, potem morate priti k nam na Gorenjsko! 

Na Polici pri Naklem je na Poličarjovi kmetiji od leta 2003 Muzej mlinskih 

kamnov. V njem je prikazana več kot tristoletna zgodovina klesanja 

mlinskih kamnov. Iz konglomeratne skale ob robu Udin boršta 

so jih klesali člani kranjske družine Puhar, sorodniki slavnega izumitelja 

fotografije na steklo Janeza Puharja. Njihove kamne so poznali celo 

na Hrvaškem in Štajerskem. Zadnji kamnosek Franc Puhar je delo 

končal leta 1975. 

Zdaj na Polici ni več slišati udarcev kladiv, ostali so le uvali odtrganih 

kamnov, konglomeratna skala in edinstveni muzej v Evropi, ki si ga je 

vredno ogledati. 

Člani Puharjeve družine pa niso bili le umetniki izdelkov iz konglomerata, 

ampak tudi vsestranski kulturni zanesenjaki, ljubiteljski igralci, 

pevci in športniki. 

Ko boste odhajali s Poličarjove kmetije, se ustavite še pod kozolcem, 

kjer so za vas prijazni gostitelji obložili mize z domačimi dobrotami. 

Tudi na kransko kobaso niso pozabili. Nekoč jo je v Naklem jedel sam 

avstrijski cesar Franc Jožef! 

Spomin na pisateljico Mimi Malenšek 

Vam je znano ime slovenske pisateljice Mimi Malenšek (1919–2012)? 

Še ne? Potem je skrajni čas, da jo spoznate. Poznavalci slovenske 

književnosti jo primerjajo s pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem. 

Mladost je preživela v Podbrezjah na Gorenjskem. Po poroki se je preselila 

v Ljubljano. Rojstni dan je praznovala 8. februarja, kar jo je 

zaznamovalo za vse življenje. Pisati je začela že v najstniških letih. 

Prvo knjigo z naslovom Pesem polja je izdala, ko je bila stara osemnajst 

let. Pisala je veliko in z zelo natančnim zgodovinskim ozadjem. Povesti, 

zgodbe, potopise, romane. Plamenica, roman o Primožu Trubarju, 

Inkvizitor, roman o Škofu Hrenu, Noriška rapsodija, roman o 

Keltih in Noriškem kraljestvu, Črtomir in Bogomila, roman o pokristjanjevanju 

Slovencev, Pojoči labodi, roman o pesnikih Ketteju in 

Murnu, Marčni veter, roman o pomladi narodov, Zlati roj, roman o 

čebelarju Antonu Janši, Poslušaj zemlja, roman o Jakobu Petelinu 

Gallusu, Pesnikov nokturno, roman o Prešernu, Temna stran meseca ... 

Njeni rojaki so jo po upokojitvi pogosto vabili v domače Podbrezje. Po 

smrti, leta 2013, so se ji oddolžili s spominskim znamenjem v Parku znamenitih 

Podbrežanov pri župnijski cerkvi sv. Jakoba, letos še s spominsko 

sobo v kulturnem domu. Mimi Malenšek je namreč svoja dela in prevode 

zapustila krajevni knjižnici. Po smrti se je vrnila v njej ljubo Podbrezje in 

počiva na tamkajšnjem pokopališču. Podbrezje je pogosto upodabljala v 

svojih delih. Spomenik jim je postavila s povestjo Marija Taborska. 

Poklon Ivani Kobilici 

Temperamentna in samozavestna slikarka Ivana Kobilca (1861–1926) 

je ena najpomembnejših slovenskih slikark. Obiskovalci Narodne 

galerije v Ljubljani njeno sliko Poletje, nastalo v Podbrezjah na Gorenjskem, 

redno uvrščajo v sam vrh priljubljenosti. 

Bila je svetovljanka. V času, ko za žensko, še zlasti neporočeno, samostojno 

življenje v tujini ni bilo v navadi, se je podala na študij v Evropo. Iz 

rodne Ljubljane na Dunaj, v Műnchen, Zagreb, Pariz, Sarajevo in Berlin. 

V Parizu je dosegla ustvarjalni vrhunec. Bila je prva slovenska likovna 

ustvarjalka, ki se je gibala v najbolj avantgardnih krogih svojega časa. 

Njena najbolj znana dela so: Kofetarica, Likarice, Poletje, Parižanka s pismom, 

Otroci v travi, Avtoportret, Portret Mire Pintar, Otona in Ani Župančič, 

Ivana Hribarja, Ksenije Hribar, rojene Gorup. V poznih letih je naslikala vrsto 

cvetličnih tihožitij. Med religioznimi deli je treba omeniti dve sliki 

Brezmadežne in poslikavo jezuitske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sarajevu v 

tehniki fresko. Ilustrirala je pesniško zbirko Simona Jenka Pesmi I. 

Njena dela so raztresena po vsej srednji Evropi in Balkanu. 

Podbrežani so se ji ob devetdesetletnici njene smrti oddolžili s spo 


11 

Fokus 

Spominska soba Mimi Malenšek 

v Kulturnem domu v Podbrezjah 

Muzej mlinskih kamnov 

Spomenik začetniku sadjarstva v Podbrezjah 

župniku Francu Pircu 

Park znamenitih Podbrežanov pri župnijski cerkvi sv. Jakoba v Podbrezjah s 

spominskimi znamenji Ivani Kobilci, Karlu Mauserju in Mimi Malenšek 

minskim znamenjem v Parku znamenitih Podbrežanov. Doslej ga še 

ni imela. Niti v rojstni Ljubljani. Zdaj ga ima v Podbrezjah, kjer je bila 

doma njena mama, in kamor je rada zahajala na počitnice. Poleg tega 

so v Podbrezjah z informacijskimi tablami opremili sprehajalno pot in 

opisali dogodke, povezane z njo. 

Od jabolk do rokovnjačev 

V neposredni bližini Parka znamenitih Podbrežanov stoji še en 

pomemben spomenik. Posvečen je podbreškemu župniku in 

začetniku sadjarstva v vasi Francu Pircu (1785–1880). Po njegovi zaslugi 

podbreški kmetje že skoraj dvesto let pridelujejo sadje, največ 

jabolka. Ko boste odhajali iz vasi, ne pozabite na njihove dobrote iz 

sadja. »Jabočәn štrudәl« se vam bo kar topil v ustih. Mmm ... 

Za prijeten konec popotovanja po občini Naklo pa vas vabimo še na 

kratek pohod h Krivi jelki. Nezahtevna označena pot vas bo v dobre pol 

ure iz Zgornjih Dupelj, mimo cerkve sv. Mihaela z glavnim zlatim oltarjem, 

pripeljala v osrčje Udin boršta, kjer so nekoč imeli svoje skrivališče 

rokovnjači. Zdaj je zaradi miru in svežega zraka priljubljen pohodniški cilj 

domačinov in obiskovalcev. Ob vnaprejšnji napovedi pa se lahko srečate 

z rokovnjači, ki vam bodo radi postregli s svojim ričetom! 

 

Besedilo in foto: Damijan Janežič 

Za oglede in najem vodnika se pozanimajte na telefonski številki: 

040 553 530, za obisk Muzeja mlinskih kamnov pa na: 041 239 059. 

Udin boršt je raj za pohodnike, tekače, kolesarje in jahače. 


12 

Fokus 

Živahno poletje v občini Podčetrtek 

Kjer znajo skuhati najboljšo 

štajersko kislo juho in kjer še 

vedno plešejo čarovnice 

Podčetrtek z Olimjem slovi kot eden najprijaznejših delov Slovenije. In s Termami Olimia, seveda, za 

katere gosti prisegajo, da izpolnijo še tako visoka pričakovanja glede razvajanja telesa in duha. V tem poletnem 

počitniškem času veliko obiskovalcev obišče tudi prireditve v Podčetrtku in okolici, ki jih ni malo, 

ter Deželo pravljic in domišljije – Kočo pri čarovnici. 

»Pisalo se je leto 1967, ko je moj ded Jože Brilej v gozdu ob potoku Mrzlek, 

ki ima vse leto 12 stopinj Celzija, postavil brunarico. Pa so mu takrat 

sosedje dejali: 'Joža, kaj ne veš, da so v tem gozdu čarovnice, ki se vsako 

jutro umivajo v potoku?' Pred pol stoletja so tukaj in okoliški ljudje verjeli, 

da se za brunarico zbirajo čarovnice in plešejo svoj divji ples na metlah. 

In ko so odprli še Atomske toplice, zdajšnje Terme Olimia, ded ni več imel 

miru, prihajalo je čedalje več turistov in upalo na srečanje s kakšno 

čarovnico. Zato se je odločil, da bo naredil kočo pri čarovnici za turiste,« 

pripoveduje Goran Kneževič, ki skozi pestro in zanimivo pripovedovanje 

popelje obiskovalce po Deželi pravljic in domišljije. In v njej je res kaj videti 

in slišati. Tudi spominke, zbrane z vsega sveta, celo košček Keopsove 

piramide. In na dan, ko je v bližnjem Virštajnu potekalo tekmovanje v 

kuhanju kisle štajerske juhe, so gosti iz Term Olimia in Termalnega parka 

Aqualuna ter drugi turisti uživali v tej deželi za dva evra! Samo toliko je 

namreč vstopnina, »če pa mož med ogledom prenaša svojo ženo na 

hrbtu, plača le zase«, še prida Goran. 

Kdaj pa se je štajerska kisla juha? »Po praznovanjih: abrahama, porokah, 

a obvezno pred spanjem. Da umiri želodec po obilo hrane in pijače,« 

na kraju dogodka razloži Peter Misja, župan občine Podčetrtek in 

predsednik Turistične zveze Slovenije. Tudi on je namreč z ekipo Misijonarjev, 

s sinom Boštjanom in bratom Jožetom, tekmoval v kuhanju 

omenjene juhe. Natančnega recepta nam Misijonarji niso izdali, a pozoren 

obiskovalec je lahko opazil, da so imeli veliko zelenjave zavite v 

gazo, ki so jo dodali juhi, in da so svinjske tace skuhali posebej ter jih 

juhi dodali pozneje, zato njihova juha ni imela med vretjem maščobne 

pene na vrhu. Prvo mesto so sicer delili z ekipo žena iz Društva kmetic 

Ajda iz Šmarij pri Jelšah, vendar je prenekateri obiskovalec ocenil sam 

pri sebi, da je juha Misijonarjev res najokusnejša, odlična! Kako tudi ne, 

tako Petrova žena kot Jožetova, obe sta Mariji, sta poklicni kuharici in 

sta majhne skrivnosti velikih mojstric zaupali možema, Jože pa je bil 

dolga leta kuhar na ladji. 

 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

Predsednica ocenjevalne komisije je bila Marija Merljak, za njo 

Peter Misja, župnik in dekan Kozjanskega Jožef Rogač in Jože Misja. 

Olga, predsednica TD Virštanj in njen mož Edi Amon sta 

prepričana, da tekmovanje ni pomembno zaradi rezultatov, 

ampak zaradi druženja in prenašanja stare dediščine 

na mlajše rodove. 

Goranov nečak Lovro rad pomaga pri vodenju po 

Deželi pravljic in domišljije, saj veliko ve o domačih 

in tujih pravljičnih junakih. 

Lipov list - Avgust 2016 

Obiskovalci v malem muzeju srečajo družino Korenčkovih, ki 

je živela pred sto leti. Dedek Miha pa vsakemu obiskovalcu 

glasno zareže eno na svojo frajtonarico.

13 

Fokus 

Paša za oči: skoki s kamnitega mostu, ki se boči sedemnajst metrov nad gladino reke 

TD Kanal ob Soči 

Že 60 let spodbujanja 

razvoja turizma 

Kanal se je začel turistično razvijati že leta 1906, z odprtjem Bohinjske železnice. Turistično olepševalno 

društvo Kanal pa je bilo ustanovljeno 26. decembra leta 1955. Naloge društva, v katerem so člani delovali 

prostovoljno, so bile razvoj in pospeševanje turizma, skrb za urejenost mesta in naselij, za naravno in kulturno 

dediščino, turistično promocijo in turistične prireditve. Leta 1957 so odprli prvo turistično pisarno. 

Na občnem zboru dve leti pozneje se je društvo preimenovalo v 

Turistično društvo Kanal ob Soči. Ves čas se je povezovalo s Turističnim 

olepševalnim društvom Gorica in Goriško turistično zvezo. Prvi večji 

projekt društva je bila ureditev kampa na desnem bregu reke Soče tik 

pred Kanalom. Načrte zanj je izdelal Stane Bloudek. Kamp je bil odprt 

leta 1961, pozneje so ga poimenovali Kamp Korada. Še vedno ga upravlja 

naše društvo. Povzroča nam veliko skrbi, saj je urejen na poplavnem 

območju tik ob reki. 

Spodbujanje k urejanju kraja 

Društvo je v vseh letih delovanja pripravljalo spomladanske čistilne 

akcije, v parkih je zasadilo veliko vrtnic in dreves. Krajane je spodbujalo 

k urejanju svojih domov s tem, da je ocenjevalo in nagrajevalo 

najlepše urejene hiše. Spomladanska akcija ocenjevanja okolja še 

vedno poteka, nadgradili pa smo jo v prazničnih decembrskih dneh, 

ko ocenjujemo novoletno okrasitev hiš. Ker ohranjamo tradicijo, smo 

v zadnjih dveh letih ob podpori Občine Kanal ob Soči in Krajevne 

skupnosti Kanal poskrbeli za ponovno zasaditev parkov s cvetjem, 

grmovnicami in drevesi. 

V šestdesetih letih delovanja je društvo organiziralo številne različne 

prireditve. V zgodovini društva je izjemno pomembno leto 1986, ko je 

vsako sredo v Kanal pripeljal muzejski vlak s turisti, ki so spoznali lepote 

in zgodovino Kanala, našo kulinariko, se poveselili in ponesli glas o 

našem srednjeveškem trgu po vsem svetu. Novembra je kraj prejel 

turistični nagelj za dosežke na področju turizma. Dolgoletno tradicijo 

ima prireditev Lov na klena, saj je bila letos že šestnajstič; pred tremi leti 

smo jo preimenovali v Ribiški praznik. Ljubitelji ribolova lovijo klena, 

člani društev naše občine pa se pomerijo v družabnih igrah. 

Najprivlačnejša prireditev: skoki z mostu 

Največja, najprivlačnejša in najbolj znana prireditev društva pa je tekmovanje 

Skoki z mostu. Lega Kanala na kanjonu Soče in slikovit kamniti 

most, ki se boči sedemnajst metrov nad gladino reke ter povezuje 

njena bregova, že od nekdaj izzivata domače in tuje skakalce, da 

preizkusijo svojo spretnost in pogum ter se poženejo z mostu v 

globino smaragdne reke. Prireditev je bila prvič organizirana leta 

1989, od takrat pa je v nedeljo, ki je najbliže prazniku Marijinega vnebovzetja 

(po kanalsko rožn’ca), tudi našem župnijskem prazniku. Le 


14 

Fokus 

Starodobniki na obisku v Kanalu 

Vsakoletni tek po ulicah Kanala in okolici 

tos smo jo združili s praznovanjem 60-letnice delovanja društva. V 

petek, 12. avgusta, bomo najprej odprli plezalno steno v Ajbi, zvečer 

bomo odprli razstavo, posvečeno delovanju društva v zadnjih desetih 

letih, in predstavili film o prireditvah našega društva ter znamenitostih 

Kanala. Na proslavi bomo razvili društveni prapor, podelili 

priznanja TZS in TD Kanal ob Soči. V soboto bo koncert dalmatinske 

klape Rišpet. V nedeljo, 14. avgusta, pa se bo niz prireditev začel že 

zjutraj na tržnici s prodajo domačih pridelkov in izdelkov in z zbiranjem 

starodobnih vozil. Ob 9.30 bo začetek Kanalskega kroga, 7,5 kilometra 

dolgega teka po ulicah Kanala in okolici. Ob 11. uri bodo mladi 

na delavnicah izpopolnjevali svoje znanje v skokih v vodo, ob 15.30 

pa se bodo preizkusili v skokih s skakalnice v dveh kategorijah: do 

starosti deset let in od 11 do 17 let. Po nastopu harmonikarjev ob 16. 

uri se bo začel najprivlačnejši del prireditve. 

Najpogumnejši skakalci se bodo pomerili v skokih z mostu v treh 

kate gorijah: v skokih na noge, lastovki in figurativnih skokih. Letos bo 

udeležba skakalcev mednarodna, saj so nam obljubili udeležbo tudi 

skakalci iz Srbije, Italije, Nemčije in Turčije. Po dolgih letih bo spet 

skakala tudi predstavnica nežnejšega spola. Skakalci se bodo pognali 

v naročje reke že 25., kar je gotovo še en jubilej. Dogodki bodo 

potekali pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike 

Slovenije Boruta Pahorja. 

 

Vanja Cotič, predsednica TD Kanal ob Soči 

 

Foto: arhiv TD Kanal ob Soči 

TD Višnja Gora 

Vabljeni v Slovensko pravljico 

Višnja Gora je srednjeveško mestece na pomolu pod razvalinami Starega gradu, 24 kilometrov vzhodno 

od Ljubljane. Svoje mestne pravice je dobila leta 1478 zaradi uspešne obrambe pred turškimi vpadi. Nekdaj 

občina, sedež žandarmerije in financarjev, sodišča in drugih upravnih organov ter šole, je zdaj le še 

sedež krajevne skupnosti in bolj kot ne spalno naselje. 

Slikovito mestece, njegova čudovita in neokrnjena okolica, prijazni in 

gostoljubni prebivalci ter bližina Ljubljane so v začetku prejšnjega 

stoletja začeli privabljati turiste. Višnjanje so kmalu zaslutili, da je tudi 

s turizmom mogoče zaslužiti, a se je treba na to tudi primerno pripraviti. 

Zato so že leta 1929 ustanovili Tujsko-prometno in olepševalno 

društvo, katerega delo zdaj nadaljuje Turistično društvo Višnja Gora. 

Takratni zanesenjaki so začeli delo z velikimi in drznimi projekti. Leta 

1934 je bil zgrajen planinski dom na Polževem, ki je poleti ponujal 

zavetje sprehajalcem in popotnikom, pozimi pa smučarjem. Med vojno 

je bil požgan, po njej pa je bil zgrajen nov, ki je zdaj hotel. Očitno 

so takoj po odprtju doma takratni turistični delavci že razmišljali o 

celoviti turistični ponudbi, saj so leta 1937 odprli poletno kopališče, ki 

je bilo edino daleč naokrog (in je še vedno v lasti društva). Oba objekta 

sta že takrat privabljala številne obiskovalce od blizu in daleč. 

Društvo je svoje delo nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, vendar z 

veliko manj vizije in elana. Zadnja leta pa postaja s svojim dokaj uspešnim 

delom znova čedalje bolj prepoznavno, tako v občini kot tudi širše. 

Prizadevno vodstvo je skupaj z drugimi društvi, še zlasti s TD Polževo, 

KS, Občinsko turistično zvezo in Zavodom Prijetno domače lani izdalo 

turistično karto KS Višnja Gora, letos pa zgibanko Gozdna učna pot, 

ki poteka po trasi Jurčičeve poti od Višnje Gore do Polževega. Sodeluje 

pri večjih prireditvah in projektih, kot je vsakoletni Pohod po 

Jurčičevi poti. Že več let redno sodeluje na turističnem sejmu Alpe- 

Adria, pripravilo je odmevne turistične tržnice v Ljubljani, Mariboru in 

Šentjurju pri Celju. V Mestni hiši v Višnji Gori društvo vsako leto priredi 

dve slikarski razstavi uveljavljenih slikarjev in drugih umetnikov, sodeluje 

v akciji TZS Moja dežela lepa in gostoljubna, oktobra pripravi kostanjev 

piknik in je soorganizator obiska Dedka Mraza. Skupaj z 

domačim Društvom prijateljev konj vsako leto pripravi maškarado. 

Največja prireditev: Anin sejem 

Največja in najodmevnejša prireditev društva pa je tridnevna prireditev 

ob prazniku sv. Ane, mestne zavetnice, tradicionalni Anin sejem, 

ki ima korenine v bogati sejmarski tradiciji Višnje Gore. Sejemsko 

in obsejemsko dogajanje je čedalje pestrejše in privablja čedalje več 

sejmarjev in zadovoljnih obiskovalcev. Letošnji, že 19. Anin sejem je v 

treh dneh v Višnjo Goro po naših ocenah privabil vsaj tri tisoč obiskovalcev, 

ki so imeli kaj videti. V petek, 29. julija, so v Mestni hiši odprli 

razstavo lepih izdelkov upokojenk, članic ustvarjalnih delavnic in klekljaric 

skupine Polžkice. Pred odprtjem razstave smo na Mestnem 

trgu pripravili kulturni program z gostom, odličnim tenoristom 

Milošem Genoriom, na harmoniki pa ga je spremljal Janez Goršič. V 

soboto je bil po večerni maši v cerkvi sv. Ane koncert Višnjanskih fantov 

z gostjo Manco Pirc, narodnjakovim dekletom leta 2016. Večer se 

je nadaljeval z rajanjem na Mestnem trgu. V nedeljo pa je sejemsko 

dogajanje doživelo vrhunec z osemindvajsetimi bogatimi in 

raznovrstnimi stojnicami ter pestrim obsejemskim dogajanjem. Ponudniki 

so bili iz vse Slovenije. Začetek sejma je oznanil mestni klicar. 

Na Mestni trg so prišli domači konjeniki s kočijami, starodobniki, lajnarja, 

gospod s starodobnim kolesom in sam Martin Krpan v sprem 


15 

Fokus 

Foto: Jože Gros 

Pogled na Višnjo Goro 

stvu ministra Gregorja in cesarja, ljudske pevke iz Žužemberka, videli 

smo gospe iz mesta Piran in kulčarje iz Ivančne Gorice. Člani 

turističnega društva pa smo uprizorili dramatizirane odlomke iz 

Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori. Na povsem polnem Mestnem 

trgu je bilo poskrbljeno tudi za mlajše obiskovalce. Kot specialiteta 

so bili v gostinski ponudbi tudi pravi polži z zeliščnim maslom. 

Zgodbo o zlati polževi lupini in priklenjenem polžu ter še marsikatero 

drugo pa bomo predstavili kdaj drugič. Ali pa obiščite Višnjo Goro, da 

vam jih predstavimo meščani sami! 

Skrb za nadaljnji razvoj turizma 

Pa še nekaj besed o viziji turizma v Višnji Gori v naslednjem obdobju. Že 

utečene prireditve in projekte bomo razvijali in nadgrajevali tako, da bo 

Višnja Gora čedalje zanimivejša za obisk. Društvo in turistični delavci si 

želimo povečati obisk turistov in izletnikov tudi z ohranjanjem 

srednjeveške podobe kraja s čudovito in neokrnjeno okolico ter jim ponuditi 

še kaj novega. Možnosti je zelo veliko, naj bodo to kmečki turizmi, 

Polževo poleti ali pozimi, vse leto vabijo številne pohodne poti, kopališče 

pa bo še naprej nosilec turizma v Višnji Gori in eden pomembnejših v 

občini. (Pri čemer pa ne moremo mimo težav in nerazumnih ovir pri pridobivanju 

dovoljenj in soglasij za ponovno delovanje avtokampa ob 

kopališču.) Še naprej bomo skrbeli tudi za čisto, urejeno in prijazno, v 

Sloveniji in tudi širše znano Višnjo Goro – Slo vensko pravljico. 

 

Jože Gros, predsednik TD Višnja Gora 

Znameniti priklenjeni polž. 

Foto: Gašper Stopar 

Največja in najodmevnejša prireditev društva je tridnevna prireditev ob prazniku sv. Ane. 

Foto: Gašper Stopar 


16 


Janez Ribič, novi predsednik Štajerske turistične zveze 

Pogovarjajmo se, 

povezujmo se, 

samo tako bomo uspešni 

Štajerska turistična zveza (ŠTZ) ima novega predsednika: Janeza Ribiča, do prevzema funkcije podpredsednika 

zveze, nekdanjega dolgoletnega župana občine Duplek in poslanca državnega zbora. V vseh teh vlogah, pravi, 

si je prizadeval za »predstavitev naših krajev, mest in države Slovenije, predvsem pa tukajšnjih sposobnih in 

ustvarjalnih prebivalcev«. Prepričan je, da so člani turističnih društev in prebivalci na splošno najučinkovitejši 

ambasadorji turizma. 

Za uspešnejši turizem (na vseh ravneh) se je treba pogovarjati, se 

povezovati, si deliti izkušnje – premoščati zavist, poudarja Janez Ribič, 

ki je prevzel predsedovanje ŠTZ od prejšnjega dolgoletnega predsednika 

Jožeta Protnerja. Lani je dopolnil šestdeset let in je od nedavnega 

upokojen. Živi v Dupleku, v Mariboru pa imajo družinsko, 

prvo japonsko restavracijo v mestu, Miyabi. Je tudi solastnik 

družinskega podjetja za ekonomsko, davčno in finančno svetovanje. 

In prav povezovanje bo v prihodnje ena ključnih nalog zveze: spodbujati 

društva, ki so vključena vanjo, k povezovanju in skupnemu 

delovanju ob podpori zveze. V ŠTZ je vključenih 62 turističnih društev 

iz 22 občin tega dela Štajerske. »Ena mojih nalog je, da se povežemo 

tudi z območji, ki še niso vključena vanjo; začeli smo z vključevanjem 

Medobčinske turistične zveze Slovenska Bistrica, turističnih društev s 

ptujskega in ormoškega območja – v želji po ustvarjanju skupne 

turistične blagovne znamke, iskanju skupnih turističnih proizvodov. 

Turistične poti se ne končujejo na mejah občin, te turista ne zanimajo, 

in razmejevanje je treba premagati. Si pa želimo spodbujati občine 

in TD v manjših občinah k predstavljanju svojih zanimivosti. Zdi se mi, 

da to že marsikje uspešno počnejo: imajo svoje promocijske programe, 

dogodke, si pa želim, da bi jih bilo še več, saj bi tudi tako 

privabili k nam več obiskovalcev. Vendar menim, da se turizem na 

območju, kjer deluje ŠTZ, zadnja leta dobro razvija.« 

Z delom TD je že dolga leta tesno povezan 

Z delom turističnih društev je Janez Ribič povezan že dolga leta. »Kot 

župan občine Duplek sem sodeloval s TD Vurberk in jim pomagal v 

okviru svojih zmožnosti. Tako že vrsto let prirejajo vseslovenski 

Vurberški festival z diatonično harmoniko, dvo- in večglasnim petjem, 

srečanje pevskih zborov Štajerska poje in druge aktivnosti. Dobro sem 

sodeloval s TD občine Duplek, ki se ukvarja predvsem s predstavljanjem 

turistične ponudbe na območju občine, z ocenjevanjem urejenosti 

okolja, hiš, vrtcev, šol ..., najbolj urejena pa nagrajuje s priznanjem 

zlata sončnica.« V občini Duplek je tudi član drugih društev. Je ustanovitelj 

teniškega kluba, »če mi čas dopušča, pa se z veseljem udeležim 


tudi aktivnosti, ki jih pripravljajo dupleška lovska družina, Oldtajmer 

klub, Deda kafer klub Duplek (starodobniki), konjeniško društvo ...« 

Vlogo društev vidi predvsem v povezovanju ljudi in izobraževanju: od 

otrok in mladih v šolah do odraslih. »Ko sem sredi devetdesetih postal 

župan občine Duplek, sem, na primer, pripravil izobraževanje za 

vinogradnike. To se je razvilo v ocenjevanje vin, iskanje najboljših kletarjev, 

izbor vinske kraljice ..., v kar so se vključevali številni domačini. 

Zanesljivo je tudi vplivalo na boljšo prepoznavnost tukajšnjih vin,« 

razlaga sogovornik. Pomembno se mu zdi tudi povezovanje 

turističnih društev s podeželjem: kmetijami, kmetijskimi zadrugami 

– v želji po boljši promociji lokalne kulinarike. Pa kajpak prizadevanje 

društev za urejeno okolje. S tega vidika, razmišlja, ni veliko občin, o 

čemer mnogi menijo, da povzroča preveliko razdrobljenost države, 

nič napačno: »V majhnih skupnostih ljudem ni vseeno, v kakšnem 

okolju živijo in kakšno zapuščajo za seboj. Zato si prizadevajo za 

skupno dobro. Tako je okolje bolj urejeno, marsikje so zato zgledno 

urejene vinske, sadne, kolesarske in druge ceste teh znamenitosti.« 

Prizadevanje za prijaznejšo zakonodajo 

Ena ključnih ovir, ki otežujejo delo turističnim društvom (pa tudi razvoj 

turizma v Sloveniji na splošno), je po mnenju Janeza Ribiča prezapletena 

zakonodaja. Zato bo eno ključnih področij delovanja 

Štajerske turistične zveze v prihodnosti prizadevanje za poenostavitev 

predpisov, ki urejajo delovanje društev (na primer odprava 

davčnih blagajn). Na vprašanje, ali glede na svoje izkušnje poslanca 

državnega zbora (dva mandata) meni, da bo to resnično mogoče, 

odgovarja: »Menim, da se bo na zakonodajnem področju zagotovo 

nekaj spremenilo. Mora se spremeniti. Če bomo le še naprej vztrajali 

in nenehno opozarjali ...« 

Preostala področja, ki jim želi kot predsednik Štajerske turistične zveze 

namenjati največ pozornosti, je tudi pomoč pri delovanju in širitvi 

članstva ŠTZ (nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja s turističnimi 

zavodi, še zlasti z Zavodom za turizem Maribor Pohorje, s katerim zveza 

že zdaj odlično sodeluje, društvi in zvezami, sodelovanje z lokalnimi 

skupnostmi v želji po pridobivanju čim popolnejših informacij o 

pričakovanjih in priložnostih za širitev turistične ponudbe na območju 

ŠTZ). V programu zveze poudarja skrb za oblikovanje programa TZS in 

za skladnost programa ŠTZ s programom TZS; sodelovanje z javnimi 

kulturnimi zavodi v iskanju sinergijskih učinkov na področju razvoja 

turistične ponudbe, obogatene s kulturnimi programi; sodelovanje s 

kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi zavodi s ciljem, da turistično ponudbo 

obogatijo s ponudbo kakovostne lokalno pridelane hrane, vina, 

sokov in polproizvodov; vključevanje mladih v osnovnih in srednjih 

šolah ter njihovih mentorjev v predstavljanje turističnih in drugih zanimivosti 

iz njihovega okolja ter motiviranje mladih za ustvarjalno 

vključevanje v društva in zveze; sodelovanje s TZS, Območno obrtnopodjetniško 

zbornico Maribor, sekcijo za gostinstvo in turizem, in Srednjo 

šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Ribič še poudarja, da bo delo 

ŠTZ tudi spodbujanje in usmerjanje društev v nenehno skrb za čim 

uspešnejše predstavljanje naravnih in kulturnih danosti območja, s katerimi 

je mogoče privabiti turiste. Vlogo zveze pa vidi tudi v pomoči 

društvom pri prijavah na razpise in izobraževanju na področju finančno 

materialnega poslovanja. 

Nikoli ne smemo biti (preveč) zadovoljni 

Meni, da bi bilo treba za povečanje števila turistov na območju, na katerem 

deluje ŠTZ, zagotoviti predvsem usklajeno delovanje vseh institucij, 

katerih dejavnost vpliva na kakovost turistične ponudbe. Skrbeti 

bo treba za izobraževanje, promocijo v tujini, urejeno infrastrukturo 

(letališče, ceste, železnica, reka Drava), poenostavitev zakonodaje (ustvarjanje 

prijaznega gospodarskega okolja, ki ga je treba razbremeniti 

prevelikih dajatev in birokratskih bremen) in tesno sodelovanje zaposlenih 

v občinski in državni upravi pri pridobivanju dovoljenj ter sodelovanju 

na razpisih za sofinanciranje turističnih projektov. 

O turistični ponudbi dela Štajerske, kjer deluje ŠTZ, meni, da je iz leta 

v leto boljša, večja, pestrejša, kakovostnejša in jasneje nagovarja potencialne 

turiste; navsezadnje, dodaja, vse to dokazuje tudi čedalje 

večje število turistov. »Prispevek prostovoljnega dela članov 

turističnih društev pri tem ne sme biti spregledan. So samoiniciativni 

in si prizadevajo ustvariti boljše razmere za turizem in bivanje 

prebivalcev v naših krajih. Nikoli pa ne smemo biti zadovoljni, vedno 

si je treba prizadevati za boljšo ponudbo in obisk.« 

Janez Ribič pravi, da je globoko zaveda, »da sta ugled naše domovine 

in skrb za njene naravne danosti in za ljudi, ki v njej živimo, temelj za 

uspešen in učinkovit razvoj turizma, ki je pomembna gospodarska 

panoga.« Pravi, da je bil že marsikje po svetu, »in nočem ponavljati 

rekla: Povsod je lepo, a doma je najlepše. Ampak tukaj je res najlepše! 

Imamo vse na dlani, a vse to moramo znati tudi ustrezno ponuditi. In 

to bo zahtevalo od nas še precej energije ...« 

 

Besedilo in foto: Mateja Gruden 

17 


Karel Vernik: zaslužen za razvoj 

Zbilj in urejeno, gostoljubno Slovenijo 

Karel Vernik, ki je tudi predsednik republiškega Turističnega drobnogleda 

Turistične zveze Slovenije (TD TZS), je za dolgoletno delo na 

področju turizma prejel plaketo občine Medvode. Med letoma 1991 

do 2003 je bil predsednik Turističnega društva Zbilje in prav v tem času 

se je turistična ponudba Zbiljskega jezera ali labodjega jezera, kot mu 

radi pravijo turisti, zelo izboljšala in popestrila. Karel Vernik je s svojo 

iskreno, neizmerno pozitivno energijo bistveno prispeval k temu, da so 

se Zbilje razvijale v turistično destinacijo za enodnevne obiskovalce. S 

svojim bogatim znanjem in izkušnjami še vedno redno pomaga pri 

delu v turističnem društvu in opravlja vlogo podpredsednika. Poleg še 

nekaterih drugi funkcij pa je že štirinajst let predsednik TD TZS (nasledil 

je dolgoletnega predsednika in enciklopedijo turizma Andreja Babiča 

iz Kranja), s katerim vse leto potuje po naši lepi deželi Sloveniji s poslanstvom: 

»Pomagati, ne grajati!«. 

 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 


18 

Naj – naj slovensko … 

Tekmovanje v urejanju in varstvu okolja, v kakovosti turistične ponudbe kraja ter gostoljubju 

prebivalcev v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016 je v teku. Državna 

ocenjevalna komisija širom po Sloveniji vsak dan ocenjuje tiste, ki se potegujejo za prestižno 

priznanje Moja dežela – lepa in gostoljubna. 

Oddajte svoj glas tudi vi, preko spletne strani www.turisticna-zveza.si. 

TZS 

Od 9. avgusta do 4. septembra glasujete za: 

NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše večje mesto 

Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Novo mesto 

NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši zdraviliški kraj 

Banovci, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Laško, Lendava, Moravske 

Toplice, Podčetrtek, Radenci, Strunjan, Šmarješke Toplice, Topolšica, Zreče 

NAJ lepši – NAJ gostoljubnejši turistični kraj 

Ankaran, Bohinj (Ribčev Laz, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica), Bovec – Čezsoča, 

Cerkno, Izola, Kranjska Gora, Kobarid, Piran, Portorož z Lucijo, Tolmin 

Mesta in kraji, ki so lani osvojili prvo mesto, letos ne tekmujejo. 

Od 25. avgusta do 20. septembra bo potekalo spletno glasovanje za Naj tematsko pot 2016. 

Sponzor projekta 

Moja dežela - lepa in gostoljubna 

Slovesna podelitev priznanj v turizmu pod pokroviteljstvom predsednika 

države RS Boruta Pahorja “Moja dežela - lepa in gostoljubna 2016” bo 

11. oktobra v Radencih. 


Velenje, 

18. – 24. 

september 2016 

19 

TZS 

Tema 

SAM SVOJ MOJSTER 

www.pikinfestival.si 

kuHaLnica 

12. oktober 

Zdravilišče Radenci 

Državno tekmovanje za Zlato kuHaLnico 

9.00–15.00 tekmovanje učencev osnovnih šol v pripravi 

oženjene kaše in ajdovega krapca ter ogled 

utrinkov iz regijskih tekmovanj 

16.00 razglasitev rezultatov in podelitev 

Zlate kuhalnice 

Sodelujoče šole: 

OŠ heroja Janeza Hribarja 

Stari trg pri Ložu 

OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen 

OŠ Radlje ob Dravi 

OŠ Bojana Ilicha Maribor 

OŠ Gorišnica 

OŠ Križevci 

OŠ dr. Janeza Mencingerja 

Bohinjska Bistrica 

OŠ Simona Kosa Podbrdo 

OŠ Božidarja Jakca Ljubljana 

OŠ Spodnja Šiška Ljubljana 

OŠ 8 talcev Logatec 

OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica 

OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 

OŠ Lava Celje 

OŠ Antona Aškerca Velenje 

oglasLLzk16_1a.indd 14 07/07/16 12:38 


20 

TZS 

Evropska pešpot E 7 praznuje 30-letnico 

V Evropi je speljanih več pešpoti, dve pa potekata tudi skozi Slovenijo: 

evropski pešpoti E6 in E7. Pot E7, prvotno imenovano Od Soče do 

Sotle, sta na pobudo profesorja Ciglarja trasirala in uredila Boštjan 

Anko in Zoran Naprudnik s sodelavci. Zadnji je bil glavni motor in 

promotor E7 v Sloveniji. 

Pot je segala je od mejnega prehoda Robič do Bistrice ob Sotli. Odprta je bila 

12. septembra leta 1986 na Mačkovcu v počastitev svetovnega kongresa 

Mednarodnega združenja gozdarsko-raziskovalnih organizacij (IUFRO). Leta 

1995, 22. marca, je komisija za evropske pešpoti pri Zvezi gozdarskih 

društev Slovenije predlagala podaljšanje E7 od Bistrice ob Sotli do 

madžarske meje pri Hodošu – po Ormoški, Haloški in Pomurski planinski 

poti. Podaljšek so odprli 14. oktobra leta 1995 v Olimju v počastitev 

20-letnice evropskih pešpoti v Sloveniji. Ob tej priložnosti so dotedanje 

ime poti (Od Soče do Sotle) spremenili v Od Soče do Mure, od leta 2002 

pa je poimenovana po Zoranu Naprudniku, slavistu in zelo prizadevnem 

družbenem delavcu v športu in turizmu. 

Pot E7 tako v Sloveniji sega od Robiča do Hodoša; dolga je nekaj več 

kot 600 kilometrov in ima 42 kontrolnih točk z žigi. Prehoditi jo je 

mogoče v dobrih tridesetih dneh. Označena je z rumeno-rdečo 

markacijo. Je del poti Atlantik–Črno morje, ki pa ju še ne povezuje v 

celoti; na zahodu je pretrgana na Portugalskem in v Itaiji, na vzhodu 

pa v Romuniji in Ukrajini. 

E7 vstopi v našo državo iz Italije na opuščenem mednarodnem mejnem 

prehodu Robič pri istoimenskem naselju. Vije se do Kobarida, Tolmina, na 

planino Razor nad Tolminom, čez Porezen na Blegoš, proti Škofji Loki, 

Ulovki, Vrhniki, do hriba Mačkovec nad vasjo Selo pri Robu, kjer se križa s 

pešpotjo E6; nadaljuje se proti Krki, Žužemberku, Dolenjskim Toplicam 

do Gospodične na Gorjancih, mimo samostana Pleterje do Kostanjevice 

na Krki, Bistrice na Sotli, skozi Podčetrtek, Rogaško Slatino, na Donačko 

goro, skozi Podlehnik v Ormož, Banovce, Moravske Toplice, Gornje 

Petrov ce in Hodoš, kjer zapusti Slovenijo in se nadaljuje na Madžarskem. 

Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti. 

 

Jože Prah, predsednik KEUPS 

 

Foto: arhiv KEUPS 

Dve desetletji projekta Slovenski kozolec 

Zgodbo o prizadevanjih za ohranitev naših kozolcev je leta 1993 

začela dokumentarna slovensko-angleška fotomonografija Slovenski 

kozolec (The Slovene Hay-rack), značilni spomenik slovenske ljudske 

arhitekture pa od leta 1994 uspešno predstavlja tudi istoimenska 

razstava arhitekturnih maket in risb avtorja arhitekta Borana Hrelja. 

Knjiga in razstava sta postopoma spodbudili nastanek civilnega 

gibanja za ohranitev kozolca. Ustanovljeno je bilo 14. decembra 1996 

v Rutu nad Baško grapo. Odtlej je bilo obnovljenih ali rešenih več kot 

dvesto objektov. Pri projektu je sodelovalo blizu šestdeset občin, več 

kot šeststo zglednih lastnikov dobro ohranjenih in še vedno uporabljanih 

objektov, veliko zanesenjakov, šolarjev, študentov in strokovnjakov. 

O kozolcu in o naših prizadevanjih so pisali in poročali skoraj 

vsi slovenski, pa tudi tuji javni mediji. 

Dvajsetletnico gibanja Slovenski kozolec bo zaznamovala vrsta dogodkov, 

predavanj, razstav, popotovanj in srečanj pod kozolci po vsej 

Sloveniji in v zamejstvu. 

K sodelovanju vabimo tudi turistična društva, pokrajinske turistične 

zveze, TIC-e in kmetijske svetovalne službe, še zlasti pri organizaciji 

razstav in načrtovanju celoletnega turistično-etnološkega popotovanja 

Srečanja pot kozolci. Predstaviti in povezati želimo ohranjene in 

še vedno uporabljane objekte, vzorne lastnike kozolcev, domače 

moj stre (tesarje, krovce, poznavalce) in (majhne) kraje, ki jih ti živi 

spomeniki ljudske arhitekture ter mnogoterih podeželskih tradicij, 

znanj in obrti prepoznavno označujejo. Seveda se bomo ob tem tudi 

poveselili, tako kot je (bilo) pod kozolci v navadi. 

Vsaki pokrajini bomo namenili zaokrožen konec tedna; začeli bomo 

14. decembra v Rutu nad Baško grapo. Podroben program, datume 

in traso turneje bomo oblikovali do začetka novembra. 

Več informacij boste našli na: www.kultura-natura.si (razpis Slovenski 

kozolec). Če želite sodelovati in imate zamisli in pobude, pokličite na 

številko 070 554232 ali pišite na: Ustanova Poti kulturne dediščine – 

projekt Slovenski kozolec, Kropa 72, 4245 Kropa oziroma na: 

pkdslovenia@gmail.com. 

 

Slavko Mežek 


V Sloveniji ni dolgčas 

Fotografska razstava 

v Ljubljani: Geneza 

Sebastiãa Salgada 

Še do konca avgusta se lahko odpravite na vznemirljivo potovanje po 

svetu z razstavo Geneza svetovno priznanega fotografa Sebastiãa Salgada 

(rojen leta 1944 v Braziliji), ki je hkrati tudi eden glavnih kulturnih projektov 

v letu Ljubljane, Zelene prestolnice Evrope. Razstava, ki jo je oblikovala 

Lélia Wanick Salgado, obsega 245 veličastnih črno-belih fotografij 

prostoživečih rastlin in živali, krajin, morij in staroselskih ljudstev, fotograf 

pa z njimi ozavešča javnost o perečih problemih, povezanih z okoljskimi 

in podnebnimi spremembami. 

Kot je pojasnjeno v spremljevalnem zapisu ljubljanske razstave, se je Salgado 

v osmih letih v malih letalih na propelerski pogon, peš, s čolnom, 

zložljivim kajakom ali privezanim balonom odpravil na 32 potovanj na še 

neoskrunjena območja. Popotoval je po predelih z ekstremnim podnebjem 

in težko prehodnim terenom, daleč stran od civilizacije, ter dokumentiral 

arktične in puščavske krajine, tropski deževni gozd, morske in 

druge prostoživeče rastline in živali ter skupnosti, ki še živijo v skladu z 

izročilom prednikov. Razstava je razdeljena na pet geografskih območij, 

poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled v Mestnem 

muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v 

Galeriji Jakopič). Skupaj oblikujejo čudovit mozaik narave v vsej njeni 

neokrnjeni veličini. Salgado ostaja zvest črno-beli fotografski estetiki. Njegove 

fotografije očarajo gledalca s pretanjenimi odtenki in sivinami, ki jih 

nadgrajuje z močnimi kontrasti med svetlimi in temnimi površinami. Fotograf 

priteguje gledalca predvsem z namerno umirjenimi kompozicijami, 

ki jih sestavljajo izčiščena struktura, linije in oblike. Res vredno ogleda. 

Več: www.mgml.si 

M. N. 

Pisana Loka 

Do konca avgusta se bo mogoče še udeležiti katerega 

od dogodkov festivala Pisana Loka, ki razgiba 

poletno dogajanje v Škofji Loki. Programske 

vsebine so raznolike in medgeneracijske: festival 

prinaša kulturne dogodke (glasbene koncerte 

idr.), športne vsebine, ulične predstave, otroške 

koncerte, javne tribune, razstave, delavnice, improvizacijsko 

gledališče ... Festival se bo končal v 

soboto, 27. avgusta, z večernim gala koncertom 

Josipe Lisac & Band ter Mateje Gorjup na 

Škofjeloškem gradu. 

Več: pisanaloka.si

22 

Dogodki 

Anin festival 

v Rogaški Slatini 

Do prvega septembrskega konca tedna bo v Rogaški Slatini še 

mogoče obiskati večerne koncerte letošnjega Aninega festivala. V soboto, 

13. avgusta, bo v Arkadah GH Rogaška (če bo deževalo, pa v 

Kristalni dvorani) koncert Romana Kranjčan kvarteta; v sredo, 17. avgusta, 

bo v Paviljonu Tempelj (Aninem dvoru, če bo dež) nastopil Yanu 

Trio & World Music, v soboto, 20. avgusta, bo na Evropski ploščadi (ali v 

Kulturnem centru) koncert Jazz Ladies ... Zadnji koncert v sklopu Aninega 

festivala pa bo v soboto, 3. septembra, prav tako na Evropski 

ploščadi (ali v Kulturnem centru): nastopila bo Alenka Godec & Band. 

Več: www.anin-festival.si 

Foto: www.anin-festival.si 

Pohod po 

hmeljski poti 

Zanimivega tradicionalnega pohoda med 

hmeljišči in znamenitostmi Žalca in okolice se je 

mogoče udeležiti zadnjo soboto v avgustu (letos 

27. avgusta). Začetek pohoda je pri 

Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, 

kjer pohodnike pozdravita hmeljski starešina in 

princesa, ki simbolizirata hmelj. Približno 14 kilometrov 

dolga ravninska pot vodi najprej do 

dvorca Novo Celje, zavije med hmeljišča do ribnika 

Vrbje, potem ob reki Savinji do Šempetra in 

Rimske nekropole, ki si jo je mogoče tudi ogledati. 

Tu pot zavije nazaj proti Žalcu, do Ekomuzeja 

hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kjer je 

tudi cilj pohoda. 

Več: www.turizem-zalec.si 

Foto: www.turizem-zalec.si 

Poletje v Podčetrtku 

V Podčetrtku bo poletje trajalo vse do konca septembra! 

Morda ne koledarsko, so pa tam pripravili svoje Poletje v 

Podčetrtku z vrsto prireditev. V soboto in nedeljo, 13. in 14. 

avgusta, bo Terme Olimia Fest, ki se bo vsak dan začel ob 19. 

uri na trgu Vasi Lipa v termah, kjer bodo odprli tržnico 

domačih izdelkov, pripravili pester zabavni in animacijski 

program za otroke in odrasle, na voljo bodo otroška igrala, 

bogata kulinarična ponudba, srečelov in še ... Sobotno dogajanje 

bo sklenil narodno-zabavni večer z ansamblom, nedeljsko 

pa zabavni večer s Show mix bandom. Prireditve 

Poletja v Podčetrtku bodo še v soboto, 20. avgusta, v soboto, 

10. septembra, in v sredo, 30. septembra, ko bo poletje sklenil 

Pivo struna fest. 

Več: www.turizem-podcetrtek.si 


Kranjskogorska desetka 

in Juriš na Vršič 

V Kranjski Gori bosta avgusta in septembra tudi letos priljubljeni rekreativni 

prireditvi: Kranjskogorska desetka in Juriš na Vršič. Prva, ki bo že 22. zapovrstjo, 

bo v ponedeljek, 15. avgusta, z začetkom ob 18. uri na trgu pred starim 

hotelom Razor v središču Kranjske Gore; tek na deset kilometrov bo na 

ustaljeni trasi Kranjska Gora–Rateče–Kranjska Gora. Pol ure pred začetkom 

prireditve pa se bodo otroci pomerili v teku od starta Kranjskogorske desetke 

do gostilne Oštarija pri smučiščih in nazaj. Otroški tek je zabavne narave 

in brezplačen, razdalja, ki jo bodo pretekli otroci, pa je dolga 700 metrov. 

Prva septembrska sobota (3.) pa je rezervirana za tradicionalno kolesarsko 

prireditev: 38. Juriš na Vršič. Začel se bo ob 11. uri izpred gostilne Oštarija; 

tekmovalci bodo premagali razdaljo 13,5 kilometra in 801 metra višinske razlike. 

Ob napovedi prireditev pa še ena novica iz Kranjske Gore: ob jezeru 

Jasna so postavili novo Kneippovo pot! 

Več: www.td-kranjska-gora.si 

Foto: Marko Čufar/arhiv TD Kranjska Gora 

Krevsov tek 

po Kriško-polževski 

planoti 

23 

Dogodki 

Turistični društvi Polževo in Višnja Gora vabita v soboto, 3. septembra, 

na 12. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti nad Višnjo 

Goro. S prireditvijo ohranjajo spomin na domačina Iva Krevsa, ki 

je bil balkanski prvak v tekih v tridesetih letih prejšnjega stoletja 

in se je leta 1936 udeležil olimpijskih iger v Berlinu. Prireditev 

vključuje tudi pohod z ogledom starega kmečkega orodja iz teh 

krajev ter ogledom in vožnjo z električnimi avtomobili. Pohodniki 

bodo na pot krenili ob 10. uri, začetek teka pa bo ob 11. uri. 

Tekaška trasa je dolga 11 kilometrov z 200 metri vzpona in spusta; 

poteka po asfaltu, makadamu in kolovozu. 

Več: www.tdpolzevo.si 

Poklon Stari trti, 

najstarejši trti na svetu 

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši 

trti na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. Trti, ki Mariborčane, 

Štajerce in Slovence navdaja s ponosom, obiskovalcem od drugod 

pa odgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji 

ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. Vse od slovesne trgatve 

Stare trte v začetku oktobra do martinovanja v Mariboru, 

največjega enodnevnega martinovanja pri nas, v 

štajerski prestolnici slavijo simbol slovenske žlahtne 

kapljice in trdoživosti ter prirejajo številne dogodke. 

Trgatev Stare trte bo letos v nedeljo, 2. oktobra. 

Več: www.maribor-pohorje.si 

 

 


24 

Napovednik prireditev 

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije 

Začuti Knežak 2016 - Shod v Knežaku 12.08.2016 - 13.08.2016 Knežak 031 369 132 KŠTD Tabor Kalc 1869 Knežak 

25. Büjraški dnevi 2016 12.08.2016 - 14.08.2016 Beltinci 041 431 094 Turistično društvo Ižakovci - Buraš 

27. kajak, kanu, raft - mednarodni ekološko 

rekreativni spust slovenske vode \ 

13.08.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel 

Podbela nekoč in danes 13.08.2016 Podbela 051 238 312 Turistično društvo Nadiža Podbela 

35. kmečki praznik 13.08.2016 - 14.08.2016 Destrnik 041 484 814 Turistično društvo Destrnik 

Veliki šmaren - Pr' farski štrukljevc 14.08.2016 - 15.08.2016 Spodnja Idrija 05 377 60 81 Turistično društvo Fara 

Stržiškarski sejem 14.08.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina 

Holcerija 2016 14.08.2016 Vitanje info@tdvitanje.si Turistično društvo Vitanje 

20. Pozdrav Jeseni 15.08.2016 Razkrižje 02 584 99 12 Turistično narodopisno društvo Razkrižje 

Subtilni rifnik v jami Mlinskih kamnov 15.08.2016 Šentjur 040 608 444 Turistično olepševalno društvo Šentjur 

23. vaški dan v Ratečah 15.08.2016 Rateče-Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče - Planica 

16. srednjeveška tržnica 15.08.2016 Ankaran 041 713 797 Turistično društvo Ankaran 

Srečanje ljudskih pevcev in godcev Slovenije 17.08.2016 Vuhred 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred 

Idi v Makole 19.08.2016 - 20.08.2016 Makole 031 324 230 Turistično društvo Makole 

11. tekmovanje v kuhanju Kostelskega čušpajsa 19.08.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel 

Mengeš iz preteklosti za sedanjost in prihodnost 20.08.2016 Mengeš 01 723 76 63 Turistično društvo Mengeš 

Starotrški dan v Šaleku 20.08.2016 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje 

8. koliščarski dan 20.08.2016 Ig pri Ljubljani 01 286 22 68 Društvo Fran Govekar Ig 

TD Ruardi in Perkmandeljc 20.08.2016 Zagorje ob Savi 03 566 12 49 Turistično društvo Ruardi 

Rekreatur 2016 25.08.2016 - 28.08.2016 Mozirje 041 694 920 Turistično društvo Rekreatur 

24. Aljaževi dnevi 26.08.2016 - 28.08.2016 Mojstrana 04 589 13 20 Turistično društvo Dovje - Mojstrana 

Lesarstvo v Tuhinjski dolini 26.08.2016 - 28.08.2016 Laze v Tuhinju 041 943 332 Turistično društvo Tuhinjska dolina 

Etnološko-turistična prireditev 22. Semiška ohcet 26.08.2016 - 28.08.2016 Semič 07 356 52 00 Turistično durštvo Semič 

30. CEBE triatlon jeklenih 27.08.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj 

Veselica z ansamblom Veseli svatje 27.08.2016 Bašelj 04 255 12 92 Turistično društvo Bašelj 

Dan za obisk Idrije 27.08.2016 Idrija 05 374 39 16 Turistično društvo Idrija 

Komarjeva nedelja 28.08.2016 Ljubljana 01 505 80 75 Turistično društvo Ljubljana Šiška 

Mednarodni glasbeni forum Trenta 2016 - koncert 

solistov 

28.08.2016 Soča 041 503 551 Turistično društvo Soča - Trenta 

Pozdrav jeseni 28.08.2016 Slap ob Idrijci poljakales@gmail.com Turistično društvo Šentviška Planota 

Dobrodošli pri nas - VIII. bučjada - likof 29.08.2016 - 04.09.2016 Ilirska Bistrica 05 710 13 66 

Kulturno, etnološko, turistično, športno 

društvo Alojz Mihelčič 

Keršičev memorial 30.08.2016 Zgornja Polskava 041 833 860 Turistično društvo Viničar 

Zero Tour 03.09.2016 - 04.09.2016 Ivančna Gorica 0599 55555 Turistično društvo Stična 

Angelska nedelja 2016 03.09.2016 - 04.09.2016 Ajdovščina 041 708 134 Športno kulturno turistično društvi Sinji Vrh 

Tržnica na Gori pri Komendi 03.09.2016 Komenda info@td-komenda.si Turistično društvo Komenda 

Kmečka tržnica 03.09.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Bučarija 04.09.2016 Ljutomer 051 429 794 Turistično društvo Stara Cesta 

11. den meštrov z Goričkoga 04.09.2016 Mačkovci 02 545 96 70 Zveza kulturnih in TD občine Puconci 

Šuštarska nedelja 04.09.2016 Tržič 04 592 47 30 Turistično društvo Tržič 

Artiški dnevi 2016 09.09.2016 - 11.09.2016 Artiče 040 742 066 Turistično društvo Artiče 

30. Straška jesen 09.09.2016 - 11.09.2016 Straža 07 308 36 96 Turistično društvo Straža 

20. podobe bistriških domačij 09.09.2016 - 10.09.2016 Slovenska Bistrica 02 843 13 56 

Medobčinska turistična zveza 

Slovenska Bistrica 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


25 

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije 

Predstavitev motniške noše 10.09.2016 Motnik 041 411 933 Turistično društvo Motnik 

Vinska trgatev v srcu Peker 10.09.2016 Pekre 041 962 157 Turistično društvo Pekre 

Pohodniški tris 10.09.2016 - 11.09.2016 Slovenj Gradec 041 657 691 Turistično okoljsko društvo Slovenj Gradec 

3. pohod od Šteberka do Karlovce 11.09.2016 Cerknica 

info@ 

cerknisko-jezero.si 

Turistično društvo Cerkniško jezero 

10. mlinarska nedelja 11.09.2016 Vinska Gora 041 375172 Turistično društvo Vinska Gora 

5. Zadvorska golažijada 11.09.2016 

Ljubljana - 

Dobrunje 

01 542 02 33 Turistično društvo Zadvor 

37. srečanje na Tromeji 11.09.2016 Rateče-Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče - Planica 

Kožühaje 16.09.2016 - 17.09.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Etno vikend 2016: Praznik sira v Bohinju 17.09.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj 

Pozdravljeni v našem kraju 17.09.2016 - 24.09.2016 Maribor 02 229 97 21 Štajerska turistična zveza 

Mihaelov sejem na Blokah 17.09.2016 - 18.09.2016 Nova vas 01 709 89 13 Turistično društvo Bloke 

Srečanje modelarjev in boljši sejem v Lajšah 17.09.2016 Šoštanj 

zan.delopst 

@gmail.com 

Turistična zveza Šoštanj 

Etno vikend 2016 : Kravji bal v Bohinju 18.09.2016 Bohinjsko jezero 04 574 60 10 Turistično društvo Bohinj 

Praznik suhega sadja na Gradežu 18.09.2016 Gradež pri Turjaku 040 223 497 Društvo za ohranjanje dediščine 

6. pohod po Bevkovi poti 

- 110 let Bohinjske proge 

18.09.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina 

Pozdrav jeseni 23.09.2016 - 24.09.2016 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše 

Trganje in lüjpanje koruze 23.09.2016 - 24.09.2016 Beltinci 031 613 243 Turistično društvo Gančani - Sodar 

Doživite Kočevsko: Medeni dnevi na Kočevskem 23.09.2016 - 25.09.2016 Kočevje 041 841 794 Turistično društvo Kočevje 

Hočemmm festival turizma Občine Hoče-Slivnica 24.09.2016 Hoče 02 618 12 25 Turistično društvo Hoče 

35. kmečki praznik v Svečini 24.09.2016 - 25.09.2016 Zgornja Kungota 031 663 843 Turistično društvo Svečina 

Okus podeželja v mestu 24.09.2016 Šoštanj 

zan.delopst 

@gmail.com 

Turistična zveza Šoštanj 

19. mednarodni obkolpski rekreacijski tek 25.09.2016 Vas 01 894 21 75 Turistično športno društvo Kostel 

Hmeljarski likof Radlje ob Dravi 25.09.2016 Radlje ob Dravi 02 887 15 47 Turistično društvo Vuhred 

Jesen na vasi 25.09.2016 - 02.10.2016 Velenje 041 394 660 

REVIVAS društvo za oživitev 

in promocijo vasi Škale 

19. tradicionalne jesenske turistične igre 25.09.2016 Zreče 041 714 199 Turistično društvo Zreče 

Šentjanška tržnica z otvoritvijo razstave ArtEko 

Šentjanž 2016 

25.09.2016 Šentjanž 07 818 40 23 Turistično društvo Šentjanž 

(Je)sen v Roblekovi dvorani 30.09.2016 - 01.10.2016 Žalec 040 609 888 Turistično društvo Žalec 

ŠtrudlFest ob 40-letnici TD Selnica ob Dravi 30.09.2016 - 02.10.2016 Selnica 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi 

Dnevi evropske kulturne dediščine 2016 30.09.2016 - 02.10.2016 Trzin 01 564 47 30 Turistično društvo Kanja Trzin 

Voden ogled botaničnega parka dvorca Viltuš 01.10.2016 Selnica 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi 

Trgatev - brotva po prleško 01.10.2016 Ljutomer 051 226 820 Turistično društvo Cven 

Jesen na Grilovi domačiji 01.10.2016 Velenje 041 753 402 Turistična zveza Velenje 

4. pohod po tematski poti Na svoji zemlji 01.10.2016 Podbrdo 031 571 052 Društvo Baška dediščina 

Bučni pozdrav jeseni 2016 01.10.2016 Šmartno ob Paki 031 713 763 Turistično društvo Šmartno ob Paki 

Sprehod ob vodi 2016 01.10.2016 Ilirska Bistrica 031 585 602 Turistično društvo Ilirska Bistrica 

32. splavarski krst 08.10.2016 - 09.10.2016 Maribor 040 552 162 Turistično društvo Maribor 

Ličkanje 08.10.2016 Komenda info@td-komenda.si Turistično društvo Komenda 

Prikaz starih kmečkih opravil 08.10.2016 - 09.10.2016 Laze 01 834 74 57 Turistično društvo Gora Sv. Miklavž 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


26 

Potepanja 

Foto: Mojca Rutar 

Na zidanih temeljih je postavljena lesena zgradba, do vhoda v cerkev pa vodi 78 stopnic. 

Sto let spominske cerkve Svetega Duha v Javorci 

Onkraj pepela jeza 

sovražnikov premine 

Ozka dolina reke Tolminke se globoko zajeda v gorsko verigo, kjer so se na izjemno težkem terenu med 

letoma 1915 in 1917 v dvanajstih krvavih soških bitkah bíli najhujši boji. Po strmih pobočjih se vijejo zasuti 

nekdanji strelski jarki, zaraščeni vhodi v zaklonišča skrivajo prazne, pretežno porušene kaverne in podzemne 

hodnike. Na nekdanjo prisotnost vojaštva opozarjajo ostanki zarjavelih čelad in menažk, bodeče žice in 

granatnega drobirja. Staro sovraštvo je pozabljeno. Nad dolino vlada mir. 

Mir – PAX – kot sveti simbol, kot tolažilna obljuba, najlepša in najbolj 

ganljiva beseda, ki jo premorejo vsi jeziki tega sveta, je pred stotimi 

leti zapisal neki dunajski časopis. Objavil je članek o spominski cerkvi 

Svetega Duha v Javorci pri Tolminu, prelepem spomeniku miru, zgrajenem 

sredi vojnega divjanja kot upanje, tolažba in spomin na padle 

soborce. 

Želja po poklonu padlim soborcem 

Enote 3. gorske brigade avstroogrske vojske so bile razporejene na 

obrambnih položajih od Tolmina prek Vodil vrha, Mrzlega vrha in planine 

Sleme do Rdečega roba. V prvem letu bojev na soški fronti je 

smrt neutrudno kosila. Območje so prekrila številna vojaška 

pokopališča. Vojaki so se padlim soborcem želeli pokloniti s postavitvijo 

dostojnega spomenika v zahvalo za njihovo žrtev in kot opozorilo 

poznejšim, v miru živečim rodovom. Decembra leta 1915 so s 

svojo željo seznanili brigadne častnike, ki so jo sprejeli z odobravanjem. 

Generalmajor Karl von Gerabek, tedanji poveljnik 3. gorske brigade, 

je izdal povelje, da se vse enote brigade obvesti o tej pobudi. 

Do 15. januarja 1916 je poveljstvo zbiralo osnutke in predloge tega 

nekakšnega natečaja. Spomenik naj bi se zlival s čudovito naravo in 

gorami. Bil naj ne bi le simboličen, ampak naj bi imel določen namen. 

To bi pripomoglo k njegovi trajnejši ohranitvi, kajti spomeniki, postavljeni 

v odročnih krajih, so marsikdaj prepuščeni pozabi. Opuščeni 

in zanemarjeni postanejo za poznejše rodove nepomembni. 

Izmed številnih prispelih osnutkov in predlogov, kakšen naj bo 

spomenik in kje naj bi stal, so jih v ožji krog izbrali sedem. Po natančni 


27 

Potepanja 



Imena padlih avstroogrskih vojakov, vžgana v 

hrastove plošče, so »kot na perutih angela prinesena«, 

je zapisal eden dunajskih časopisov. 

Knjiga mrtvih je najbolj pretresljiv element 

spominske cerkve v Javorci. 

proučitvi so izbrali načrt št. 3, delo dunajskega umetnika, slikarja in 

arhitekta Remigiusa Geylinga. Kot rezervni nadporočnik se je bojeval 

v enotah 3. gorske brigade. Predvidel je postavitev in ureditev spominske 

cerkve in zanjo izdelal štiri risbe. Dela bi lahko izvedli pripadniki 

brigade, po vojni pa bi cerkev prevzela v upravljanje župnija Tolmin 

in skrbela za njeno vzdrževanje. 

Za delo so poprijeli vsi vojaki 

Izbrana Geylingova ideja je bila sprejeta z navdušenjem. Februarja 

leta 1916 so po vseh brigadnih enotah začeli zbirati prostovoljne 

prispevke za postavitev cerkve. Odziv vojakov je bil izjemen, s ponosom 

so prispevali svoj delež k postavitvi spomenika padlim soborcem. 

Iz svojih skromnih prihrankov so za pokrivanje stroškov 

gradnje zelo hitro zbrali 14.000 kron. 

Iskanje lokacije za cerkev je potekalo v tajnosti. Morala je biti neopazna 

za sovražnika in enako oddaljena od bojnih položajev vseh 

enot brigade. Posebna komisija je primeren prostor za svetišče našla 

v Javorci (mimogrede: ledinsko ime Javorca izvira iz poimenovanja za 

javor, o katerem staro ljudsko izročilo pravi, da je sveto drevo), na 

skalni vzpetini v Pologu visoko nad desnim bregom Tolminke, v 

središču položajev vseh šestih bataljonov brigade, približno dva kilometra 

in pol oddaljeni od vseh enako. 

Cerker so začeli graditi 1. marca 1916. Njeno vodenje je prevzel 

topničar Géza Jablonszky iz Budimpešte, tedaj je bil poročnik. Z iskanjem 

delovne sile ni bilo težav. Številni vojaki najrazličnejših 

poklicev so se prostovoljno prijavljali za delo v prepričanju, da je to 

njihova moralna obveznost. Ni jim bilo treba ukazovati, posvečenemu 

cilju so namenjali čas, sicer predviden za počitek. Dela so izvajali kamnoseki, 

kovači, mizarji, tesarji, krovci, slikarji in tapetniki, vsi pripadniki 

brigade, ki so se pri gradnji izkazali kot velika štiritisočglava družina. 

Kot vodja gradnje je Jablonszky zelo dobro organiziral delo. Znal je 

porazdeliti delovno silo in pravočasno priskrbeti gradbeni material, 

gradnja je lahko potekala nemoteno. Ves čas je sodeloval z idejnim 

avtorjem cerkve Geylingom, sledil njegovim arhitekturnim načrtom 

in umetniškim zamislim. V skromni leseni baraki v vojaškem taboru 

Pologar je bil njun atelje. 

V dolini Tolminke je nastalo živahno gradbišče. Ves material za cerkev 

so vojaki obdelali, izdelali in pripravili na delovišču, v improviziranih 

delavnicah na prostem. Delali so z veliko vnemo. Kamen so pridobili 

iz skalnega materiala, ki so ga izdolbli ob izravnavi ploščadi za cerkev. 

Lomili so kamnite bloke in jih klesali. Les in zidarsko gradivo so 

prinašali iz zaledja. Macesnova debla iz Bohinja, ki so jih potrebovali 

za cerkveno ladjo, je od več kilometrov oddaljene železniške postaje 

več kot tisoč vojakov prostovoljno znosilo šest ur daleč. Po poseben 

material za gradnjo je Geyling nekajkrat moral na Dunaj. Spremljal ga 

je topničar Anton Perathoner, južnotirolski rezbar, doma iz St. Ulricha 

v dolini Grödental, ki je v Javorci prevzel vsa pomembnejša mizarska 

in rezbarska dela. 

Temeljni kamen je položen! 

Temeljni kamen so položili 4. aprila 1916. Slovesnosti v Pologu, kjer je 

odmevala godba, so se udeležili vojaški duhovniki, okoli sto častnikov 

vseh bataljonov in oddelkov, med najvišjimi tudi poveljnik XV. korpusa, 

general pehote Rudolf Stöger-Steiner, ter številni vojaki. Po 

pregledu častne čete je bila slovesna maša na prostem. Generalmajor 

Karl von Gerabek, poveljnik 3. gorske brigade, je prisotnim pojasnil 

namen zidave cerkve. Korpusni poveljnik je položil temeljni kamen 

in pod vhodna vrata cerkve, vloženo v kovinsko kapsulo, položil 

»ustanovno listino«, ki govori o vzrokih za gradnjo. Na pergament jo 

je v latinskem jeziku z umetniško pisavo izpisal nadporočnik Geyling. 

Gradnja je hitro napredovala. Temelje so vkopali v skalo. Na spodnji 

kamniti del stavbe so postavili leseno konstrukcijo: glavno in dve stranski 

ladji, apsido in zvonik. Prostorna secesijska notranjost spominja na 

baziliko. Popolna ubranost štirih barv, po zamisli Geylinga črne, modre, 

zlate in nekaj bele, pri obiskovalcu zbudi posebno razpoloženje, 

občutek svetosti in posvečenosti. Vse barve so uporabljene le v enem 

tonu. Stebre krasijo barvne intarzije. Zaključni steni pred apsido sta 

okrašeni z Geylingovima oljnima slikama na platnu Lebdeča angela, 

katerih obraz je upodobil po svoji ženi Mathildi. Secesijska angela varujeta 

oltar, delo mizarskega mojstra Perathonerja. Po Geylingovih predlogah 

je izdelal tudi razpelo z izrezljanim Kristusom in izvirno oblikoval 

tabernakelj. V belini nad secesijskim oltarjem se lesketa stilizirana 


28 

Potepanja 

Geyling v svojem ateljeju ob osnutkih natančno 

stiliziranih grbov kronovin avstro-ogrske monarhije, ki jih 

je naslikal v tehniki fresko. (Fotografija z razstave v Tolminskem muzeju 

– družinski arhiv Geyling.) 

Načrt glavnega pročelja, 

ena od štirih skic spominske 

cerkve, ki jih je Geyling izdelal 

za natečaj; avtorjev podpis 

v desnem zgornjem kotu. 

(Fotografija z razstave v Tolminskem 

muzeju – družinski arhiv Geyling.) 

Geyling pri slikanju Lebdečega 

angela, oljne slike na platnu, v skladu 

s kanoni elegične dunajske secesije. 

Obraz mu je upodobil po svoji ženi 

Mathildi. (Fotografija z razstave v Tolminskem 

muzeju – družinski arhiv Geyling.) 

mozaična podoba Svetega Duha v podobi goloba, ki oznanja mir. Kovinska 

ograja pred prezbiterijem, cerkveni svečniki in viseča svetilka pri 

oltarju, večna luč, vse je ročno delo, izdelano iz kovanega železa v 

nepo srednem zaledju bojišča. Nasproti oltarja stojijo trije častni stoli, ki 

jih je zasnoval Geyling, iz lesa tise s planine Govnjač pa izdelal Perathoner. 

Na sivih tleh na pozlačenih mozaičnih ploščicah izstopajo začetnice 

cesarja Franca Jožefa in letnica 1916. 

Zidne površine namesto poslikav prekriva 32 hrastovih plošč, nekaj 

jih ima po vzoru triptihov dve krili. V plošče so vžgana imena 2565 

padlih avstroogrskih vojakov, pripadnikov 3. gorske brigade. Urejena 

so po enotah in vojaških činih. Tiskarji so jih v trdi hrastov les vžigali s 

pomočjo razgretih kovinskih kalupov črk in stiskalnice tri mesece, 

dan in noč v več izmenah. Hrastove plošče se listajo kot strani v knjigi 

in kot najbolj pretresljiv element spominske cerkve so prava knjiga 

mrtvih. Med okni so na stenah v tehniki fresko naslikana imena 

vojaških formacij v okviru brigade. 

Zunanjost cerkve krasi dvanajst barvnih steklenih oken, vmes pa je 

Geyling v tehniki fresko naslikal podobe stiliziranih grbov 20 kronovin 

nekdanje avstroogrske monarhije. Nad vhodom sta na lesenem 

zvoniku avstrijski in madžarski grb, povezana s habsburškim grbom 

in napisom Nedeljiva in neločljiva. Zgoraj sta sončna ura in 

napis PAX (mir), sporočilo in opomin za večni mir. 

Dragoceno zavetje v iskanju tolažbe in miru 

V 184 dneh je bila spominska cerkev dokončana in 1. novembra 1916 

Na zunanjih stenah se med barvnimi okni, vstavljeni 

v rezbarjene macesnove okvirje, vrstijo stilizirani grbi 

kronovin nekdanje dvojne monarhije – od leve proti desni 

Ogrske, Hrvaške, Slavonije, Sedmograške, Bosne, Dalmacije, 

Vorarlberške, Češke in v vogalu Moravske. 


Znak dediščine EU 

so jo začeli uporabljati za cerkvene obrede. Vojaki so lahko v njej 

poiskali tolažbo in umiritev. Bili so različnih narodnosti in veroizpovedi. 

Radi so se udeleževali bogoslužja, vrata cerkve so bila odprta 

vsem: katoličanom, protestantom, muslimanom, Judom in tudi 

a teistom. V iskanju utehe v veri so molili vsak po svoje in v božjem 

hramu za kratek čas pozabili na vojno. 

Kot je zapisal dunajski časopis, cerkev že na zunaj pripoveduje zgodbo 

te vojne, te vojske, te brigade. Geyling in Jablonszky sta jo posvetila 

Svetemu Duhu kot željo po miru in kot simbol zmage nad smrtjo. 

Ob prvi obnovi sredi tridesetih let prejšnjega stoletja so italijanske 

vojaške oblasti ob vhodu vklesale latinski napis: Ultra cineres hostium 

ira non superest (Onkraj pepela jeza sovražnikov premine). V znak 

sprave in odpuščanja, v spomin vsem padlim. 

Cerkev v Javorci že stoletje oznanja mir. Zgrajena v nemirnem času 

sredi vojne vihre je poklon človeku in spomenik humanosti. Zdaj je 

točka srečevanja na poti miru in prizorišče spominskih in drugih prireditev. 

Od leta 2007 ima znak evropske dediščine medvladne iniciative. 

Tudi zato je izjemna turistična točka. 

 

Mojca Rutar 

Avgusta in septembra se je še mogoče udeležiti vodenih izletov v 

Javorco, ki jih letos ob stoletnici gradnje cerkve pripravljajo Fundacija 

Poti miru v Posočju, Triglavski narodni park, PD Tolmin in LTO Sotočje: 

18. avgusta in 10. septembra pohoda iz Tolminskih korit skozi eko vas 

Čadrg, 11. avgusta pa kolesarskega izleta po dolini Tolminke. 


Nazaj v planinski raj – s kolesom 

Po razglednih planinah 

nad Tolminom 

Hud klanec! V Zatolminu se začne in ne popušča domala do prve planine na poti: Zagrmuč. K sreči se med vzponom 

gozdni špalir mestoma razmakne in skozenj se odprejo pogledi – na dolino Tolminke in znano sirarsko vasico 

Čadrg, s Tolminskim Migovcem in delom grebena Spodnjih Bohinjskih gora v ozadju. Ni prav lahek kolesarski 

izlet iz Tolmina do planin Pretovč in Sleme, do preddverja Krnskega pogorja. A ko prispeš na cilj, je trud pozabljen 

in poplačan s pisanimi cvetličnimi travniki in pašniki, slikovitimi gorskimi grebeni in prostranimi razgledi. 

29 

Namig za izlet 

Nad Tolminom je precej živih planin, kjer se v poletnih mesecih pase 

živina in kjer iz kravjega mleka nastaja okusen planinski sir; po možnosti 

Tolminc, eden najbolj znanih slovenskih avtohtonih sirov. 

Planina Pretovč (1160 metrov) leži med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom, 

kjer je eden najbolj znanih muzejev na prostem prve svetovne vojne, z 

nje pa se odpira lep pogled na Matajur, Krn, Batognico in vrhove nad 

dolino reke Tolminke. Planina Sleme (1448 metrov) se zdi od daleč skorajda 

ugnezdena v sivo-zeleno naročje grebena, ki mu kraljuje Veliki Stador. 

Med njima je še planina Medrja, ki je bila tega dne videti povsem 

opuščena; prepričana bi bila, da tudi je, če mi ne bi sirar na planini Pretovč 

povedal, da oživi, ko nanjo priženejo krave s planine Sleme. 

Gorsko-kolesarski izlet do planin Pretovč in Sleme se je začel v Tolminu oziroma 

Zatolminu, kjer se hitro posloviš od asfalta in pozdraviš – beton. In 

predvsem strmino. Šele malce pod planino Zagrmuč, prvo planino na poti, 

kjer krave lenobno prežvekujejo na ograjenem pašniku nad teboj, se pot 

položi; beton izgine, nadomesti ga prijazen kolovoz. Predvsem pa se 

začnejo s poti odpirati čudoviti razgledi na verigo Spodnjih Bohinjskih gora 

in na travnata pobočja pod njimi, ki se spuščajo v dolino reke Tolminke. 

Razgledi ostanejo zvest spremljevalec na preostanku vzpona (končni cilj 

je bila planina Sleme): na eni strani greben Spodnjih Bohinjskih gora, na 

drugi Matajur, celo do grebena Stola se vidi ... Pa vsi preostali nižji hribi in 

griči in vasice pod njimi. 

Tukaj vlada spokojnost, tudi na planinah je komajda slutiti, da se za zidovi 

poslopij kaj dogaja. Na planini Sleme so se krave pravkar pripodile 

pit h kalu, pred enim od gospodarskih poslopij je mahal z repom kuža, 

sicer je bilo okoli njih povsem umirjeno. Med spustom sva se ustavila na 

planini Pretovč, kjer je možakar pravkar obrezoval robove kolutov bledo 

rumenega mladega sira. »Dajte, vzemite malo za malico!« In še za na pot, 

je takoj sklenil in nama napolnil vrečko. Midva pa sva en nahrbtnik 

napolnila s hlebcem sira, ki je tehtal kakšna dva kilograma. 

Na obe planini sicer vodijo tudi lahke označene planinske poti (ni se 

treba pehati in sopsti na kolesu!): iz vasi Krn je približno eno uro hoje 

do planine Pretovč in uro in 40 minut do planine Sleme; malce daljša 

je pot iz doline Tolminke oziroma s planine Polog, ki je najniže ležeča 

planina na Tolminskem (457 metrov): do planine Pretovč je z nje dve 

uri in pol hoje, do planine Sleme pa okoli dve uri in 45 minut. 

 

Mateja Gruden 

Foto: osebni arhiv M. G. 

Planina Sleme se še skriva, 

zato pa ni mogoče umakniti pogleda z Velikega Stadorja. 

Dobrodošlica na planini Sleme 


30 

Namig za izlet 

Pliberk je že celo tisočletje središče Podjune. 

(Ne)znano zamejstvo 

O, Podjuna, kako si lepa ... 

»O, Podjuna, kako si lepa ...,« je zapela koroška pesnica Milka Hartman v eni svojih pesmi, posvečenih 

deželi pod obronki Junske gore, Obirja, Pece, odmaknjene Svinške planine in Štalenske gore, kjer smo že 

uživali v razgledu na to »žitnico Koroške« ob koncu našega zadnjega potepa po Gosposvetskem polju. 

V Podjuno se lahko spustimo po bližnjici že s Štalenske gore; do 

Drave se bomo pripeljali mimo vasi Tinje/Tainach, kjer se je zares 

vredno ustaviti v imenitnem kulturno-izobraževalnem središču, 

Domu prosvete Sodalitas. Na drugem bregu so znani slovenski kraji, 

na primer Škocijan ob Klopinjskem jezeru, pa Dobrla vas/Eberndorf z 

velikim samostanom ter Zablatniško, Goslinsko in Ženeško jezero. 

Podjuna je dobila ime po rimski Iuenni, naselbini oziroma utrdbi na strateški 

poti med mestoma Celeia in Virunum. Zdaj je tam prepoznavna slovenska 

vas Globasnica/Globasnitz. O tistih časih pričata bogat krajevni muzej z 

rimskimi artefakti in zgodnjekrščansko svetišče – zatočišče na Junski gori iz 

petega stoletja, nekakšen »sorodnik« naše Ajdne. Hrib in tamkajšnja romarska 

cerkev iz leta 1468 se imenujeta Sveta Hema, seveda v spomin na svetnico 

Emo Krško. V skalni jami pod Hemino cerkvijo je ob Rozalijini kapeli 

izvir vode, ki ji pripisujejo zdravilno moč za oči. V skoraj vseh podjunskih 

krajih se je mogoče okrepčati v slovenskih gostiščih, domačini pa vas bodo 

radi poučili tudi o drugih krajevnih zanimivostih in pomembnih ljudeh 

(Francu Ledru - Lesičnjaku, Vinku Poljancu, Petru Handkeju in drugih). 

Središče Podjune je že celo tisočletje Pliberk/Bleiburg. Nad mestom kraljuje 

pliberški grad iz 17. stoletja. Pliberk je znan po tradicionalnem jesenskem 

sejmu – jormaku, ki so ga prvič priredili že leta 1393. V mestu si velja 

ogledati muzej znamenitega podjunskega slikarja Wernerja Berga ter 

obiskati slovenski Kulturni dom (www.kulturnidom.at) in bližnjo Zadrugo. 

A k potepu in spoznavanju vabijo še Libuče, Dob, Vogrče, Nonča vas, 

Božji grob, Šmihel, ne nazadnje se lahko peš ali z žičnico povzpnete 

na Peco … Morda si boste na vovbrškem gradu ogledali katero od 

prireditev poletnega festivala ali pa poiskali katerega od taborov, 

značilno utrjenih cerkva na pobočjih Svinške planine, denimo v 

Krčanjah, Kneži, skoraj obvezno utrjeno cerkev sv. Martina v sončnih 

Djekšah/Diex, vasici, ki je severni mejnik dvojezičnega, torej še vedno 

tudi slovenskega jezikovnega ozemlja. 

In še to: v Podjuno se seveda lahko pripeljete tudi iz naše Koroške, iz 

Raven, Dravograda, s Prevalj, iz Mežice ali Črne, sledeč Dravi ali pa 

skupni zgodbi o – kralju Matjažu! 

 

Slavko Mežek 

 

Foto: Milan Piko 

Info 

(Ne)znano zamejstvo 

E: pkdslovenia@gmail.com 

M: 070 554232 

S: www.kulturnidom.at (Kulturni dom Pliberk), 

www.sodalitas.at (Dom prosvete v Tinjah) 

Slovenski Kulturni dom v Pliberku 


Začetek in konec maratona na sklepni prireditvi akcije Slovenija kolesari bosta ob Bukovniškem jezeru. 

31 

Slovenija kolesari 

Letošnja akcija Slovenija kolesari se počasi bliža koncu 

Oktobra sklepna 

prireditev v Dobrovniku 

Foto: Mateja Gruden 

Če ste bili letos že na kateri od prireditev akcije Slovenija kolesari, bodisi kot kolesar ali pohodnik, 

aktivni udeleženec ali zgolj kot opazovalec, potem ste verjetno bogatejši za nove izkušnje. Če pa še 

niste bili, imate še čas – do začetka oktobra se bo zvrstilo še kar nekaj prireditev! 

V začetku oktobra (v soboto, 8.) bo namreč sklepna prireditev akcije 

Slovenija kolesari. Letos bo v Prekmurju, v Dobrovniku. Ključni prireditelj 

dogodka bo TD Dobrovnik v sodelovanju z Zavodom za 

okolje in turizem Dobrovnik in Občino Dobrovnik. Ob 9. uri bo 

začetek velikega maratona – kolesarji se bodo podali na 74 ali 60 kilometrov 

dolgo traso, malega maratona (30 kilometrov) in otroškega 

(pet kilometrov). Start vseh tras bo ob Bukovniškem jezeru. 

Udeleženci bodo odkolesarili proti Dobrovniku, skozi Renkovce 

do Tešanovcev. Tu se bo mali maraton odcepil proti Bogojini, 

mimo Strehovcev ob vznožju Strehovskih in Dobrovniških goric in 

proti cilju pri Bukovniškem jezeru; udeleženci velikega maratona 

bodo kolesarili proti Moravskim Toplicam, kjer jih bo v krožišču 

trasa usmerila v razgibane gorice Goričkega, po obronkih Zgornjih 

Moravcev, mimo observatorija in Ratkovcev do Prosenjakovcev. 

Vzpon bo po Jošarjevem bregu, spust skozi Selo med sadovnjaki 

skozi Čikečko vas proti Motvarjevcem, nato do Kobilja, še 

zadnji vzpon med gozdovi in spust mimo romskega naselja proti 

Dobrovniku in končnemu cilju: Bukovniškemu jezeru. Otroški 

maraton pa je namenjen družinskemu kolesarjenju na kratki progi 

do Dobrovnika in nazaj. 

Rezervirajte si soboto, 8. oktobra, in bodite del zgodbe letošnje akcije 

Slovenija kolesari! Vabijo vas tudi organizatorji akcije: Kolesarska 

zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Turistična zveza 

Slovenije. 

 

Strani Slovenija kolesari pripravlja Tomaž Marinko. 

Več: www.agencija-mtt.si/kolesarjenje/organizatorji%20prireditev/ 

slo%20kolesari.html 

Prireditve akcije Slovenija kolesari 2016: september, oktober 

• 3. september 2016: 38. Juriš na Vršič, Kranjska Gora, prireditelj 

TD Kranjska Gora; 12 km vzpona (začetek ob 11. uri), 810 m 

višinske razlike 

• 4. september 2016: 23. maraton prijateljstva Ljubljana-Trst 

(Lonjer), Ljubljana, prireditelj KD Rog; 100 km (začetek ob 9.30) 

• 4. september 2016: 21. kolesarski maraton po občini Moravske 

Toplice, prireditelj OŠZ Moravske Toplice (ŠD Čarda Martjanci 

in druga društva iz občine Moravske Toplice); 10 km (družinski 

maraton), 30 km in 50 km (začetek ob 11. uri) 

• 10. september 2016: S kolesom okoli Uršlje gore, Slovenj Gradec, 

prireditelj JZ Spotur Slovenj Gradec (ŠTD Ojstra rida); 20 km 

in 50 km, 800 m višinske razlike 

• 11. september 2016: Vzpon na Mirno goro, Mirna gora, prireditelj 

ŠRD Črnomelj 

• 18. september 2016: Beltinski maraton, Beltinci, prireditelj KK 

»Prekmurje« Beltinci; 30 km, 45 km in 70 km 

• 25. september 2016: 17. rekreativni kolesarski maraton Občine 

Puconci, Puconci, prireditelj ŠZ Puconci (OŠ Puconci, ŠK Triglav 

Predanovci); 17 km, 30 km, 50 km in 67 km (začetek ob 10.30) 

• 25. september 2016: Istrski kolesarski maraton 2016, Koper, 

prireditelj KD Raketa; 17 km, 52 km in 75 km (začetek ob 10. uri) 

• 4. oktober 2016: Slovenija kolesari v Izoli, Izola, prireditelj Vital 

Care, zavod za vitalno življenje; 14 km, 35 km in 52 km 

• 8. oktober 2016: Sklepna prireditev akcije Slovenija kolesari 

2016 


32 

Kulinarični kotiček 

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj 

Masterchef pripravlja jed s kranjsko klobaso na letošnjem Kranfestu. 

Čedalje pestrejša kranjska kulinarična ponudba 

Zašpiljeno dobro – v Kranju 

Večina nas najprej pomisli na kranjsko klobaso, ki so jo tako poimenovali na Dunaju; tam so jo namreč 

izdelovali tudi prišleki iz Kranjske, ki je bila od 15. stoletja naprej edina povsem slovenska dežela. Zato 

je bil nekoč izraz Kranjec tudi drugo ime za Slovenca. 

Kranjska klobasa 

Kranj, nekoč poimenovan Carnium, je postal na začetku 10. stoletja 

sedež tako imenovane Kranjske krajine. Zato smo Kranjčani kranjsko 

klobaso nekako vzeli za svojo, čeprav je ena temeljnih kulinaričnih 

značilnosti vse Slovenije; zaščitena je tako v Sloveniji kot tudi v Evropski 

uniji. V Kranju je bilo nekoč poleg številnih trgovcev s klobasami tudi veliko 

mesarjev, ki so jih izdelovali in jih prodajali, kam drugam, kot na 

Dunaj. Zdaj jo po enotnem receptu in tehnologiji izdeluje kar nekaj certificiranih 

proizvajalcev, vendar se lahko pohvalimo, da je največ odličij za 

najboljšo kranjsko klobaso prejela mesarija Arvaj iz Britofa pri Kranju. 

Zavod za turizem in kulturo Kranj je na letošnjem Kranfestu (bil je od 

21. do 23. julija) en dan namenil prav njej! Obiskovalci so lahko v soboto 

dopoldne izbirali med tremi jedilniki s kranjsko klobaso. Kuhalnico 

je vrtela gostilna Pr'Matičku, pri tem pa se ji je pridružil še letošnji 

Ribana kaša s kranjsko klobaso 

Za dve osebi potrebujemo: polovico kranjske klobase, žlico 

gorčice, 50 g čebule, dva stroka česna, sol, poper, timijan, kurkumo 

(po želji), 120 g ribane kaše, dva decilitra juhe in žlico smetane. 

Čebulo sesekljamo, jo popražimo na vročem olju in dodamo na 

majhne kocke narezano kranjsko klobaso. Dodamo še česen in 

preostale začimbe, ko se klobasa malo opeče, pa jo zalijemo z 

juho, dodamo kuhano ribano kašo in gorčico. Dobro pregrejemo, 

dosolimo po okusu in umešamo žlico smetane. Jed postrežemo 

na krožniku, po želji ji dodamo parmezan. 

zmagovalec Masterchefa Darko Klemen. Zvečer so jedi s klobaso 

zasedale prvo mesto med gostinsko ponudbo. 

Kranjski štruklji 

Druga tradicionalna kranjska jed so kranjski štruklji. Recept za to sladko 

jed je bil prvič objavljen leta 1868 v kuharici Magdalene Knafelj 

Pleiweis »Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in 

ime nitna jedila« in je eno zgodnejših geografskih poimenovanj jedi 

tudi v evropskem prostoru. Posebnost tega recepta je v imenu jedi, ki 

ima tudi geografsko oznako kranjski. V knjigi je namreč malo slovenskih 

jedi, ki bi bile geografsko opredeljene kot posebnost določenega 

kraja, pokrajine ali dežele. 

Jed po načinu priprave in videzu spominja na tako imenovane Ferdinandove 

krofe, ki jih v Sloveniji še zdaj imenujemo fernandelni ali osja 

gnezda. Kot se za prestolnico nekdanje Kranjske krajine spodobi, se 

lahko s kranjskimi štruklji v njej seveda posladkate – v gostilni Kot v 

središču mesta. Se je pa treba za sladkanje z njim vnaprej napovedati, 

saj je priprava jedi po originalnem receptu precej zamudna. 

Kranska (odprta) kuhna 

Se je pa tudi Kranj pridružil trendu uživanja kulinaričnih dobrot na 

prostem, ki se skriva pod imenom Kranska kuhna. Njen osnovni namen 

je bil povezati gostince, ki so kakor koli povezani s Kranjem 

(imajo v njem lokal, živijo v Kranju, so zaposleni v njem ...). Kranska 

kuhna je edina v Sloveniji, v kateri je enkrat na mesec brbotalo tudi 

pozimi – vselej na določeno temo; enkrat je brbotalo v Kr čarovniški 

kuhni, drugič v Kr Božičkovi kuhni ... Poleti pa se je mogoče na kuhni 

družiti dvakrat na mesec. Njena posebnosti je tudi ta, da se prilagaja 


33 

Kulinarični kotiček 

Slovenska, a zelo kranjska – klobasa 

dogajanju v mestu in je tako dobrodošla popestritev dogodkov, kot 

je bila, denimo, Karavana domačih pivovarjev na Vovkovem vrtu. 

Info 

Zavod za turizem in kulturo Kranj – TIC 

Glavni trg 2,4000 Kranj 

T: 04 2380 450 | M: 040 664 015 

E: tic@tourism-kranj.si | www.tourism-kranj.si 

Vinska pot v rovih pod starim mestom 

Kranj se ponaša še z eno posebnostjo: rovi pod starim mestom. Graditi 

so jih začeli tik pred drugo svetovno vojno. So pomemben pomnik 

takšne gradnje in priča tehniške kulture iz tega obdobja. Čeprav zaradi 

pomanjkanja materiala in časa nikoli niso bili dokončani, so jih meščani 

v zadnjih mesecih vojne uporabljali za zaklonišče med preleti 

zavezniških letal. Leta 2008 so urejeni in obnovljeni rovi odprli svoja 

vrata širši javnosti. Zavod za turizem in kulturo Kranj ni le sodeloval pri 

njihovi obnovi, ampak jim je dodal novo dimenzijo doživljanja Kranja 

kot turistične destinacije z različnimi vsebinami, za kar je leta 2009 tudi 

prejel srebrnega sejalca, priznanje za ustvarjalne in inovativne dosežke 

v turizmu. Rove si je mogoče ogledati na redno vodenih ogledih vsak 

torek, petek, soboto in nedeljo v mesecu. Novembra bo v rovih že deveto 

leto zapored tradicionalna Vinska pot, na kateri bodo obiskovalci 

pokušali vina z vseh vinorodnih območij Slovenije, uživali v pestri 

kulinarični ponudbi in zabavnem spremljevalnem programu. V vseh 

teh letih je dogodek obiskalo več kot tri tisoč ljubiteljev dobre vinske 

kapljice, ki jo je predstavilo že več kot sto različnih vinarjev. 

Ekološka tržnica 

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, nato 

pa je postajal čedalje bolj industrijsko usmerjen. Sejemski duh se odraža 

tudi na ekološki tržnici, ki je vsak četrtek v mesecu. Na njej svoje domače, 

sezonske pridelke in izdelke ponujajo okoliški kmetje, pa tudi sadjarji in oljarji 

iz vse Slovenije. Letos je vzdušje veliko bolj razigrano, saj smo dogajanje 

dopolnili z delavnicami za otroke, ki so zelo dobro obiskane. 

Zavod za turizem in kulturo Kranj se zaveda, da je dobra kulinarična 

ponudba izjemno pomembna za prepoznavnost in privlačnost 

določene turistične destinacije, zato aktivno pripravlja srečanja 

gostincev na temo kulinarike, povezovanja in skupnega nastopanja na 

tem področju. Prvi korak je že narejen, saj nastaja novi proizvod: Okusi 

Kranja. V novem časopisu Zavoda Utrip Kranja pa smo posebno pozornost 

namenili promoviranju dogodkov in ponudbe trgovcev ter 

gostincev starega mestnega jedra. Prepričani smo, da bo Kranj v prihodnje 

postal mesto, ki ne bo poznano le kot glavno mesto Gorenj ske, 

ampak bo prepoznaven kot prestolnica razvajanja brbončic. 

 

Ernesta Koprivc 

Foto: P. Pičulin 

Foto: Nejc Balantič 

Foto: arhiv Zavoda za turizem in kulturo Kranj 

Karavana piva 

Kranska kuhna je poleti dvakrat 

na mesec, pa tudi pozimi jo »odprejo«. 


34 

Trendi 

Foto: osebni arhiv Ive Jarm 

Iva z družino med prvojamskim potepanjem po Siciliji. 

Kam z mulcem 

Blog, ki spodbuja družine 

k izletom in potovanjem 

Iva, Tina, Urša in Cica so mamice majhnih otrok in popotnice, ki materinstva niso dojele kot le stežka premagljivo 

oviro potovanjem, ampak kot dodatno spodbudo pri raziskovanju sveta. Pa ne zgolj sveta v širšem 

pomenu; odkar imajo otroke, tudi bolj zvedavo in navdušeno raziskujejo Slovenijo. Izkušnje in nasvete, kam 

in kako se potepati z otrokom in kje je prijetno preživljati prosti čas z njim tudi v bližini doma, poldrugo leto 

vsak dan objavljajo na priljubljenem blogu Kam z mulcem. O blogu in o izkušnjah družine, ki potuje, kolikor le 

lahko, smo se pogovarjali z eno od mamic, Ivo Jarm. 

Iva je mamica štiriletnega Erika, o katerem je na blogu zapisala: »Do 

njegovega še ne tretjega leta je obiskal že šestnajst držav, prevozil 

verjetno več kilometrov kot njegova babica in že pridobil kar nekaj 

milj na Miles&More. Večino časa radoveden, nasmejan in predvsem 

zelo prilagodljiv. (...) Obožuje letala in ladje, dolge vožnje z avtomobilom; 

ne moti ga močan veter in navdušuje se nad kajti v zraku. Predvsem 

pa gre najraje od doma!« 

Iva, kako ste se štiri mamice lotile bloga, ki spodbuja družine 

z otroki k potovanjem in izletom? 

Vse štiri se poznamo z viške gimnazije (v Ljubljani; sicer sta zdaj le dve 

ustaljeni v Sloveniji, ena je razpeta med življenjem v Sloveniji in tujini, 

Iva pa živi z družino v nemškem Kölnu, op. p.) in vse štiri smo rodile 

ob približno istem času. Tako je pogovor ob neki priložnosti nanesel 

na to, da pogrešamo nasvete, kam z otrokom, bodisi na kavo, v 

kakšen lokal, kam, kjer imajo igrala, bodisi na izlet. Takšnih informacij 

ni bilo zbranih na kupu in zato smo se tega lotile same. Ker smo vse 

štiri že pred rojstvom otrok precej potovale in smo želele to ohranjati 

tudi z otroki, smo sklenile z blogom spodbuditi tudi druge starše k 

potovanjem. A kmalu smo ugotovile, da slovenske družine najbolj 

zanima potepanje po Sloveniji, kratki izleti – marsikomu se zdijo potovanja 

z majhnimi otroki v bolj oddaljene države preveč zapletena, 

pa tudi vsakdo si jih ne more finančno privoščiti; zato smo začele vse 

štiri temeljito raziskovati Slovenijo in objavljati različne izlete po njej. 

Sama sem z otrokom in zaradi bloga spoznala precej kotičkov, ki jih 

sicer verjetno ne bi. A potovanja v bolj oddaljene države ostajajo 

pomemben del bloga, pa četudi navdušimo za kakšno potovanje 

samo peščico družin. 

Na blogu je tudi zelo veliko konkretnih nasvetov: Zdrava ma 

lica za mulce za v hribe, Sedem zabavnih igric, ki se jih z mulcem 

lahko igramo med vožnjo, Potovalna slabost – nasveti za 


prehrano mulcev ... Zazdi se, da je potrebnih kar precej nasvetov 

za čim bolj brezskrbno pot z otrokom! 

Nasvete smo začele objavljati, ker smo se s podobnimi vprašanji ukvarjale 

same. Moj mož je začel delati v Kölnu, ko je bil Erik star pol leta. 

Dokler se nismo tja preselili vsi trije, sem bila z otrokom precej na poti 

med Slovenijo in Kölnom, bodisi z letalom bodisi z avtomobilom. In 

morala sem poskrbeti, da so bile te poti čim manj stresne: zame in za 

otroka. Tako sem ugotavljala, kaj je treba spakirati v ročno prtljago, ko 

greš z otrokom na letalo, da imaš vselej pri roki, kar bi otrok utegnil 

potrebovati. Ali kako se je treba obleči, da kontrolni pregled pred 

letom ne vzame preveč časa, kar bi otroka navdalo z nelagodjem in 

vznemirjenjem. Ali kako narediti otroku enajsturno vožnjo z avtomobilom 

znosno in prijetno. Zelo konkretni nasveti, ki pa omogočijo, da 

si na poti sproščen in da je tak tudi otrok. Na začetku te je seveda 

malce strah: kako bo otroku na letalu, kako ga boš animiral na dolgih 

poteh z avtomobilom ... Ampak obenem nočeš, da bi ti strahovi postavljali 

ovire potovanjem. 

Pa vendarle: ko potujete z družino, najsi bo v bolj oddaljene 

države ali po, recimo, Evropi, le upoštevate kakšna »pravila«? 

Seveda je prvi pogoj, da lahko greš kam, da je otrok zdrav. Sicer vselej 

predvidimo, da je v bližini, kjer bivaš, bolnišnica, za vsak primer. Z 

družino doslej nismo potovali kam, kjer bi moral biti otrok cepljen 

proti več stvarem. Radi gremo nekam, kjer je toplo, zagotovimo si 

dovolj udobja – povečini bivamo v apartmajih (kar seveda ni nujno 

– Tina, ki je del ekipe Kam z Mulcem, recimo z družino pogosto tudi 

kampira). Pazimo, da pot in potovanje nista prezahtevna. Tja, kjer so 

razmere v državi negotove, ne gremo. Sicer pa je najlaže potovati z 

otrokom do njegovega šestega meseca. Komajda se premika, veliko 

spi ali opazuje. Daš ga pod palmo in uživa! Tako smo bili, recimo, en 

mesec na Mavriciju, ko je bil Erik star štiri mesece. V otrokovi starosti 

od leta do nekje drugega leta je malce bolj naporno, ker nenehno 

skače naokoli, a je obenem bolj zabavno. Potem pa je spet laže. 

In očitno še bolj zabavno, saj kakor pravite sami na blogu: »Imeti 

otroka je pravzaprav podvojilo zabavo potovanj, ne omejilo!« 

Potovanja so zdaj petkrat boljša! Ko potuješ sam, si po navadi 

osredotočen na to, kar najraje počneš – midva recimo oba izjemno 

rada kajtava –, za preostalo pa si pogosto slep. Z otrokom postaneš 

pozornejši na veliko več stvari: iščeš, kaj bi mu lahko pokazal, kaj bi 

lahko bilo zanimivo zanj, pozornejši si na lokalne posebnosti, od 

hrane do naravnih lepot; tako tudi sam doživiš več. Potovanje pa je 

nenazadnje bogatejše za otrokovo doživetje, za to, da vidiš, da se 

čudi novim stvarem, da uživa. Marsikatera mamica me je že vprašala: 

Zakaj bi šel z majhnim otrokom na potovanje, saj nima nič od njega! 

Ko je zelo majhen, verjetno res ne, oziroma ... Ima. Ob sebi ima zadovoljne, 

srečne starše. In ob takšnih starših bo zadovoljen tudi otrok. 

Ko malce zraste in ko že doživlja potovanja, pa se mi zdi dragoceno, 

da spoznava svet, njegovo raznolikost, drugačnost. In da je zato 

odprt, do novih stvari, do ljudi. 

družin dobimo, da so se odpravile na izlet, o katerem smo pisale na 

našem blogu; pravijo, da se tudi laže odpravijo na pot, ko preberejo, 

kam vse lahko gredo, in da ni tako zapleteno. Kdaj nam pošljejo fotografije 

z izletov. Nekaj časa zatem, ko smo objavile izlet na Janče 

(Janče – igralni raj na prostem), pa so nas poklicali iz tamkajšnjega 

planinskega doma in se nam zahvalili: po objavi izleta so imeli 

občutno večji naval družin ob koncih tedna. Imamo tudi gostujoče 

pisce, vsaka objava – vsako potovanje, izlet, nasvet ... je doživet, 

preverjen. Sicer se čim bolj opiramo na dejstva, da so zapisi čim 

uporabnejši. 

Družine z otroki so postale močan potovalni segment. Kako 

se temu po vaših opažanjih prilagaja turistična ponudba? V 

Sloveniji in morda v nekaterih drugih evropskih državah – za 

primerjavo? 

Pred kratkim sem raziskovala možnosti za obisk Hamburga z Erikom. 

Na njihovi turistični spletni strani je objavljenih kar nekaj paketov za 

družine z otroki! Od tega, da lahko sedeš na vlak za Hamburg kjer koli 

v Nemčiji, do top družinskih hotelov, voženj z ladjico po pristanišču, 

ogleda otroškega muzikala, obiska otroškega muzeja ... Za super 

ceno. In brez vsakršnega napora. Izbiraj, samo izbiraj! Podobnih primerov 

je v Nemčiji izjemno veliko. Družine so preprosto postale 

odlična, tržno zanimiva ciljna skupina. Turistična ponudba je povsem 

prilagojena družinam tudi v Avstriji, Švici in Italiji. Ker vedo, da bodo z 

njimi zelo dobro zaslužili. V Sloveniji pa imamo na tem področju zelo 

veliko potenciala, ki še zdaleč ni izkoriščen. Zakaj ne bi mogli imeti 

nekaj takšnega, kot je recimo Ruhr.Topcard? (Stane 49,90 evra za 

odrasle in 34,90 evra za otroke, z njo pa ima imetnik na voljo 

brezplačen dostop do 95 doživetij in 47 za polovično ceno na 

območju Porurja v enem letu, op. p.) Zakaj nimamo takšne družinske 

kartice, ki bi povezala ponudnike, zanimive za družine, po vsej 

Sloveniji? Ker ponudniki pri nas ne znajo sodelovati. Zato pa me 

redke izjeme, kakršna je Olimje, vedno znova prijetno presenetijo. 

Olimje so odličen primer povezovanja in se tja zato vedno znova rada 

vračam. Čedalje več je tudi zanimivih zasebnih pobud, a se moraš 

potruditi, da jih najdeš. V Sloveniji se moraš precej potruditi pri iskanju 

informacij o dobrih ponudnikih in zanimivih družinskih izletih. 

Zato menim, da je velik potencial bloga tudi v njegovem prevodu v 

angleški jezik, ki bi bil vir informacij za družine iz tujine, ki obiskujejo 

Slovenijo in s tem gotovo promocija Slovenije v tujini. 

 

Več: http://kamzmulcem.si 

 

Mateja Gruden 

35 

Trendi 

Da je otroku nekje zanimivo, se je verjetno treba kar potruditi ... 

Zelo dober nasvet smo dobile od pevca Čukov Marka Vozlja (objava 

Kam se s svojimi dekleti na potep in počitnice najraje odpravi Marko 

Vozelj?, op. p.): Otrokom moraš pripovedovati zgodbe. Kamor koli 

gremo z otrokom, poskušamo najti stvari, okoli katerih je mogoče 

naplesti zgodbo. Otroci imajo domišljijo, le spodbuditi jih je treba, da 

jo uporabijo. Pa ni treba veliko, lahko je to samo iskanje planinskih 

markacij na pohodniških izletih, opazovanje polžev lazarjev na poti, 

srečanje z gozdarji ... 

Na Facebooku imate skorajda 13.000 sledilcev, vaš blog je že 

precej poznan. Verjetno si že lahko »lastite« zasluge za kakšen 

družinski izlet, ki ga sicer morda ne bi bilo? 

Mnogi potrebujejo samo idejo, kam lahko gredo. Precej pohval 

»Kamzmulcem mamice« (od leve proti desni): 

Tina, Urša, Cica in Iva 

Foto: arhiv kamzmulcem.si 


36 

Zeleni zgledi 

Foto: Dunja Wedam/arhiv STO 

Prestolnici Slovenije je uspel veliki met pri kandidaturi za zeleno konferenco leta, 

k čemur je pripomogel tudi naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. 

Ljubljana se pripravlja na prestižni svetovni dogodek trajnostnega turizma 

Svet praznuje zeleni 

turizem v Sloveniji: Global 

Green Destinations Day 

Ob letošnjem svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, bo v Ljubljani dvodnevna konferenca Global 

Green Destinations Day. Osrednji zeleni destinacijski dogodek na svetovni ravni bo združil vodilne strokovnjake 

na področju trajnostnega razvoja in zelenega turizma, mnenjske voditelje, predstavnike destinacij, 

združenj, hotelirjev in turističnih ponudnikov, ki si prizadevajo zanju. Osrednji partner in soorganizator 

je Turizem Ljubljana v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. 

Prestolnici Slovenije je uspel veliki met pri kandidaturi za zeleno konferenco 

leta, k čemur je pripomogel tudi naslov Zelena prestolnica 

Evrope 2016. Na mednarodnem dogodku se bodo v okviru natečaja 

Top 100 Sustainable Destinations 2016 (Top 100 zelenih destinacij 

2016) predstavile najuspešnejše trajnostno naravnane turistične destinacije 

sveta, na slavnostni prireditvi pa bodo najbolje ocenjene destinacije 

in ponudniki zelenih rešitev v turizmu prejeli priznanja za 

odgovorno okoljsko in družbeno delovanje. 

Dvodnevni mednarodni dogodek (27. in 28. septembra), ki ga ob 

podpori Global Sustainable Tourism Councila načrtujeta mednarodna 

organizacija Green Destinations in Zavod trajnostnega turizma 

GoodPlace, je živi laboratorij zelenih rešitev v turizmu in primerov 

dobrih (zelenih) praks. V osrednjih temah dogodka bodo v posebnih 

razpravah in učnih panelih obravnavani ključni vidiki trajnostnega 

razvoja v turizmu, pameten razvoj mest in lokalnih skupnosti, zeleni 

prevozi za danes in jutri, družbene spremembe, trajnostno upravljanje 

in izobraževanje o zelenem turizmu. 

Priložnost leta za povezovanje in mreženje 

Dogodek bo na enem mestu združil vodilne trajnostno usmerjene 

destinacije z vsega sveta, turistične ponudnike, hotelirje, predstavnike 

podjetij, ki ponujajo praktične zelene rešitve v turizmu, ter predstavnike 

vladnih in nevladnih institucij, ki delujejo na področju oblikovanja 

trajnostnih politik. Poleg razglasitve sto najbolj zelenih destinacij je 

ključno poslanstvo dogodka omogočiti udeležencem vzpostavljanje 

novih povezav in dostop do strateških partnerstev ter mednarodnih 

mrež. Vodilo organizatorjev in partnerjev je namreč spodbujanje 

svetlejše, povezane in bolj trajnostno naravnane prihodnosti v turizmu. 


Predstavitev najboljših zelenih destinacij na svetu 

Top 100 zelenih destinacij 2016 je nadaljevanje pobuda National 

Geographic Traveler in vsako leto podeljuje priznanja odličnosti destinacijam, 

ki uspešno uvajajo trajnostne ukrepe v turizmu. Med kandidatkami 

za ta naslov je tudi Ljubljana. Cilj pobude mednarodne 

organizacije Green Destinations, ki ima sedež na Nizozemskem, je 

spodbujati javni in zasebni sektor ter civilne pobude v destinacijah 

po vsem svetu k sodelovanju pri uvajanju trajnostnih praks v turizem. 

Prav zelene rešitve najbolj pripomorejo k skladnemu razvoju tako na 

okoljskem kot na družbenem in ekonomskem področju, ki skupaj 

tvorijo vse tri stebre trajnosti. 

Destinacije prihodnjih generacij 

Tema letošnjega izbora Destinacije prihodnjih generacij bo izhodišče 

za spodbujanje praks, ki podpirajo edinstvene posebnosti destinacij, 

ohranjanje biotske raznovrstnosti, ravnotežje med zaščito in dostopnostjo 

naravne ter kulturne dediščine in skladen razvoj lokalnih skupnosti. 

Druga pobuda je Top 10 zelenih rešitev in nagrajuje najbolj inovativne 

vizije na področju infrastrukture in tehnologije, ki turističnim 

ponudnikom omogočajo uvedbo zelenih rešitev v turizmu. 

Banka turističnih priložnosti in zelene rešitve 

Ste razvili inovativni proizvod ali storitev, ki pripomore k trajnostnemu 

poslovanju turističnih podjetij in/ali destinacij? Če je 

odgovor da, se lahko potegujete za nagrado na pozivu Green 

Tourism Solutions TOP 10 – za najinovativnejše vizije na področju 

infrastrukture in tehnologije, ki omogočajo turističnim ponudnikom 

uvedbo zelenih rešitev v turizmu. Zmagovalne rešitve 

bodo predstavljene na dvodnevni konferenci, dodatno pa jih bo 

mogoče predstaviti tudi v zelenem laboratoriju Green Lab. Rok za 

oddajo prijav je 31. avgust. Prijavni jezik je angleščina. 

Podelitev certifikatov 

Končni izbor destinacij v kategoriji Top 100 bo rezultat ocene strokovnjakov 

in javnega glasovanja. Na osrednji slovesnosti bo že prvi večer, 

ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, znano, katere destinacije 

so letos najbolje zagrizle v jabolko trajnostnega razvoja. Izbrane 

destinacije bodo prejele prestižne certifikate Quality Coast, 

Quality Destinations in Slovenia Green. Zadnji je ponos Slovenije, ki je 

prva celostno ocenjena država Evrope po mednarodnih merilih trajnosti, 

Ljubljana pa je lani kot prva destinacija v Sloveniji prejela zlati 

certifikat Slovenia Green Destination. Zelena shema slovenskega turizma 

je del nacionalnega programa za pospeševanje trajnostnih 

poslovnih modelov v turizmu. Lani jo je uspešno vzpostavila Slovenska 

turistična organizacija v partnerstvu z Zavodom trajnostnega turizma 

GoodPlace (akreditirani partner Green Destinations). 

Učilnica na prostem v Ljubljani 

Dvodnevni dogodek ponuja pestro programsko shemo, ki vključuje 

okrogle mize in delavnice na temo trajnostnih oblik razvoja destinacij, 

poslovanja v hotelirstvu in zelenega marketinga. Med 

najzanimivejšimi doživetji bo ljubljanska Zelena učilnica na prostem, 

v okviru katere bodo udeleženci pod vodstvom licenciranih vodnikov 

Turizma Ljubljana spoznavali zelene točke in trajnostne ukrepe, ki 

so Ljubljani prinesli naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. Ljubljana 

je prva prestolnica v Evropski uniji, ki ji je uspelo uresničiti Zero Waste 

strategijo ravnanja z odpadki, in ima mestno središče, ki je v celoti 

zaprto za motoriziran promet. 

Zelene, zdrave in aktivne študijske ture po Sloveniji 

Težko pričakovani del programa so študijske ture, ki bodo 

udeležencem omogočile pristno izkušnjo najboljših zelenih doživetij 

v Sloveniji. Slovenija, ena najbolj zelenih držav na svetu, navdušuje z 

neverjetnim naravnim bogastvom gozdov in zdravih voda. Naravno 

pitno vodo, ki se lahko pohvali z najvišjo kakovostjo v svetovnem 

merilu, si je mogoče natočiti iz vsake pipe, na sprehodih pa kar iz urbanih 

mestnih pitnikov. Samo v Ljubljani jih je več kot trideset. Pregovorno 

odlična so tudi slovenska vina in druge dobrote, ki največkrat 

romajo kar z domačih vrtov na krožnike. 

Global Green Destinations Day bo poleg Strateškega foruma Bled osrednji 

dogodek v Sloveniji na temo trajnostnega turizma, ki za Slovensko 

turistično organizacijo ostaja ključna razvojna prioriteta. Obenem 

pa je priložnost za udeležence, da spoznajo in izkusijo učinke 

trajnostnih dosežkov, zaradi katerih je bila Ljubljana izbrana za gostiteljico 

mednarodnega dogodka. 

 

Tina H. Zakonjšek 

37 

Zeleni zgledi 

Idrija – ena od zelenih destinacij Slovenije 

Foto: Tomo Jeseničnik/arhiv STO 


38 

Inovativno 

CIPKOljubka 

Čipkoljuba Katja danes kuha, 

morda iz čipk nastane juha. 

Le kaj bo za kosilo, 

gotovo kakšno čipkasto jedilo. 

Pri klekljanju špagetov, 

veliko je zapletov. 

Novica hitro se razve, 

pojavi se meni številka dve. 

Poleg sira in salame, 

čipkaste so še banane. 

Sladkorne čipke za desert, 

pojedel bi še vsak ekspert. 

Čipkosnede sosede se zato boje, 

da čipkožer vsega ne poje! 

Sladkorna čipka 

Preplet sodobnega 

oblikovanja, tradicije 

in kulinarike 

Sladkorna čipka je tekstilno-kulinarični oblikovalski projekt v nastajanju, ki preizkuša nove oblike posredovanja 

umetnosti. S čipko v skodelici kave ali kot samostojno sladico vrača elemente tekstilne tradicije 

v vsakdanje okolje, predvsem zato, da bi v spontani interakciji spodbudila ljudi k premisleku o bogastvu 

slovenske tradicionalne kulture klekljanja. 

Projekt Sladkorna čipka je zasnovala Katja Richter, magistra oblikovanja 

tekstilij in oblačil, ki je motive tradicionalnih slovenskih klekljanih 

čipk prenesla v idejo estetsko dovršenih jedilnih »tekstilij« za 

vsakdanjo uporabo in za posebne priložnosti. Poleg iskanja presečišč 

med zgodovino, turizmom in najsodobnejšo tehnologijo je posegla 

na področje oblikovanja jedi, ki je v Sloveniji še premalo zastopano. 

Za idejo o sladkorni čipki je avtorica prejela naziv Snovalec 2016, zdaj 

pa ustvarja slovenske turistične jedi z imenom LACEnia, lacy foods 

from Slovenia (čipkaste jedi iz Slovenije). 

»Ko sem razmišljala, na katero področje naj usmerim svojo študijsko 

specializacijo, mi je po glavi hodila ena sama perverzna misel, in sicer 

da bi bilo to 'nekaj za pojesti'. Odprem hladilnik in razmišljam, kako 

lepo bi bilo združiti moje modno kreatorstvo in kulinariko,« razlaga 

Katja Richter. 

Jedilne čipke so nevsiljivo povabilo v sladki gurmanski svet. »V 

zdajšnjem času je predstavljanje in oblikovanje hrane ključni element, 

ki lahko obenem pripomore tudi k promociji različnih izdelkov 

ali storitev. Redkeje pa v jedeh dobijo prostor zamisli, ki so povezane 

s kulturno dediščino in sodobnim oblikovanjem,« pripoveduje avtorica 

projekta Sladkorne čipke. 

Skodelica kave, denimo, tako ni zgolj sredstvo za zadovoljitev potrebe 

po pijači, temveč je tudi sredstvo sporočanja – v tem primeru z jedilno 

tekstilno umetnostjo. »Ker postrežba kave ni statična in ker 

vključuje več ljudi, lahko plavajoča sladkorna čipka v kavi zaživi in 

spodbudi interakcijo z gledalcem. Urbani mediji ponujajo nenavadne 

načine posredovanja likovne umetnosti, odlikuje pa jih predvsem 

njihova nevsiljivost. Dotaknejo se namreč samo tistih, ki vanje 

uperijo svojo pozornost. Tako je jedilna čipka več kot samo navadna 

dekoracija. Je priložnost, da se z lepoto in gracioznostjo slovenskih 

tradicionalnih čipk v sodobnem mediju srečajo ljudje, ki z njo nimajo 

neposrednih stikov, četudi bi si jih želeli,« je pojasnila Katja Richter. 

U. L. L. 


Za sejalca enajst kandidatov 

Na razpis Slovenske turistične organizacije za sejalca, priznanje za 

ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov, 

procesov in/ali trženjskih pristopov v turizmu, ki pripomorejo k boljši 

prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije, je prispelo enajst prijav. 

Strokovna komisija bo izmed prijavljenih novosti izbrala polfinaliste, 

ki jih bo septembra obiskala na terenu. Zmagovalec bo znan na 

letošnjih Dnevih slovenskega turizma, ki bodo oktobra v Radencih. 

Kandidati za letošnjega sejalca so: Gozdni pobeg, Glamping Malerič, 

Vikendi odprtih vrat v Srcu Slovenije, Razgledni stolp Vinarium Lendava, 

Vodni park Radlje ob Dravi, Ledeniški wellness, Loopy Slovenia, 

Prleška gibanica, Pobeg iz igluja, Veseli GOGO bus in Keltske hiške – 

edinstven glamping za pare. 

Več: http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2541&lng=sl 

39 

Inovativno 

Razpis za turistične novosti 

na območju Osrednje Slovenije 

Turizem Ljubljana je junija v okviru priprave novega razvojnotrženjskega 

dokumenta za regijo Osrednja Slovenija objavil poziv za 

zbiranje informacij o turističnih novostih, idejah in projektih, ki so na 

območju regije oziroma njenih 26 občin v načrtu v letu 2016 do (okvirno) 

leta 2018. Z njim iščejo vse: na novo nastale, nastajajoče ali 

zamišljene novosti, ki bi jih regija pri svojem razvoju lahko vključevala 

v svojo turistično ponudbo. Odziv na poziv bo pripomogel k oblikovanju 

jasnejše slike o tem, kaj si regija želi in kaj zmore ter kako ji lahko 

Regionalna destinacijska organizacija (RDO) Osrednja Slovenija pri 

tem pomaga. Hkrati z objavo poziva pa so začeli na portalu Banke 

turističnih priložnosti Slovenije zbirati pobude in novosti, kar bo 

omogočilo njihovo takojšnjo objavo ter s tem povezovanje in promocijo. 

Stopnja, do katere bo deležnik vsebine tudi javno razkril (in 

jih ne le zaupal RDO Osrednja Slovenija), je odprta – objava je lahko 

javna ali zaupna, v vsakem primeru pa bo v pomoč pri nadaljnjem 

razvoju turizma v regiji. 

Rok za prijavo idej je 1. september 2016. 

Več: http://www.btps.si/depositview.aspx?dpid=2571&lng=sl 

UNWTO nagrajuje odličnost in inovativnost 

Svetovna turistična organizacija (UNWTO) razpisuje 13. nagrade za 

odličnost in inovativnost v turizmu. Nagrade podeljujejo v štirih kategorijah: 

javne politike in javna uprava, podjetja, nevladne organizacije 

ter raziskave in tehnologija. UNWTO podeljuje nagrade od leta 

2003; leta 2009 smo jo prejeli tudi za Banko turističnih priložnosti 

Slovenije. Nagrajene projekte odlikujejo znanje, ustvarjalnost in inovativnost, 

v zadnjih letih pa je pomembno tudi, da sledijo usmeritvam 

UNWTO pri doseganju trajnostnih ciljev. 

Rok za prijavo projektov je 30. september 2016. Nagrajence bodo 

razglasili 18. januarja 2017 v Madridu. 

Več: http://media.unwto.org/press-release/2016-05-16/unwto-awardsexcellence-and-innovation-tourism-call-applications-now-open%20%20 

Večerja na pomolu 

V zadnjih letih turistični ponudniki poskrbijo za popestritev svoje ponudbe 

z različnimi prijemi. Eden priljubljenih je selitev večerje iz 

klasičnih restavracij na zunanje prostore. V Portorožu so tako to 

poletje pripravili večerje na tamkajšnjem osrednjem pomolu. Pripravili 

so več dogodkov (od junija do konca avgusta), ki so jih poimenovali 

Večerja na pomolu, zanje pa so se povezali priznani kuharski 

mojstri portoroških restavracij: gostilne Tomi, gostilne Nonna 

Torca, restavracije Rizibizi, restavracije Sophia hotela Kempinski in 

restavracije hotelov Lifeclass. Gostom vsakokrat postrežejo s pethodnim 

jedilnikom, vrhunske gurmanske užitke pa dopolnjuje uporaba 

lokalno pridelanih sestavin. Za prijetno vzdušje poskrbijo z glasbeno 

spremljavo. 

Vsebine za strani Inovativno pripravlja Banka turističnih priložnosti Slovenije (www.btps.si). 


40 

Pod drobnogledom 

»S to lokomotivo se je leta 1978 končalo obdobje parne vleke na slovenskih železnicah,« je povedala Sabina Požar, vodnica v Parku 

vojaške zgodovine. Lokomotivo, težko sto ton in dolgo 23 metrov, so parku podarile Slovenske železnice. Zdaj sta na vrsti restavriranje 

lokomotive in iskanje donatorjev. 

Republiški turistični drobnogled TZS 

Čedalje bolj obiskana Pivka 

in Malek, kraj za bogove 

»Lani smo imeli 33.000 obiskovalcev, letos jih bo več, saj jih je bilo že zdaj v primerjavi z enakim obdobjem 

lani 40 odstotkov več. Poleg Slovencev je največ Čehov, Italijanov, Nemcev in Nizozemcev ter Belgijcev, ki 

se ustavijo pri nas na poti na hrvaško morje,« je pripovedoval Republiškemu turističnemu drobnogledu 

Turistične zveze Slovenije (TD TZS) Boštjan Kurent, strokovni sodelavec v Parku vojaške zgodovine v Pivki. 

»Navdušeni smo! Še zlasti zato, ker smo si lahko ogledali tudi 

notranjost jugoslovanske diverzantske podmornice P-913 

Zeta, ki je po naši oceni najprivlačnejši eksponat v Parku,« je 

TD TZS dejala družina Vesenjak iz Hrastnika. 

»Takšen muzejski turistični center s takšno pestrostjo 

eksponatov in bogastvom zbirk sila redko vidiš; ogled Parka 

bomo priporočali svojim belgijskim prijateljem, ki bodo 

obiskali Slovenijo,« ni skrivala zadovoljstva družina iz Belgije, 

ki si je Park ogledala na poti na morje na Hrvaško. 


41 

Le nekaj deset metrov pred vhodom v Predjamski grad, ki ga je TD TZS obiskal v okviru obiska Pivke, sta zasebnika pred kratkim 

odprla lovski in vojaški muzej, v katerem je med drugim tudi improvizirana kovačija izpred druge svetovne vojne. 

V zadnjih treh letih, ko je bil TD TZS nazadnje v tem muzejsko-turističnem 

središču, ki je umeščen v kompleks starih pivških vojašnic, so park obogatili 

s številnimi eksponati in zbirkami nacionalne in svetovne vojaške 

zgodovine. »Presenečeni smo, kako zelo veliko tujcev se zanima za nekdanjo 

Jugoslavijo, še zlasti Britancev in turistov iz držav Beneluksa, znatno 

bolj kot za razpad Jugoslavije in osamosvojitev Slovenije,« je dodal 

Boštjan Kurent. 

So pa na velikem in zelo urejenem parkirnem prostoru pred vhodom v Park 

uredili postajališče za avtodome in polnilno postajo za električna vozila. In 

turistov z avtodomi, ki so med najbolj zaželenimi, saj poleg motoristov 

največ porabijo, je čedalje več. Nad Parkom in njegovo okolico so tako 

navdušeni, da pridejo za nekaj ur, ostanejo pa nekaj dni! So pa tudi izjeme, 

denimo škotski par, ki je prišel za nekaj ur, ostal tri mesece, nato pa kupil hišo 

v bližnji vasi, kjer je uredil turistične prenočitve z zajtrkom. 

»Tako v prostorih in paviljonih parka kot v muzejski restavraciji je čisto in 

zelo prijazno urejeno za obiskovalce, na voljo pa je tudi dovolj promocijskih 

prospektov in brošur v različnih jezikih,« je obisk komentiral Karel 

Vernik, predsednik TD TZS. 

TD TZS tudi na obisku v zidanici Malek 

»Lahko se pohvalimo z že kar nekaj zavidljivimi nagradami, ena najbolj 

žlahtnih je v našo klet prišla junija letos. Na uglednem svetovnem ocenjevanju 

Decanter World Wine Awards je med 16.000 vzorci z vsega sveta 

244 sodnikov dodelilo zlato medaljo rumenemu muškatu 2015 iz linije 

Jeruzalem Ormož. V Londonu smo osvojili še sedem priznanj in medalj. 

Prav danes pa smo izvedeli, da smo na mednarodnem ocenjevanju v 

Gornji Radgoni prejeli naziv šampion za penino Rosa,« je za TD dejal Robert 

Puklavec, hišni sommelier kleti in zidanice Malek in predsednik 

društva vinskih svetovalcev sommelierjev Slovenije. 

Napovedal je, da bo letina dobra, pridelek pa imeniten: »Za zdaj tako kaže.« 

»Torej ni bojazni, da ne bi bil P&F Jeruzalem tudi v prihodnje največji slovenski 

vinogradnik in eden največjih domačih izvoznikov vina ter nadaljeval 80-letne 

vinske tradicije. Sploh pa je Malek kraj za bogove,« je ocenil Pavle Hevka, 

podpredsednik TD. Očitno se tega zaveda tudi čedalje več turistov od blizu in 

daleč, saj na dan prispe v zidanico Malek po šest in celo več avtobusov! 

 

Duša Podbevšek - Bedrač 

Foto: Duša Podbevšek Bedrač, G. B. 

Pod drobnogledom 

»Imeli smo srečo, letošnja spomladanska 

zmrzal naših vinogradov ni prizadela,« 

pravi Robert Puklavec (na fotografiji levo 

ob članici TD Duši Podbevšek - Bedrač in 

podpredsedniku Pavlu Hevki). 

P&F Jeruzalemova šampiona: rumeni 

muškat 2015 iz linije Jeruzalem Ormož in 

penina Rosa 

V vinogradih P&F Jeruzalem ima svoje 

trte 120 zaslužnih ter znanih Slovenk in 

Slovencev, tudi republiški TD TZS, ki jih 

ima deset, vrste šipon. 

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje 

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu 

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 

Avgust 2016 

Izdaja: 

Turistična zveza Slovenije 

Naslov uredništva: 

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI, 

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, 

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si 

Svet revije Lipov list: 

Črtomir Špacapan, dr. Jurij Žurej, Petra Stušek, 

dr. Rok Ovsenik, Karmen Grebenc Burger. 

Transakcijski račun: 

SI56 03100-1000010639 

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si 

Celoletna naročnina je 32 evrov. 

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila 

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji. 


42 

Šesti Dnevi slovenskega 

turizma, tokrat v Radencih 

Dnevi slovenskega turizma, ki povezujejo vse pomembnejše institucije na področju 

turizma v Sloveniji, bodo letos od 11. do 13. oktobra 2016 v Radencih. Dogodek v skladu 

s strateško usmeritvijo krepitve povezovanja pri razvoju in trženju slovenskega 

turizma organizirajo vse večje partnerske institucije s področja turizma v Sloveniji. 

Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska dejavnost s številnimi 

multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti. V BDP 

prispeva kar 13-odstotni delež, ustvarja osem odstotkov vrednosti 

celotnega slovenskega izvoza in 38 odstotkov izvoza storitev ter ima 

13 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji. 

Slovenski turizem je imel lani rekordne rezultate; prvič po osamosvojitvi 

Slovenije je bila presežena meja desetih milijonov turističnih 

prenočitev, turizem pa je ustvaril 2,4 milijarde evrov iz naslova izvoza 

potovanj. Odlični statistični rezultati se nadaljujejo tudi v prvi polovici 

letošnjega leta. Turizem je tudi izrazito medsektorska dejavnost z visokimi 

multiplikativnimi učinki, ki v Sloveniji zaposluje 48.000 ljudi. 

A turizem niso le številke – je veliko več. Nesporna je njegova pomembna 

vloga pri povečevanju prepoznavnosti naše države, njenih naravnih lepot, 

gostoljubnih prebivalcev in naše kulturne dediščine. Je pomemben 

spodbujevalec in promotor trajnostnega razvoja države. Ne nazadnje pa 

je tudi pomemben povezovalec med narodi in pripomore k povečanju 

zadovoljstva in dvigu življenjskega standarda prebivalcev naše države. 

Dnevi slovenskega turizma – partnerstvo za slovenski turizem 

Dnevi slovenskega turizma so dogodek, ki povezuje vse pomembnejše 

institucije s področja turizma v Sloveniji. Tudi letos jih bodo v partnerskem 

sodelovanju pripravili Slovenska turistična organizacija skupaj z Ministrstvom 

za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistična zveza Slovenije, 

Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnopodjetniški 

zbornici Slovenije, Zbornica gorskih centrov – GZS, Združenje 

turističnih agencij Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Zavod 

Kongresnoturistični urad, Društvo turističnih novinarjev Slovenije Fijet 

Slovenija, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ in drugi pomembni partnerji. 

V okviru DST se bodo v treh dneh zvrstili številni pomembni dogodki: 

PLENARNI DEL DST z okroglo mizo in podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu, 

63. Gostinsko turistični zbor, podelitev priznanj Moja dežela lepa in 

gostoljubna in 19. Slovenski turistični forum. Vsebinsko bodo namenjeni 

usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma 

na državni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju 

tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma ter 

mreženju strokovnih, poslovnih in odločevalskih turističnih javnosti. 

Slovenski turistični forum 

V okviru 19. Slovenskega turističnega foruma bomo prevetrili nove 

izzive, pred katere je postavljen slovenski turizem: pred nami je novo 

strateško obdobje, katerega cilj je s tujskim turizmom doseči tri milijarde 

evrov priliva, Slovenska turistična organizacija je praznovala leto 

dni ponovne samostojnosti, v katerem je uresničila vse zadane prednostne 

naloge. Turistični trg se spreminja čedalje hitreje in svetovni, 

evropski ter slovenski turizem so postavljeni pred nove izzive. 

Vabljeni! 

 

Več informacij: www.dst.si 

Torek, 11. 10. 2016 Sreda 12. 10. 2016 Četrtek 13. 10. 2016 

09.00-10.00 

10.00-11.00 

63. GTZ Slovenije 

11.00-12.00 

12.00-13.00 

13.00-14.00 

Pozdrav prireditvi GTZ 

Srečanje 

turistični društev 

Novinarska 

konferenca 


Slovenski turistični forum 

(STO) 

14.00-15.00 

15.00-16.00 


Plenarno 

zasedanje DST 

16.00-17.00 

17.00-18.00 

18.00-19.00 

Zaključek GTZ 

19.00-20.00 

20.00 – 21.00 

21.00 – 22.00 

Moja dežela - 

lepa in gostoljubna/TZS 

Svečana prireditev s podelitvijo priznanj 


‘16 

Radenci | 11. – 13. oktober 2016 

Radenci 

11. - 12. oktober 2016 

V letošnjem letu vas bomo ob strokovnih razstavah 

in tekmovanjih popeljali po ULICI OKUSOV. 

Vabljeni v kuhinjo z razgledom na okuse 

izvrstne lokalne kulinarike. 

www.gtzslovenije.si

VABLJENI NA PIVŠKO! 

DOŽIVITE VZNEMIRLJIVO ZGODOVINO IN EDINSTVENO NARAVO! 

PARK VOJAŠKE ZGODOVINE 

Park vojaške zgodovine ni le največji 

muzejski kompleks v Sloveniji – obisk Parka 

predstavlja vznemirljivo izkušnjo. 

Izkusite jo! 

www.parkvojaskezgodovine.si 

Park vojaške zgodovine 

Kolodvorska 51, SI-6257 Pivka 

+386 (0)31 775 002 

info@parkvojaskezgodovine.si 

NE ZAMUDITE: 

X. FESTIVAL 

VOJAŠKE ZGODOVINE 

12. 9. – 18. 9. 2016 

EKOMUZEJ PIVŠKIH PRESIHAJOČIH JEZER 

Pestrost narave doseže na kraških travnikih, 

ki se občasno spremenijo v jezera, vrhunec. 

Območje, ki ga preprosto morate videti in doživeti! 

www.pivskajezera.si 

Ekomuzej Pivških presihajočih jezer 

Slovenska vas 10, SI-6257 Pivka 

+386 (0)31 775 002 

pivskajezera@pivka.si

Lipov-list_avg2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?