Revija Lipov list, februar 2019

FEBRUAR 2019 Poštnina plačana 

pri pošti 1102 Ljubljana 

dobre zgodbe v slovenskem turizmu 

Intervju 

Maja Uran Maravić 

o slovenski gastronomiji 

Potepanja 

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp 

Trendi 

Obogatena resničnost v Kranju 

Inovativno 

Novomedijske vsebine 

turističnih Trbovelj 

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info

TURISTIČNI SPOMINEK 

MOJEGA KRAJA 

Vabljeni na tržnice festivala 

Turizmu pomaga lastna glava na temo 

Turistični spominek mojega kraja, 

kjer bodo mladi predstavili 

svoje zamisli za lokalne spominke. 

Turistične tržnice bodo v večjih Mercatorjevih centrih. 

torek 5. marec Trebnje 

četrtek 7. marec Maribor 

torek 19. marec Domžale 

sreda 20. marec Ptuj 

torek 26. marec Kamnik 

torek 2. april Nova Gorica 

torek 9. april Velenje 

torek 16. april Murska Sobota 

sreda 24. april Maribor (zaključna tržnica) 

Vabljeni k ogledu! 

www.turisticna-zveza.si

KAZALO 

NASLOVNICA 

Prihaja pust! 

INTERVJU 04-06 

Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem načrtu razvoja in 

trženja gastronomije Slovenije 2019–2023 

FOKUS 12-15 

TD Vinska Gora: Ko so tudi mladi 

dejavno vpeti v turistični razvoj kraja 

Zeliščni center Grgarske Ravne: 

Odgovorni do narave in ljudi 

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17 

Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh 

TZS 18-20 

Sejem Alpe-Adria: predstavitve 

turističnih društev in Več znanja za več turizma 

POTEPANJA 25-27 

Poohodniška pot okoli Julijskih Alp 

KULINARIČNI KOTIČEK 30-31 

Sirarnica Rožnik: Okus tradicije v prestolnici 

ZELENI ZGLEDI 32-33 

Med z ljubljanskih streh (in balkonov) 

TRENDI 34-35 

AR Kranj: Ko nas v muzej povabi sam France Prešeren 

INOVATIVNO 36-37 

Virtualno doživetje tradicije rudarstva 

POD DROBNOGLEDOM 40-41 

Na Gačah je belo in lepo 

UVODNIK 

Nekje na Gorenjskem, v gostilni, ki je na pogled obljubljala domačo kulinarično 

izkušnjo, natakar v noši pa je obet zgolj potrdil. Toda: jedilnik ni bil prav nič 

v sozvočju ne s pročeljem gostilne ne z natakarjevim oblačilom. Ponudbo, ki 

je bila zapisana na njem, bi lahko primerjali s ponudbo nekdaj priljubljenih 

trgovin z mešanim blagom. Čim več vsega za čim več potreb in želja; razen 

za goste, ki bi si želeli pokusiti kakšno jed, značilno za tukajšnje kraje ... 

V turizmu, po katerem hrepeni Slovenija, naj bi bilo čedalje manj ponudbe v 

slogu »čim več za čim več okusov« in čedalje več ponudbe za jasno izbrane 

ciljne skupine; v ospredju naj bi bila butičnost – kot popoln antipod množičnosti, 

ki temelji na pravilu: »vse za vsakogar«. Kar pa se pogosto rado sprevrže 

v: vse za (skoraj) nikogar. Zgolj poredko se namreč zgodi, da izjemna količina 

pomeni tudi izjemno kakovost. 

Ko je govor o turizmu in turistični ponudbi, še zlasti v času, ko naj bi bili avtentičnost 

in lokalnost najsvetlejši zvezdi vodnici na turističnem nebu, je težava 

»vse za vsakogar« najvidnejša prav v kulinariki. Ne na ravni vrhunske 

kulinarike, temveč na ravni »zlate sredine«, po kateri pa je tudi največje povpraševanje, 

domačih gostov in tujih turistov. 

»Težava je v tem, da gre veliko naših gostiln, restavracij po liniji najmanjšega 

odpora in prodajajo, kar naj bi šlo samo v promet. Lahko so v zelo idiličnem 

kraju, vendar če imajo na jedilniku čevapčiče, je to zame totalen kiks. Manjka 

ponudba tradicionalne gostinske hrane – nič ni narobe s svinjsko pečenko in 

zeljem,« je v jesensko-zimski številki revije Slovenske turistične organizacije 

Tur!zem razmišljal Luka Košir, mladi šef Gostišča Grič v Šentjoštu pri Horjulu, 

ki je znana po domiselni vrhunski kulinariki. 

A večina lastnikov takšnih restavracij in gostiln bi bržkone odgovorila, da njihovo 

ponudbo narekuje povpraševanje, ki ga marsikje ustvarjajo samo ali 

večinoma domači gostje. Ti prihajajo na malice, nedeljska kosila, poroke, 

rojstne dneve ..., z družinami ali v večjih družbah različnih okusov. Ti praviloma 

ne iščejo avtentične slovenske hrane, po kateri povprašujejo tuji turisti. 

Teh pa (skorajda) ni. Kakor torej preživeti? 

Pa kakovost živil v kuhinji? Slovenija premore izjemno raznovrstnost lokalnih 

živil. So pa bržkone dražja kot grosistični nakupi od kdo ve kod. Tudi tu se zatika. 

Koliko bi s spremembo poslovnega modela trpel zaslužek, vsaj na začetku? 

Ni mogoče kar s prstom pokazati na restavracije in gostilne in jih okarati, da delajo 

slabo. To pa ne pomeni, da jih ne gre spodbujati, da bi, vsaj v večjem obsegu, 

začenjale počasi vključevati v svojo ponudbo sveža, lokalna živila in vsaj kakšno 

jed, ki je značilna za njihove kraje. Po kateri bi bili mogoče sčasoma prepoznavni, 

tudi če samo med domačimi gosti. Takšne gostilne so in delajo uspešno; ve se za 

tiste, ki jih ljudje obiskujejo zaradi »pohanih pišk« ali štrukljev in tako naprej. In to 

so praviloma preproste gostilne z dostopnimi cenami in večinoma za domače 

goste. Odličen dokaz, da je sprememba vendarle mogoča. 

3 

Kazalo / Uvodnik 

 

Mateja Gruden, urednica 

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici aprila 

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva 

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca 

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4 

Intervju 

Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem 

načrtu razvoja in trženja gastronomije 

Slovenije 2019–2023 

Ključni izziv: 

večja 

mednarodna 

prepoznavnost 

Foto: Peter Irman 

Gastronomija bo prihodnji dve leti nosilna tema promocije slovenskega turizma. Je eden ključnih strateških 

produktov slovenskega turizma. Slovenija je lani uspešno kandidirala za Evropsko gastronomsko regijo 2021. 

Lani je dobila tudi prvi mednarodni gastronomski vodnik Gault&Millau. Letošnje leto pa začenja s sprejetjem 

Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–2023, ki ga je po naročilu Slovenske turistične 

organizacije (STO) pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za turistične študije Turistica. Z dr. 

Majo Uran Maravić, vodjo projekta, smo se pogovarjali o razmerah na področju slovenske gastronomije in 

nadaljnjih korakih za njen uspešen razvoj. 

Kakšno je po vašem mnenju stanje na področju slovenske gastronomije, 

če ga ocenite skozi matriko SWOT (prednosti, slabosti, 

priložnosti in nevarnosti)? 

Ključna prednost slovenske gastronomije, ki so jo v intervjujih poudarili 

pomembni deležniki s tega področja, in udeleženci delavnic, 

ki smo jih imeli z gostinskimi ponudniki iz vse Slovenije, je 

njena izjemna raznolikost – na majhnem območju. Glavne prednosti 

so še bogastvo tega, kar daje ohranjena narava, vrhunska 

vina, mednarodni uspeh Ane Roš in čebela, ki je tudi zagotovilo 

trajnostnega razvoja. Ključna slabost je alarmantno pomanjkanje 

kadrov v gostinstvu, na tem področju je tudi premalo želje po izobraževanju, 

novih znanjih, k čemur je deloma pripomogla opustitev 

regulacije ključnih gostinskih poklicev pred leti. Ko ocenjujemo 

restavracije, je kadrovski del praviloma vselej najslabše 

ocenjen, in tudi mednarodni ocenjevalci ugotavljajo, da pri kadrih 

šepa tudi v nekaterih najboljših restavracijah. Slabost sta tudi 

skromno poznavanje lokalnih živil in starih, tradicionalnih jedi 

med gostinci ter njihova nepripravljenost, da bi jih vključevali v 

jedilnike. Tako boste na njih komajda našli kakšne slovenske posebnosti, 

kot so, na primer, ocvrte marele, bo pa na njih skoraj 

zagotovo tuna ali losos. Dokler se večina gostincev ne bo zavedala 

pomembnosti lokalnih živil in ponotranjila ponosa na to, kar 

premore tukajšnje okolje, se to ne bo spremenilo. K sreči je precej 

več uspešnih šefov, ki že ustvarjajo takšne zgodbe, in upati je, da 

bodo imeli čedalje več posnemovalcev. Kot ključno priložnost bi 

poudarila mednarodno prepoznavnost Ane Roš, a državna pod- 

Lipov list - Februar 2019

pora eni najboljših šefinj na svetu je bila doslej premajhna. Na 

Danskem, na primer, je René Redzepi (Noma) odprl vrata, drugi pa 

so mu sledili skoznje – ob znatni podpori države. Priložnost je tudi 

čedalje večje povpraševanje po trajnostnih destinacijah z neokrnjeno 

in ohranjeno naravo ter po ekoloških živilih. Pridelava živil 

na splošno je pri nas veliko bolj butična kot v številnih drugih državah, 

a to premalo poudarjamo, tudi naša zaščitena živila, ki so 

odlična. Priložnost je tudi splošen družbeni trend zdravega načina 

življenja – in prehranjevanja. Kot ključne nevarnosti pa bi poudarila 

zakonske omejitve, kot sta davčna obremenitev dela in prenormiranost, 

prevzemanje tujih trendov na slepo, namesto da bi 

našli svojo zgodbo in ji dosledno sledili; to je edina možnost, da 

lahko uspeš. Dokler ne bomo izhajali iz tega, da smo ponosni na 

svoja živila in jedi, dokler ne bomo tega ponotranjili, tujcem ne 

moremo prodajati takšne zgodbe. 

Katere so ključne stvari, ki jih prinaša akcijski načrt razvoja in 

trženja gastronomije Slovenije 2019–2023? 

Na podlagi intervjujev s pomembnimi deležniki in delavnic z okoli 

sto udeleženci s področja slovenske gastronomije smo zastavili 

šest osrednjih področij za razvojne in trženjske aktivnosti ter oblikovali 

tri ključne cilje. Najpomembnejša področja za nadaljnje aktivnosti 

so: zakonodajne spremembe in dopolnitve; ocenjevanje 

in znamčenje v gastronomiji; spodbujanje kakovosti; razvoj kadrov 

oziroma izobraževanje; trženje; organizacijski okvir; mednarodno 

delovanje. Cilji pa so: ustvarjanje višje dodane vrednosti, 

zagotavljanje trajnosti in – še zlasti – povečanje mednarodne prepoznavnosti 

slovenske gastronomije. V tem vidimo največjo težavo. 

Zaradi Ane Roš se je mednarodna prepoznavnost slovenske 

gastronomije precej povečala, a še vedno ni jasno, kaj slovenska 

gastronomija pravzaprav pomeni. Poglejmo države z močno gastronomsko 

tradicijo, kot so Italija, Francija, Španija, Mehika ... Turisti, 

ki jih obiskujejo, natanko vedo, katere so tipične jedi teh držav. 

O Sloveniji tega ne vedo. Imamo zelo širok nabor jedi, a če 

vprašamo tujca, katere so tipične slovenske jedi, bo le stežka izbral. 

Na tem področju nas čaka še veliko dela. Morali bi tudi oblikovati 

»reprezentanco« najboljših restavracij ali šefov, jih nenehno 

postavljati v ospredje, da bo vsak turist, ki bo obiskal Slovenijo, 

želel pokusiti njihovo kulinariko. 

Slovenija premore kar nekaj vrhunskih šefov in restavracij oziroma 

gostiln. A na ravni ponudbe, ki je najbliže najširši populaciji, 

tudi tujih turistov, je premalo takšnih, ki ponujajo pristne, 

kakovostne domače jedi, črpajo sestavine in zamisli iz lokalnega 

okolja, obenem pa so cenovno dostopni širokemu krogu gostov. 

Kaj opažate na tej ravni ponudbe? 

To je bila ključna tema na vseh delavnicah, ki smo jih imeli s ponudniki, 

in to vseskozi opažamo tudi na terenu. Še zlasti na podeželju, 

kjer narekujejo ponudbo domači, lokalni gostje; gostincu lahko 

dopoveduješ, kako bi bila ponudba, ki temelji na značilnostih 

okolja, v katerem je, s sezonskimi živili, najbolj primerna, toda ... 

On mora preživeti. In preživetje mu omogočajo domači, lokalni 

gostje. S tem ni seveda nič narobe. In podjetniškega interesa ni 

mogoče omejevati. Če gostinec postreže gobovo juho iz vrečke, 

njegovi gostje pa so s tem zadovoljni ... Zakaj bi zamenjal poslovni 

model? A pri tem zanemarjamo bogastvo in raznovrstnost živil, 

tradicijo. Ljudem je težko dopovedati, da se lokalno splača, da se 

splača, da si prepoznan po eni odlični jedi, da ljudje natanko vedo, 

zakaj gredo k tebi. 

A kako prepričati številne gostince, naj umaknejo s svojih 

jedilnikov jedi, ki nikakor ne spadajo v okolje, v katerem delajo, 

od čevapčičev do ocvrtih lignjev pod vznožjem planin, 

recimo? 

Samo z izobraževanjem. Ozaveščanjem. V Ljubljani, na primer, smo 

začeli ocenjevati restavracije in gostilne pred skoraj dvajsetimi leti in 

odtlej je bil na tem področju dosežen velik napredek. Prihajajo mlajši 

gostinci z novimi zamislimi, starejši jim sledijo ... Ljubljana zdaj pre- 

5 

Intervju 

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info 

Lokalno – ključni trend v gastronomiji. V Sloveniji je lokalnih gastronomskih zgodb izjemno veliko, a jih na jedilnikih številnih 

restavracij in gostiln ni najti. 


6 

Intervju 

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info 

Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element turističnega doživetja. 

more zdravo podjetniško dinamiko. A to so dolgotrajni procesi. In na 

koncu trg odloči, kdo bo preživel in kdo ne. Upamo lahko, da bo čedalje 

močnejša konkurenca sčasoma spodbudila povečanje kakovosti 

na vseh ravneh. 

Spremembe v ljubljanski gastronomiji je verjetno spodbudilo 

tudi čedalje večje število tujih turistov v prestolnici? Zagotovo 

to vpliva na večje povpraševanje po lokalni kulinariki? 

Seveda. V Ljubljani je bilo še pred petnajstimi leti zelo malo gostiln 

s tradicionalno slovensko hrano, ko pa so začeli tuji turisti 

povpraševati po njej, se je njihovo število povečalo. Kar je treba 

O ekipi 

Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019– 

2023 je pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za 

turistične študije Turistica. Dr. Maja Uran Maravić, vodja projekta, 

predavateljica na Turistici, je dolgoletna ocenjevalka restavracij 

v Ljubljani in Osrednjeslovenski regiji; poleg tega je, med 

drugim, avtorica strategij razvoja različnih destinacij in tematskih 

turističnih produktov. Kaja Sajovic je med najbolj uveljavljenimi 

pisci na področju gastronomije v Sloveniji, članica 

združenja najuglednejših vplivnežev na svetu s področja gastronomije 

in mednarodna ocenjevalka restavracij. Zenel Batagelj 

je predsednik in lastnik družbe Valicon, največje slovenske 

hiše za trženjske raziskave in svetovanje. Dr. Emil Juvan je mednarodno 

uspešen raziskovalec v turizmu, strokovnjak za trajnostni 

razvoj destinacij. Sebastjan Postogna je izvršni direktor 

hotelskega podjetja Lifeclass Portorož in Hoteli Bernardin; v 

svoji mednarodni karieri je pomagal voditi tudi dve restavraciji 

z Michelinovimi zvezdicami in premore izjemno veliko znanja 

o trendih v gastronomiji. 

narediti, je zožiti nabor jedi, da turisti vedo, po čem je ta destinacija 

najbolj znana. 

V zadnjih letih je precej slovenskih destinacij razvilo gastronomske 

blagovne znamke: Okusi Ljubljane, Okusi Osrednje 

Slovenije, Okusi Radol’ce ... Zdi se, da se jih večina, vsaj turistično 

močnejših, dobro zaveda pomembnosti svoje lokalne 

kulinarike. 

Znamčenje na splošno podpiram, še zlasti z vidika poudarjanja 

izbora najboljših jedi, značilnih za neko destinacijo. Turist mora 

vedeti, katere so, da bo lahko okusil vsaj kakšno v kratkem času, ki 

ga v povprečju preživi v Sloveniji. Takšne znamke turistom olajšajo 

izbor, gostince pa usmerjajo k skupni zgodbi destinacije. Pojavile 

so se že tudi spodbude, da bi imela takšno znamčenje Slovenija 

kot celota – podobno, kot jo ima z Zeleno shemo slovenskega 

turizma. 

Gastronomija je nepogrešljiv del turistične izkušnje – čedalje 

več ljudi pa potuje zaradi nje; ni jih malo, ki so pripravljeni odšteti 

precej denarja za vrhunsko kulinarično potovanje. Ali je 

Slovenija že del (ali cilj) takšnih potovanj? 

Je. So agencije, ki že tržijo vrhunsko slovensko gastronomijo. 

Zadnja leta se zdi, da bi ves svet kuhal, gledal kuharske šove in 

raziskoval svetovno gastronomijo. Kaj menite, bo ta vzdrževala 

tako pomembno vlogo v življenju ljudi tudi v prihodnje? 

Gastronomija bo ostala izjemno pomemben del življenja ljudi in potovanj. 

Ali se bo še naprej povečevalo povpraševanje po vrhunski 

kulinariki, pa je verjetno odvisno predvsem od blaginje v družbi; večja 

ko je kupna moč, večje je povpraševanje po vrhunskih doživetjih. 

Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element 

turističnega doživetja. 

 

Mateja Gruden 


Slovenski turizem v letu 2018 

Peto rekordno leto 

Lani je bilo v Sloveniji nekaj več kot 5,6 milijona turističnih prihodov 

in skoraj 15,3 milijona turističnih prenočitev; prihodov tujih gostov je 

bilo 4,2 milijona, prenočitev pa 11 milijonov. Vrednost izvoza potovanj 

je bila od januarja do novembra 2,52 milijarde evrov. Začasni 

podatki Statističnega urada RS tako kažejo na peto zaporedno rekordno 

leto slovenskega turizma. 

Največ gostov (po številu prihodov) je bilo iz Italije, in sicer dobrih 

570.000, kar pomeni skoraj 14-odstotni delež vseh gostov. Sledijo gostje 

iz Nemčije (dobrih 480.600; 11-odstotni delež), Avstrije (skoraj 

370.000; devetodstotni delež), Hrvaške (dobrih 206.000; petodstotni 

delež), Nizozemske (dobrih 173.400; štiriodstotni delež), Madžarske 

(skoraj 170.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (dobrih 

154.000; skoraj štiriodstotni delež) in Češke republike (dobrih 150.000; 

malo več kot triodstotni delež); na repu deseterice pa sta Republika 

Koreja (dobrih 142.000 prihodov in triodstotni delež) in druge azijske 

države (skoraj 145.000 prihodov in več kot triodstotni delež). 

Največkrat so pri nas prenočili gostje iz Nemčije, teh prenočitev je 

bilo malce več kot 1,33 milijona, kar pomeni nekaj več kot 12-odstotni 

delež vseh prenočitev, sledijo gostje iz Italije (dobrih 1,32 milijona; 

12-odstotni delež), Avstrije (dober milijon; devetodstotni delež), Nizozemske 

(dobrih 580.000; petodstotni delež), Hrvaške (dobrih 

500.000; malo manj kot petodstotni delež), Madžarske (dobrih 

460.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (skoraj 460.000; 

štiriodstotni delež), Češke republike (dobrih 414.000; malo manj kot 

štiriodstotni delež), Srbije (dobrih 360.000; triodstotni delež) in Fran- 

cije (dobrih 327.000; skoraj triodstotni delež). 

Lani se je glede na leto 2017 podaljšal povprečen čas bivanja gostov, 

in sicer na 2,72 dneva (leto prej 2,54 dneva). 

Največ turističnih prenočitev, skoraj 60 odstotkov, je bilo v hotelih – 

nekaj več kot 7,82 milijona, sledijo apartmajska in počitniška naselja 

(nekaj več kot 2,29 milijona) ter zasebne sobe, apartmaji in hiše (nekaj 

več kot 1,81 milijona). 

Med občinami po številu prenočitev prevladujejo gorske (dobrih 

4,27 milijona ali 28 odstotkov vseh prenočitev), sledijo zdraviliške 

(dobrih 3,32 milijona – 22-odstotni delež) in obmorske (dobrih 2,93 

milijona – 19-odstotni delež). 

TTA 

 

Foto: Julia Wesely/www.slovenia.info 

7 

Aktualno 

Svetovni turizem v letu 2018 

Rast prehitela napovedi 

Število mednarodnih prihodov turistov se je lani v primerjavi z letom 

2017 po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO) 

povečalo za šest odstotkov – na 1,4 milijarde. Dolgoročna napoved, 

ki jo je UNWTO objavil leta 2010, je pokazala, da bo takšno število 

prihodov doseženo leta 2020, a jo je izjemna turistična rast prehitela. 

Rast so spodbudili večja gospodarska rast, cenovno dostopnejše letalsko 

potovanje, tehnološke spremembe, novi poslovni modeli in 

večja poenostavitev vizumskih postopkov. 

»Rast v zadnjih letih potrjuje, da je turistični sektor eden najmočnejših 

gonilnih sil gospodarske rasti in razvoja. Naša odgovornost je, da 

ga upravljamo na trajnosten način, da njegovo rast spreminjamo v 

korist vseh držav, še zlasti njihovih lokalnih skupnosti, da ustvarjamo 

priložnosti za delovna mesta in podjetništvo ter da pri tem nikogar 

ne spregledamo,« je ob objavi lanske turistične statistike dejal generalni 

sekretar UNWTO Zurab Pololikashvili. 

Rezultati po regijah 

V Evropi je bilo lani 713 milijonov mednarodnih turističnih prihodov 

ali šest odstotkov več kot v izjemno uspešnem letu 2017. V regiji Azija 

in Pacifik je bilo 343 milijonov mednarodnih prihodov turistov, prav 

tako šest odstotkov več kot leto prej. Ameriki sta imeli triodstotno 

rast in 217 milijonov mednarodnih prihodov; najbolj se je število turistov 

povečalo v Severni in Južni Ameriki. V Afriki se je število mednarodnih 

turističnih prihodov povečalo za sedem odstotkov (približno 

67 milijonov). Največjo rast glede na leto 2017 pa je imel Bližnji 

vzhod, desetodstotno (64 milijonov prihodov), kar pomeni, da regija 

turistično še naprej okreva. 

Letos bolj umirjena rast? 

Na podlagi zdajšnjih trendov, gospodarskih napovedi in indeksa zaupanja 

UNWTO ta za letos napoveduje zmernejšo rast števila mednarodnih 

turističnih prihodov: od tri- do štiriodstotno, kar bi bilo tudi v 

skladu s preteklimi trendi rasti. 

»Digitalizacija, novi poslovni modeli, cenovno ugodnejše potovanje 

in družbene spremembe bodo še naprej krojili razmere v turističnem 

sektorju. Destinacije in podjetja se jim morajo prilagoditi, če želijo 

ostati konkurenčni,« je še dejal Zurab Pololikashvili. 

L. L. 

 

Foto: Pixabay 


8 

Aktualno 

Foto: Iztok Medja, Garden Village Bled/www.slovenia.info 

Garden Village Bled 

Slovenia Unique Experiences 

Znana so prva slovenska 

petzvezdična doživetja 

Znanih je prvih devet petzvezdičnih doživetij nove znamke Slovenia Unique Experiences. Strokovna komisija 

Slovenske turistične organizacije (STO) jih je izbrala izmed sedemnajstih prijavljenih na prvi, lani objavljeni 

poziv STO za pripravo petzvezdičnih doživetij – v podporo uresničevanju vizije Slovenije kot zelene butične 

destinacije za petzvezdična doživetja. Za to je STO vzpostavila nacionalno razvojno in trženjsko platformo, ki 

podaja jasna merila, kaj takšna doživetja so, in smernice, kako jih razvijati. 

Prva doživetja znamke Slovenia Unique Experiences so: Noč v hišici 

na drevesih, sredi gozda in z lastnimi vrtovi (Garden Village Bled), 

Kratke naravoslovne počitnice v Sloveniji – podaljšan vikend v naravi 

(Zavod Symbiosis), Pripoved vojaka s soške fronte (Kobariški muzej), 

Ljubljanski grad za vas – individualno grajsko doživetje (Javni zavod 

Ljubljanski grad), Vintage gourmet tour (Oljarna Lisjak), Ogled rudnika 

s kajakom (Podzemlje Pece), Po poteh Luke Čeča (Postojnska 

jama), Nepozabni dan v ribogojnici Fonda (Ribogojnica Fonda) in 

Brko tura (Turizem Ljubljana). 

Z vključitvijo v skrbno izbrano zbirko petzvezdičnih doživetij bo 

Slovenska turistična organizacija (STO) njihovim izvajalcem zagotavljala 

trženjsko podporo na tujih trgih pod znamko Slovenia Unique 

Experiences. 

Novi jezik luksuza 

Trendi na turističnem trgu kažejo, da turisti cenijo avtentična doživetja, 

ki jim dajejo priložnost, da se z destinacijo obiska povežejo na več 

ravneh: fizični, čustveni, izkustveni, spiritualni, intelektualni in družbeni. 

To so posebni trenutki, ki vzpostavljajo močne čustvene povezave 

in zapomnljiva doživetja. 

Takšna doživetja so personalizirana in ne standardizirana, so edinstvena 

in ne generična, so vodena, a z občutkom individualnosti, so 

ekskluzivna, a dostopna, so transparentna, a z elementi presenečenja, 

s spoštovanjem tradicije, a ob upoštevanju potreb sodobnega 

potrošnika. 

V skladu z novim jezikom luksuza nagovarjajo zahtevnega, odprtega, 

radovednega obiskovalca, ki ne želi zgolj videti najbolj prepoznavne 

ikone in hiteti od znamenitosti do znamenitosti, temveč 

išče pristen stik z lokalno skupnostjo, zanimive lokalne 

zgodbe, ki se dotaknejo srca, navdihujejo in ustvarjajo spomine za 

življenje. Obiskovalca torej, kot ga je v svoji viziji opredelila tudi 

Slovenija. 

Krepitev butične ponudbe 

Raziskava za identifikacijo tržnega potenciala in umeščenosti Slovenije 

na osmih primarnih trgih je pokazala, da Slovenija med ciljnimi 


9 

Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info 

Aktualno 

S kajakom po podzemlju Pece 

segmenti zaostaja oziroma dobiva podpovprečni priklic v dveh ključnih 

elementih: butičnosti in ponudbi za zahtevnega obiskovalca. 

Hkrati pa je nadpovprečno zaznana kot nemnožična destinacija in 

destinacija, ki največ ponuja za porabljeni denar. 

Da bi okrepil ključne elemente strateškega položaja Slovenije in hkrati 

pripomogel k uresničevanju temeljnih ciljev slovenskega turizma 

– povečati prilive iz izvoza potovanj na štiri milijarde evrov do leta 

2021 in okrepiti sezono zunaj poletja – mora slovenski turizem delati 

Kakšno je petzvezdično doživetje? 

1. LOKALNO: Temelji na lokalni identiteti, je zvesto naravi, kulturi 

in ljudem območja ter skozi zgodbo podpira znamko in identiteto 

destinacije. 

2. AVTENTIČNO: Ponuja pristno, izvirno izkušnjo, ne posnema in 

prevzema doživetij od drugod. 

3. EDINSTVENO: Ima element edinstvenosti in valorizira najbolj 

edinstvene prodajne priložnosti ponudnika oziroma destinacije. 

4. IZKUSTVENO: Ima močno izraženo doživljajsko noto, obiskovalca 

nagovarja tudi na čustveni in izkustveni ravni. 

5. ZELENO: Zagotavlja vse temeljne elemente trajnostnega delovanja. 

6. BUTIČNO: Obiskovalcu ponuja občutek individualnosti in butičnosti. 

7. PREMIUM: Zagotavlja kakovost premium – zagotavlja visokokakovostno 

izvedbo na celotni nakupni poti. 

8. DODANA VREDNOST: Zaradi močne izkustvene note in močnega 

angažiranja ljudi doživetje ustvarja višjo dodano vrednost in 

nagovarja zahtevnega (tujega) obiskovalca, ki je za posebno doživetje 

pripravljen plačati tudi nekaj več. 

9. DESEZONALIZACIJA: Dobre vsebine spodbujajo turiste k obisku 

zunaj poletja. 

10. 5-ZVEZDIČNOST: Pripomore k uresničevanju obljube Slovenije 

kot zelene butične destinacije za 5-zvezdična doživetja. 

V okviru vsakega sklopa je od 1 do 10 kriterijev, ki se ocenjujejo z ocenami 

od 1 do 10. Prijavitelj mora zagotoviti 80-odstotno izpolnjevanje 

točk. Povprečna ocena mora biti najmanj 8, ob tem pa mora biti 

vsaj pet posameznih kriterijev v vsaj treh različnih vsebinskih kategorijah 

ocenjenih z 10. Hkrati strokovna komisija za ocenjevanje doživetij 

Slovenia Unique Experiences v okviru enega od sklopov (to je petzvezdičnost 

doživetja) presoja neodvisno od pridobljene ocene, ali 

prijavljeno doživetje kaj prispeva k viziji zelene, butične destinacije za 

petzvezdična doživetja. 

na vsebinah in doživetjih, ki bodo podpirali ta položaj in ustvarjali 

večjo dodano vrednost. 

Skrbno izbrana zbirka 

Zato je projekt petzvezdičnih doživetij Slovenije zasnovan kot nekakšna 

znamka kakovosti, s katero bo STO petzvezdična doživetja, 

ki izpolnjujejo jasno opredeljene kriterije, vključevala v svoje promocijske 

kanale na tujih trgih, in sicer pod imenom Slovenia 

Unique Experiences. 

To so edinstvena avtentična doživetja Slovenije kakovosti premium, 

ki podpirajo zgodbo zelene butične Slovenije in znamke 

I feel Slovenia. 

Vhodni pogoji in vsebinski kriteriji 

Prijavitelji so lahko nastanitveni ponudniki, turistične, športne in DMC 

agencije ter destinacijski zavodi in drugi ponudniki, ki prevzemajo in 

zagotavljajo organizacijo oziroma celotno izvedbo doživetja. To mora 

biti oblikovano kot prodajno, vodeno vsaj v enem tujem jeziku (v letu 

2020 bodo vključena tudi samovodena doživetja in ture), prijavitelji 

ga morajo že izvajati (biti mora preverjeno), predstavljeno pa mora 

biti v ključnih trženjskih orodjih prijavitelja. Ob tem mora biti podprto 

s kakovostnimi fotografijami. 

Doživetja morajo za pridobitev znaka Slovenia Unique Experiences 

izpolnjevati kriterije, razvrščene v deset vsebinskih sklopov, v okviru 

katerih je opredeljenih 40 kriterijev. Ponudnik mora že ob prijavi podpisati, 

da je kot bodoči član zbirke Slovenia Unique Experiences pripravljen 

izpolnjevati in zagotavljati kakovost ter ustrezen način izvajanja 

teh doživetij. 

Poziv odprt vse leto 

Pilotni poziv, ki ga je STO 28. maja lani predstavila na Zelenem dnevu 

v Cerknem, po svojih kanalih pa ga je objavila 1. junija lani, je bil odprt 

vse leto, prvo odpiranje prijav pa je bilo 15. novembra. Naslednji odpiranji 

bosta sredi marca in sredi septembra letos, v nadaljevanju pa 

tudi po štirikrat na leto. 

Projekt je zastavljen razvojno in bo omogočil, da bo po podanih 

smernicah STO destinacije in ponudnike sistematično usmerjala in 

vodila pri razvoju takšnih doživetij. 

 

TTA, Miša Novak/STO 

(Članek, ki je uvodoma dopolnjen z informacijami o prvih prejemnikih znaka Slovenia 

Unique Experiences, je bil objavljen v jesensko-zimski številki revije Tur!zem 

2018, ki ga izdaja Slovenska turistična organizacija.) 


10 

Dogaja se 

Resort Jasna – osem butičnih apartmajev, »pop-up« galerija pohištva mladih slovenskih oblikovalcev, sodobna kavarna in druge 

izbrane vsebine 

Na pogorišču nekdanjega 

gostišča zrasel butični 

Resort Jasna 

Ob slikovitem jezeru ob cesti, ki se iz Kranjske Gore vzpne na prelaz Vršič, je ob koncu januarja odprl 

vrata Resort Jasna, ki z butičnimi apartmaji, »pop-up« galerijo pohištva mladih slovenskih oblikovalcev, 

sodobno kavarno in drugimi izbranimi vsebinami napoveduje popolno revitalizacijo območja, katerega 

razvoj je zastal po požaru gostišča pred trinajstimi leti. 

Jasna, eno najlepših območij Kranjske Gore 

Kot je na dogodku ob odprtju Resorta Jasna, ki je sicer del širšega 

projekta Jasna – alpska plaža, dejal Dominik S. Černjak, direktor 

družbe Alpe Adria turizem in kamping, ki je prenovila stavbo nekdanjega 

gostišča, si želijo na tem območju urediti alpsko plažo s 

kavarno, ki bo poleti restavracija s pokrito teraso, spomladi bi uredili 

pomol, na plaži pa bi prirejali umirjene in okolju primerne dogodke. 

Popolnoma so obnovili osem apartmajev, ki so prilagojeni 

potrebam zahtevnejših gostov in sodobnega življenja (apartma s 

savno, dva apartmaja, prijazna do hišnih ljubljenčkov, apartma, 

prilagojen gibalno oviranim, koncept družinskega gnezda, ekološka 

naravnanost, izolacija s slovensko ovčjo volno, izdelki mladih 

domačih oblikovalcev), v objekt pa so želeli pripeljati čim več sonca. 

»To je sicer dvajsetletni projekt; obnovi objekta bo sledila ureditev 

njegove okolice (ustvarjalni park za otroke, parkirišče za avtodome 

in motoriste, pomol in plaža), v Botaničnem vrtu Ljubljana 

pa so nam pripravili raziskavo in predlog avtohtone zasaditve Jasne, 

ki pa bo zares vidna čez dvajset let.« 

Četudi je ponudba Resorta Jasna prilagojena zahtevnejšim gostom, 

pa bo območje tudi v prihodnje namenjeno in dostopno 

širši javnosti, je še dejal Dominik S. Černjak. Za to bodo na Občini 

Kranjska Gora za prihodnjih deset let na svojem zemljišču ob polovici 

jezera zagotovili tudi služnostno pot: »Smo le del Jasne in še 

manjši del celotne destinacije, zato želimo delovati povezano z 

okoljem,« je dodal. 

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, pa je ob odprtju Resorta 

Jasna dejal: »Turizma kot gospodarske dejavnosti nam ne pomenijo 

le restavracije, hoteli in ceste. Nanj gledamo celovito, v povezavi z 

ohranjanjem narave in izboljševanjem kakovosti življenja občanov. 

Eden od kamenčkov v mozaiku turistične ponudbe destinacije Kranjska 

Gora je tudi Jasna. Ko se je Občina Kranjska Gora po dolgih letih 

propadanja in zapostavljanja Jasne pred štirimi leti odločila za ureditev 

območja jezera, je redko kdo verjel, da bo to postalo ena najbolj 

obiskanih in fotografiranih točk v občini. Okoli Jasne se je v zadnjih 

letih odprlo ali prenovilo sedem novih objektov, ta (Resort Jasna) pa 

je sklenil to zgodbo.« 

L. L. 

 

Foto: Marko Ocepek 


Občina Dobrovnik 

– Zeleno želimo 

Zavod za okolje in turizem Dobrovnik kot projektni partner in Občina Dobrovnik kot pridruženi partner 

sodelujeta v projektu z naslovom Zeleno želimo, ki je bil odobren v okviru razpisa INTERREG SI-HR 

(2014–2020). Projekt se izvaja od septembra leta 2017 do februarja leta 2020. 

11 

Dogaja se 

Glavni cilj projekta in skupnega turističnega produkta KULTNATURA, 

ki so ga partnerji razvili v okviru projekta, je ustvariti in implementirati 

nove turistične vsebine na območju projekta – na podlagi aktivnega 

vključevanja dediščine v povezavi z vsebinami iz zaledja ter s tem 

ciljnim skupinam omogočiti nova doživetja, po drugi strani pa učinkovitejše 

trženje vsebin na podlagi trajnostnega turizma. 

Aktivnosti potekajo na podlagi štirih mikroproizvodov: Narava in gibanje, 

Rokodelstvo, Kulinarika in Vino. Zavod za okolje in turizem Dobrovnik 

je pristojen za mikroproizvod Narava in gibanje. Izhodiščna 

točka tega mikroproizvoda je Bukovniško jezero, ki je naravna vrednota 

državnega pomena; je vstopna točka v Krajinski park Goričko, 

leži pa na območju Natura 2000. Vsak partner deluje na svoji mikrolokaciji, 

kjer z novim produktom KULTNATURA povezuje predstavnike 

preostalih mikroproizvodov. 

Z manjšo naložbo v okviru navedenega projekta so obnovili informacijsko 

pisarno na Bukovniškem jezeru, kjer lahko obiskovalci dobijo 

informacije o možnostih za oglede v dobrovniški občini; ta ponuja 

poleg Bukovniškega jezera širok izbor zanimivosti in aktivnosti: energetske 

točke, Vidovo kapelico, Vidov izvir, pustolovski park, Pravljični 

park, postajališče za avtodome, razne tematske poti, možnost ribolova, 

sprehodov ... Poleg tega je na območju občine še veliko drugih 

zanimivosti: tropski vrt, ampelografski vrt, učna pot Sonce in planeti, 

rokodelski center ..., seveda pa premore tudi bogato kulinarično in 

vinsko ponudbo. 

Več o projektu in ponudbi občine Dobrovnik: 

www.kultnatura.eu; www.bukovniskojezero.si 

Info: Zavod za okolje in turizem Dobrovnik, 

turizem@dobrovnik.si, 041 349 927 

Slovenska čista, živa voda 

Na sprehodu srečam mlado družino. Otrok je žejen in si želi piti vodo 

iz pitnika, tako kot v vrtcu. A starši mu to glasno prepovedo in mu 

ponudijo vodo iz – plastenke. Prepričani so, da je voda iz plastenke 

bolj zdrava. A to prepričanje je zmotno. Slovenska voda je živa, zdrava. 

Povsod jo lahko pijemo iz pipe. 

Tuji turisti se tega žal premalo zavedajo. Ne upajo si piti vode iz pipe, 

saj je tudi doma ne. Pri promociji Slovenije premalo poudarjamo, da 

je naša voda zdrava, da jo lahko pijemo iz pipe. Takšna informacija bi 

bila za marsikoga zanimiva. In vabljiva. Skoraj tako kot ta, da je Slovenija 

varna država. 

In vse to sem povedala tej mladi družini. Tudi to, da v Sloveniji postavljajo 

pitnike z živo vodo, umikajo pa velike vodomate z mrtvo. Ta 

družina je to razumela. Plastenko so vrgli v koš zanje. Otrok pa je pil 

vodo iz pitnika ... 

 

Zlata Škufca Vidovič 

Pitnik na Kongresnem trgu v Ljubljani 

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info 


12 

Fokus 

Pogled na Vinsko Goro 

TD Vinska Gora 

Ko so tudi mladi dejavno 

vpeti v turistični razvoj kraja 

»Pred triintridesetimi leti smo skupina krajanov, ki nam ni bilo mar, kakšen bo naš kraj v prihodnje in kaj se bo 

v njem dogajalo, ustanovili turistično društvo. Takrat je bil v kraju zgrajen Večnamenski dom, za katerega je 

bilo treba zagotoviti dodatne vsebine. V njem smo odtlej organizirali številne prireditve, ki jih je posnela tudi 

Televizija Slovenija: Novoletni Videom, Slovenska polka in valček, Poglej in zadeni in še številne druge. S tem 

smo postali prepoznavni po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu,« pripoveduje o začetkih TD Vinska Gora zdajšnji 

predsednik društva Franc Špegel. 

»Ker je bilo zanimanje za obisk našega kraja čedalje večje, smo 

povezali vse turistične ponudnike v njem, sami pa smo obnovili 

staro vaško perišče z okolico in pomagali pri ureditvi Vovkovega 

mlina. Uredili smo sprehajalne in kolesarske poti, jih opremili s 

smernimi tablami in zgibankami. Znamenitosti in zanimivosti Vinske 

Gore smo začeli promovirati na različnih sejmih in prireditvah 

po Sloveniji. S tem smo spodbudili čedalje večji obisk kraja,« pripoveduje 

Franc Špegel. 

Številna priznanja in naj prostovoljci 

»Ko sem pred dvanajstimi leti prevzela vodenje društva, je to začelo 

prirejati zdaj že tradicionalne prireditve: Družinski vikend na Tuševem, 

Mlinarska nedelja in Srečanje ljudskih pevcev in godcev Ob vaškem 

perišču; namesto te prirejamo zadnja tri leta Revijo zmagovalcev 

festivalov narodno-zabavne glasbe. Ponudbo našega kraja že vsa 

leta promoviramo na sejmih in prireditvah daleč naokoli, veliko smo 

prisotni tudi v lokalnih medijih. Za uspešno delo so naši člani prejeli 

Gorjančev mlin na žuborečem potoku – del učne poti 

Domačija Lamperček 


13 

Fokus 

Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe 

Vovkov mlin, mimo katerega poteka Učna pot škrata Bisera 

veliko priznanj, prav tako tudi društvo. Lani smo bili naj prostovoljska 

organizacija v MO Velenje,« je povedala Mateja Učakar, predsednica 

TD od leta 2008 do leta 2018. 

Prvi mladinski TIC v Sloveniji 

»V svoje aktivnosti smo nenehno vključevali mlade, pred dobrimi desetimi 

leti pa smo pod okriljem podružnične OŠ Vinska Gora in pod 

mentorstvom članov TD Vinska Gora ustanovili turistični podmladek 

in prvi mladinski TIC v Sloveniji. Turistični krožek je vsa leta obiskovalo 

okoli dvajset učencev. Trikrat so svojo aktivnost predstavili na turistični 

tržnici na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Leta 2017 pa so se 

pod mentorstvom Ane Žerdoner preimenovali v Biserovo druščino,« 

pripoveduje Mateja Učakar. 

Mladi so sklenili urediti novo pot v Vinski Gori: Učno pot škrata Bisera. 

Projekt so uresničili ob podpori MO Velenje in številnih donatorjev, še 

zlasti pa s prostovoljnim delom. »Po uspešnem odprtju poti smo se z 

mladimi dogovorili, da v TD ustanovimo sekcijo, v katero se je vključilo 

dvajset mladih, večina članov turističnega podmladka in Biserove 

druščine.« 

Aktivni mladi 

Matic Učakar, vodja mladinske sekcije, pripoveduje: »Ko so člani TD 

Vinska Gora ustanovili turistični podmladek – MTIC, sem obiskoval 

drugi razred POŠ Vinska Gora. Člani podmladka smo imeli enkrat na 

teden turistični krožek, na katerem smo izdelovali spominke in spoznavali 

turistične znamenitosti kraja. Naš simbol je škrat Biser. Ta je 

po Vinski Gori posejal veliko biserov, ki jih zdaj odkrivamo. Sodelovali 

smo tudi pri projektu TZS – Turizmu pomaga lastna glava; na 

festivalu smo dvakrat prejeli zlato priznanje. S pomočjo članov TD 

smo v kraju postavili tri informacijske table in kozolček v središču 

Vinske Gore. V starem središču kraja smo postavili tablo, ki spominja 

na prvo osnovno šolo v kraju. Pripravili smo tudi tri poti škrata Bisera 

in izdelali zgibanke zanje. Pred tremi leti je vodenje podmladka 

za leto dni prevzela Marija Brložnik, nato pa Ana Žerdoner. V tem 

času smo intenzivneje spoznavali znamenitosti našega kraja. Leta 

2017 smo se odločili, da pripravimo učno pot po Dolini mlinov in 

njeni okolici. Vse leto smo zbirali zamisli naših članov in krajanov ter 

brskali po arhivih, konec leta pa smo iz vseh pridobljenih informacij 

pripravili osnutek gradiva za učno pot. To smo odprli lani septembra. 

Obisk poti in odzivi nanjo so bili odlični. Lani jo je obiskalo že 

enajst skupin.« 

Ustanovni člani turističnega podmladka postajajo polnoletni in imajo 

svoje poglede na turizem v Vinski Gori, je dejal Matic Učakar. »Zato 

smo na pobudo predsednika TD Franca Špegla novembra lani ustanovili 

mladinsko sekcijo, ki deluje samostojno – pod okriljem društva. 

Načrtujemo že kar nekaj aktivnosti, najpomembnejša pa bo skrb za 

urejenost Učne poti škrata Bisera. Mladi želimo delati in ustvarjati v 

turizmu, saj pri tem neizmerno uživamo.« 

Učna pot škrata Bisera 

Učna pot škrata Bisera se začenja na Domačiji Lamperček, kjer obiskovalce 

sprejme lokalni vodnik. Pred lipo, staro več kot petsto let (posadili 

so jo Turki, saj je tod vodila glavna cestna povezava s Koroško), si na 

zemljevidu ogledajo pot in spoznajo škrata. Ta jih najprej povabi k Temnjaškemu 

potoku, na katerem je nekoč delovalo trinajst mlinov; zdaj 

deluje samo še eden. Zatem se odpravijo do Vovkove domačije, kjer je 

mlin, ki je nekoč mlel še zlasti za gospodo Kačjega gradu. Po vnaprejšnjem 

dogovoru si lahko ogledajo tudi delovanje mlina. 

Učna pot škrata Bisera 

Pot se nekaj časa še nadaljuje ob Temnjaškem potoku in skozi gozd. 

Tukaj lokalni vodnik obiskovalcem predstavi pomen gozda za človeka 

in jih seznani z okoliškim drevjem. Skupaj izvedejo sprostitveno 

vajo. Zatem nadaljujejo pot do Kačjega gradu, kjer vodnik predstavi 

njegovo bogato zgodovino, obiskovalci pa spoznajo tudi zanimivo 

legendo iz časov, ko so tu še živeli graščaki. Poleg tega se od tod odpira 

lep pogled proti Konjiški gori. 

Zadnja, šesta točka učne poti, je zbirka starin Blažiš (na poti proti njej 

obiskovalci morda srečajo domače živali Marovškove domačije med 

pašo). Peter Habe je eden večjih zbirateljev starin na celjskem območju. 

Po vnaprejšnjem dogovoru si lahko obiskovalci ogledajo neprecenljivo 

zbirko starinskih koles za vse poklice. 

Učna pot škrata Bisera se konča na Domačiji Lamperček, na kateri si 

je mogoče ob vnaprejšnjem dogovoru ogledati oboro divjadi, lovsko 

zbirko in druge zanimivosti. 

Hoja po nezahtevni poti traja kakšno uro, z ogledi pa okoli tri ure. Po 

njej se je mogoče odpraviti tudi samostojno, brez vodnika, saj so točke 

opremljene s tablami z videopredstavitvami. Njene vsebine so 

zanimive tako za otroke kot za odrasle. 

L. L. 

 

Foto: arhiv TD Vinska Gora 


14 

Fokus 

Zeliščni center Grgarske Ravne 

Odgovorni do narave in ljudi 

Zeliščni center domuje v vasici Grgarske Ravne na Banjški planoti, le streljaj od Nove Gorice. Upravlja ga 

socialno podjetje Zavod GOST na Planoti, ki pri svojem delu poudarja odgovornost do narave in ljudi; ta 

prežema vse ravni delovanja centra. V njem gojijo zelišča, ki jih predelujejo v različne izdelke, pripravljajo 

pa tudi turistične programe, povezane z zeliščarsko dediščino, še zlasti za ljudi s posebnimi potrebami, 

pri čemer sodelujejo z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih iz Nove Gorice. 

Zelišča so ljudi s svojim vonjem, okusom in aromo očarala že v pradavnini. 

V Zeliščnem centru Grgarske Ravne namenjajo veliko pozornosti 

uporabi zelišč, ki jih vzgojijo sami. Pri pakiranju sledijo načelu 

ponovne uporabe. Pri vseh opravilih so jim v pomoč slepi in slabovidni 

ter druge skupine oseb s posebnimi potrebami. Skupaj z njimi so 

razvili znamko ZELI – Tradicionalno in naravno, ki ponazarja njihov 

način dela. 

Različni programi 

V Centru pripravljajo programe za organizirane skupine, ki obsegajo 

predstavitve znamenitosti Banjške in Trnovske planote (jezero elektrarne 

Avče, kmetija z jahalnimi konji in s kampom, priznana sirarna, 

Muzej kovaštva, grobnica padlih v NOB ...), sprehod po krožni zeliščni 

poti, predstavitve zelišč v njihovem zeliščnem vrtu in način predelave 

zelišč ter pokušnje jedi iz zelišč. Pripravljajo tudi zahtevnejše pogostitve 

in bankete za posameznike, podjetja in lokalne skupnosti. V ponudbi 

imajo programe »team building«, sodelujejo s šolami in z vrtci. 

Zeliščna trgovinica 

Z različnimi delavnicami (peke zeliščnih piškotov, priprave hrane iz 


15 

Fokus 

zelišč, predelave zelišč in druge) prenašajo znanja o gojenju zelišč, 

njihovi uporabi in pomenu za ohranjanje biotske raznovrstnosti narave. 

V Centru je tudi trgovinica z izdelki iz zelišč, pridelanih in predelanih 

v njem. Ponudba je pestra: sušena zelišča, čaji, sirupi, marmelade, 

zeliščni piškoti, eterična olja in hidrolati ... 

Popestritev ponudbe Banjške in Trnovske planote 

Dejavnosti Zeliščnega centra Grgarske Ravne so namenjene popestritvi 

turistične ponudbe Banjške in Trnovske planote, s tem pa njunemu 

smelejšemu razvoju in boljši prepoznavnosti. 

Temu je namenjen tudi projekt VAV skupnost, ki so ga prijavili na 

Javni razpis za podukrep – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih 

dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, 

kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o 

okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 

za obdobje 2014–2020. Namen projekta je v sodelovanju z dvema 

kmetijama razviti turistične programe, namenjene ljudem s posebnimi 

potrebami. 

Odgovorni tudi kupci 

Pri udejanjanju njihovega mota: Odgovorni do narave in ljudi sodelujejo 

vsi kupci izdelkov blagovne znamke ZELI, saj je odstotek od njihove 

prodaje namenjen programom socialnega in delovnega vključevanja 

slepih in slabovidnih ter drugih ranljivih skupin v družbo. 

L. L. 

 

Foto: arhiv Zavoda GOST 


16 

Turizem smo ljudje 

Foto: Janez Dolenc 

TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh. 

Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh 

Kraji, ki so Ivana Tavčarja 

navdihnili za povest 

Cvetje v jeseni 

»Skriti med hribi Škofjeloškega pogorja ležijo lepi kraji in sončne vasice, kjer živijo prijazni ljudje. S Škofjo Loko 

so povezani prek Selške in Poljanske doline. Ko v Poljanah zavijemo proti Javorjam in se nam na dobrih 600 

metrih višine odpre pogled na Blegoš, Koprivnik, Mladi in Stari vrh ter očarljive vasice, ki so posejane po pobočjih, 

razumemo, zakaj je pisatelj Ivan Tavčar tod črpal navdih za svojo povest Cvetje v jeseni ...« Tako območje, 

kjer že več kot štiri desetletja skrbi za razvoj turizma, opisuje Turistično društvo Stari vrh. 

TD Stari vrh je dejavno že dobra štiri desetletja. Kot je povedal Tomaž 

Ažbe, njegov predsednik (drugi mandat), društvo skrbi za ohranjanje 

tradicije tukajšnjih krajev, še zlasti z vsakoletno tradicionalno prireditvijo 

Dan oglarjev, za urejenost pohodniških in kolesarskih poti ter 

urejenost območja na splošno; ima tudi pomembno povezovalno 

vlogo med turističnimi ponudniki. »Društvo skrbi, da se razvijamo in 

promoviramo kot celota, ne vsak zase.« Ima okoli dvajset aktivnih članov 

(njegovo članstvo je sicer nekajkrat večje), mlajših in starejših, ki 

dobro sodelujejo: mlajši spoštujejo izkušnje in znanje starejših, starejši 

pa spretnosti in znanje mlajših, je povedal sogovornik. 

Pogovarjava se ob vznožju smučišča Stari vrh, za katero dela že od 

svojega osemnajstega leta (kmalu jih bo dopolnil 34); je vodja obratovanja 

žičniških naprav. Tega dne je smučišče, pozimi gotovo najpomembnejša 

turistična točka na tem območju, pod oblačnim pokrovom, 

ob koncu vzpona s sedežnico je gosta megla, tako da z vrha 

Tomaž Ažbe 

Foto: Mateja Gruden 


smučišča, ki je na dobrih tisoč metrih višine, ni mogoče uživati v lepih 

razgledih: na Kamniško-Savinjske Alpe, proti primorskim hribom, na 

Ljubljano. 

Ohranjena narava je po mnenju Tomaža Ažbeta ključni razlog, zaradi 

katerega zahajajo obiskovalci v te kraje; turistične kmetije, domača 

kulinarika, gostoljubnost. Urejene pohodniške in kolesarske poti. Zadnji 

dve leti družinski pustolovski park. Tujih turistov je čedalje več, 

razlaga, a za zdaj se večinoma ustavijo tu na poti v turistično bolj 

znane kraje, Bled ali Bohinj, denimo. A sogovornik je prepričan, da 

hribovito območje med Selško in Poljansko dolino že ponuja dovolj, 

da bi jih lahko zadržalo dalj časa. 

Vse leto vodeni pohodi 

TD skrbi za vzdrževanje osmih označenih pohodniških poti na tem 

območju. V vasi Javorje, ki je središče krajev pod Starim vrhom, je 

znamenje meteorita Javorje, ki ga je našel domačin v gozdu, najdišče 

meteorita pa je del ene tematskih pohodnih poti, ki povezujejo kraje 

pod Starim vrhom. Druga pelje na Blegoš, skozi Žetino, kjer živi in 

ustvarja uveljavljeni kipar in slikar samouk Peter Jovanovič. (Iz lipovih, 

hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša že več desetletij dolbe 

podobe iz življenja. Oživlja ljudi iz domače vasi, literarne junake in 

motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih.) Tretja 

pot pelje proti Mlaki, mimo domačije, kjer so posneli prizore filma 

Cvetje v jeseni. Več poti pa obkroža Stari vrh. Turistično društvo med 

letom pripravi osem pohodov po njih: prvi v letu je Zimski pohod, ki 

bo letos 23. februarja, aprila bo pohod Meteorit, maja Pohod s pesmijo, 

junija pohod Javorje–Žetina–Javorje, junija Pohod na Blegoš kot 

nekoč, avgusta, v sklopu prireditve Dan oglarjev, bo Pohod med gorami, 

septembra Lovski pohod, zadnji pohod v letu pa je Po Valentinovi 

poti, konec oktobra. Na njih pohodniki spoznavajo tukajšnjo 

naravno, pa tudi kulturno-zgodovinsko dediščino – z ustavljanjem na 

zanimivih točkah. 

Ohranjanje tradicije oglarjenja 

Lani so na Grebljici pripravili že 47. Dan oglarjev, osrednjo prireditev 

društva, ki je na prvo avgustovsko nedeljo. Tako ohranjajo stare običaje, 

čeravno je v teh krajih tradicija kuhanja oglja še kako živa; na 

tem območju je še pet aktivnih kopišč, je povedal Tomaž Ažbe. 

Na prireditvi si je bilo lani mogoče ogledati spravilo lesa, postavljanje 

kope, prikaz oglarjenja, slovesen prižig kope in uporabo oglja; pripravili 

so tudi razstavo starih traktorjev in strojev ter starih motornih žag 

in orodja, nastopili so ljudski pevci in godci. 

Največ sončnih dni v letu 

Turizem v teh krajih sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja; 

tukaj naj bi bili po navedbah TD Stari vrh zametki kmečkega turizma 

v Sloveniji. Zdaj je v gostiščih, kočah in na kmetijah na voljo 

okoli dvesto postelj. 

Na območju, kjer deluje TD Stari vrh, živi nekaj več kot 750 prebivalcev. 

Živahna je domača obrt, iskani so domači izdelki tukajšnjih mojstrov. 

Ljudje se bodisi vozijo na delo v dolino bodisi so samozaposleni, 

ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Ker naj bi bili ti kraji 

kraji z največ sončnimi dnevi v letu, sta rastje in sadje posebno žlahtna; 

poznavalci vedo, da se tod dobi najboljše češnjevo žganje, pravijo 

v TD Stari vrh. 

Rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta 

Sicer pa, nadaljujmo uvodno predstavitev vasi pod Starim vrhom: 

»Če krenemo naprej, v vasi Dolenčice opazimo spomenik slikarju 

Antonu Ažbetu. Stoji ob njegovi rojstni hiši iz 17. stoletja, v kateri 

je urejena slikarjeva spominska soba.« (Ažbe je bil osrednja slovenska 

slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Od leta 1891 do 

leta 1901 je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo, ki so jo med 

drugim obiskovali Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija 

Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matej Sternen). »Nekoliko 

više je vas Javorje, središče teh krajev. Na hribčku nas pozdravi 

farna cerkev sv. Tilna. Nedaleč proč je znan gostilna Blegoš. V Javorjah 

se je rodil pesnik, pisatelj, bogoslovec in misijonar Luka 

Jeran. Iz Javorij razgledna cesta pripelje v vasico Četena Ravan, 

kjer se je rodil jezikoslovec in pesnik Gregor Kek. Nadaljujemo pot 

in ko se pogled odpre na Karavanke in se cesta prevesi na selško 

stran, prispemo na smučišče Stari vrh. Sredi smučišča, na lepi razgledni 

točki, stoji koča Stari vrh. Tu je popotnik in turist vselej, v 

vseh letnih časih, prijazno in dobro postrežen. Malce niže je družinski 

pustolovski park z različnimi izzivi, plezalno steno in zip-linom, 

primeren tudi za manjše otroke.« 

Tomaž Ažbe pravi, da so uspešno društveno delo, dejstvo, da društvo 

ljudi povezuje med sabo (pa ne samo na območju, kjer deluje, temveč 

tudi širše; tako dobro sodelujejo tudi s Turistično zvezo Gorenjske, 

na primer), to, da je območje, kjer društvo deluje, urejeno in lepo, 

zadostna motivacija za (dolgoletno) članstvo v njem in zdaj predsednikovanje 

društvu. 

 

Mateja Gruden 

17 

Turizem smo ljudje 

Foto: Janez Dolenc 

Letos bo na Grebljici že 48. Dan oglarjev, osrednja prireditev društva. 


18 

TZS 

Sejem Alpe–Adria 

Živahna društvena 

dejavnost na osrednjem 

turističnem sejmu 

Na jubilejnem, 30. sejmu Alpe–Adria, osrednjem turističnem sejmu v Sloveniji, ki je bil od 30. januarja do 2. 

februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavilo tudi okoli 150 turističnih društev in zvez. 

Sejemsko dogajanje so razgibali s ponudbo kulinaričnih posebnosti svojih krajev, prikazi tradicionalnih obrti in 

glasbo, še zlasti pa s številnimi predlogi za izlete po Sloveniji. 

TZS je v okviru sejma pripravila tudi več dogodkov: mednarodni festival 

Več znanja za več turizma, ki ga predstavljamo na naslednjih straneh, 

in posvet Mladi turistični vodnik, ki je del istoimenskega tekmovanja 

pod okriljem TZS; v Paviljonu Jurček pa je bila na ogled razstava 

Turizem – gozd – kultura, ki jo je TZS pripravil skupaj z Zavodom za 

gozdove Slovenija. 

Zeleni in aktivni turizem 

V ospredju letošnjega sejma Alpe–Adria je bil sicer zeleni, aktivni turizem. 

Na njem se je štiri dni predstavljalo nekaj več kot 330 turističnih 

ponudnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, 

Črne gore, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke republike in Nepala. Prvič 

so se predstavili tudi ponudniki s področja kampinga in karavaninga. 

V času sejma pa so bili na Gospodarskem razstavišču še Sejmi okusov 

GASTexpo. Oba sejma je od srede do sobote obiskalo približno 

20.000 ljudi, največ v zadnjem desetletju. 

Jakob 2019 za Nepozabni dan v ribogojnici Fonda 

Sejem je uradno odprla državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar, 

na slovesnem odprtju pa so podelili tudi nagrado Jakob, ki jo 

Gospodarsko razstavišče podeljuje za odličnost in kakovost v turizmu. 

Nagrado Jakob 2019 je prejel projekt Nepozabni dan v ribogojnici 

Fonda, sicer tudi eden prvih prejemnikov znaka Slovenia Unique 

Experiences, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija za petzvezdična 

doživetja. 

Foto: Janez Platiše 

Podelitev nagrade Jakob 


19 

TZS 

Družinska ribogojnica na najjužnejšem delu slovenskega morja je iz lokalne 

znamenitosti zrasla v prvo blagovno znamko na področju morskih 

gojenih rib na svetu. Prepoznavnost svoje blagovne znamke utrjuje s 

turističnimi ogledi svoje morske njive, kulinaričnimi delavnicami, pokušnjo 

rib in školjk. Kot je še zapisano v utemeljitvi za podelitev znaka Slovenia 

Unique Experiences, je petzvezdična vrednost doživetja izobraževanje 

o ekstenzivnem ribogojstvu s hkratnim pozitivnim vplivom na 

okolje. Ribji butik sredi zaščitenega območja krajinskega parka Sečoveljskih 

solin izstopa zaradi izključno ročnega načina dela in sonaravnega 

gojenja brancinov ter orad iz samo izbranih ribjih mladic. Trajnostno delovanje 

in razvoj pa upravljavci še dodatno utrjujejo z vključevanjem študentov 

Univerze na Primorskem v oblikovanje novih inovativnih produktov. 

»To je zgodba o srečnih ribah. O ribjem butiku sredi morja, v katerem 

ribe jedo bolje kot večina ljudi na svetu. Vsekakor izjemno doživetje in 

učna izkušnja za obiskovalca,« je še zapisano. 

Spremljevalni dogodki 

Nepogrešljiv del sejma so tudi spremljevalni dogodki, ki omogočajo 

globlji vpogled v izbrane vsebine slovenskega turizma. Letos so v 

okviru sejma spregovorili o ključnih izzivih slovenskega turizma, o 

Sloveniji kot gastronomski destinaciji, o razvoju avtodomarskega turizma, 

o pomenu planinske infrastrukture za turizem, o razvoju doživetij 

z družbenim učinkom in drugih. 

L. L. 

»Raziskujmo našo lepo Slovenijo« 

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo 

in prva dama slovenskega turizma (četrta z leve) si 

je na odprtju sejma Alpe–Adria zaželela, »da bi se letos v čim 

večji meri odločili raziskati našo lepo Slovenijo in poiskati njene 

skrite in slikovite kotičke«. Na fotografiji so še: Peter Misja, predsednik 

Turistične zveze Slovenije, Drago Bulc, predsednik Društva 

turističnih novinarjev Slovenije, in turistični novinarji Duša 

Podbevšek - Bedrač, Cveta Potočnik in Franci Potočnik. 

Foto: Janez Platiše 

Več znanja za več turizma 

Barvita tržnica, 

odlični spominki 

Festival Več znanja za več turizma, ki ga TZS pripravlja skupaj z Zavodom RS za šolstvo in Centrom RS za 

poklicno izobraževanje, je tudi letos konec januarja navdušil z barvito turistično tržnico dijakov slovenskih in 

tujih šol na Gospodarskem razstavišču v sklopu mednarodnega turističnega sejma Alpe–Adria. 

Dijaki so se predstavili kot pravi profesionalci, a njihovi nastopi so bili 

zaradi mladostne iskrivosti še toliko zanimivejši. Obiskovalcem so 

predstavljali turistične spominke, s katerimi želijo obogatiti spominkarsko 

ponudbo svojega kraja. Živobarvne stojnice, ustvarjalne delavnice, 

nagradne igre, gledališke uprizoritve, pokušnje jedi in neskončna 

ustvarjalnost mladih so navdušili številne obiskovalce, ki so 

se pomudili pri njih. 

V dvorani Povodni mož se je ves dan predstavljalo približno 350 dijakov 

s štiridesetih srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in 

Hercegovine, Italije in Portugalske. Tržnica je bila tudi tekmovalne 


20 

TZS 

narave, saj je dijake pri njihovem delu opazovala ocenjevalna komisija, 

ki so jo sestavljali prostovoljci TZS. Komisija je že pred tem ocenila 

tudi njihove turistične naloge in promocijske spote. 

TZS je na festivalu podelila deset zlatih, 21 srebrnih in devet bronastih 

priznanj ter posebna priznanja za najboljše v skupnem seštevku 

(naloga, spot in predstavitev na tržnici). Prvo mesto je osvojila Srednja 

šola za gostinstvo in turizem Ljubljana z nalogo »Ljubljanski kruhek 

goljufiv'ga peka«, drugo mesto je pripadlo Srednji šoli Izola z nalogo 

»Casanova Isolana«, tretje mesto pa Ekonomski šoli Murska 

Sobota z nalogo »Dogodivščine male Tikvice«. Dijaki Srednje šole za 

gostinstvo in turizem Ljubljana so prejeli še posebno zlato priznanje 

za najboljši promocijski spot, izolski dijaki posebno zlato priznanje za 

svojo nalogo, dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto 

pa posebno zlato priznanje za najboljšo predstavitev na stojnici za 

nalogo »Z Jurijem po Belokranjsko krepčilo«. Srednja šola za gostinstvo 

in turizem Maribor je prejela posebno zlato priznanje po izboru 

mladinske komisije za nalogo »Iz vinograda v steklenico, steklenica v 

pečico« in njeno predstavitev. 

V tednu pred turistično tržnico je potekalo spletno glasovanje za naj 

promocijski spot. Največ glasov je v zadnjih minutah glasovanja zbrala 

Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja iz 

Srbije za spot »Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova« (Nepozabna 

sled Vrnjačkih parkov). Prejela je 4294 glasov, kar je petnajst glasov 

več, kot jih je prejela drugouvrščena Srednja stručna škola dr. Radivoj 

Uvalić iz Bačke Palanke v Srbiji. 

Turistični spominki, ki so jih pripravili mladi pod okriljem festivala Več 

znanja za več turizma, bi lahko bili takojšnja uspešnica, če bi jih ponudili 

na trgu. Upamo, da bodo društva, zavodi za turizem ali podjetja 

prepoznali njihov potencial in da bodo nekateri spominki vtkani v 

lokalno turistično ponudbo. 

TZS 

MOJA DEŽELA – 

LEPA IN GOSTOLJUBNA 

Čistilne akcije začnemo 

ob svetovnem dnevu voda (22. marca) 

in končamo 

ob svetovnem dnevu Zemlje (22. aprila). 

Ne čakajte, da vas bodo 

spodbudili drugi, 

bodite pobudnik 

in organizator vi! 

www. turisticna-zveza.si 

Lipov list - Februar 2019 

spomladansko14b.indd 6 

24/1/14 1:49 PM

V Sloveniji ni dolgčas 

21 

Ptujsko Kurentovanje, 

eden najbolj zanimivih 

karnevalov na svetu 

Lonely Planet je ptujsko Kurentovanje uvrstil med izbrano deseterico 

najzanimivejših karnevalov na svetu in v družbo velikih 

karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New 

Orleans. Letos bo od 23. februarja do 5. marca. V času Kurentovanja 

se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo 

številni etnografski in karnevalski sprevodi, pustni korzo, prikazi 

etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še 

veliko drugega. 

Več: www.ptuj.info 

Foto: www.slovenia.info 

Prešerni karneval 

v Kranju 

Kranj je Prešernovo mesto, zato je tudi tamkajšnji 

pustni karneval – Prešeren. Letos bo v soboto, 2. 

marca, v mesto pa prinaša ulično norčavost, oživi ulice 

in trge, ki se tradicionalno obarvajo v pustne odtenke. 

Na pustno soboto se bodo po ulicah starega 

Kranja znova sprehodile pustne maske in zadišalo 

bo po krofih. 

Več: www.visitkranj.com 



22 

Dogodki 

Istrski pustni 

sprevod v Kopru 

Koper bodo v sklopu 11. Istrskega karnevala, na pustno soboto, 2. 

marca, »zavzeli« pustne skupine, etnografske maske in pustni vozovi. 

Najboljši bodo nagrajeni, občinstvo pa bo lahko uživalo v 

živahnem pustnem dogajanju tik ob morju in bogatem spremljevalnem 

programu. 

Več: www.istrski-karneval.si 


Rez Stare trte, 

najstarejše trte 

na svetu 

Vuč u vodo 

Tržiška šega »vuč u vodo«, ki jo obujajo 11. marca, 

na predvečer sv. Gregorja, spada med najlepše in 

najteže pričakovane dogodke v Tržiču. To je večstoletni 

tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med 

domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih 

delavnicah prenehali delati pri luči. Čevljarski vajenci 

so svoje mojstre prosili za dovoljenje izdelati 

hišice med »šihtom« (delovnim dnem). Vsak 

vajenec je zgrabil najbližji »camboh« (pehar ali 

košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal 

z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po 

vodi. Čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, šego pa 

obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer 

gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški 

Bistrici. Program popestrijo večdnevna razstava 

gregorčkov tržiških otrok in številni spremljevalni 

dogodki. 

Več: www.visit-trzic.com 

Foto: www.visit-trzic.com 

V Mariboru bo v soboto, 9. marca, že 40. Rez Stare 

trte, najstarejše trte na svetu. Obrezovanje trte je 

najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, 

saj sta od njega zelo odvisna rast in pridelek. Obenem 

je Rez Stare trte pomemben protokolarni dogodek, 

saj ob tej priložnosti mesto Maribor podarja 

trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam 

z vsega sveta. Rez in slovesno podelitev cepičev 

spremlja kulturno-etnografski program v družbi 

mestnega viničarja, vinskih kraljic, Male pihalne 

godbe Neuvirtovi Štajerci, Akademske folklorne skupine 

Študent in drugih, obiskovalci prireditve pa lahko 

kupijo cepljenke potomk Stare trte. 

Več: www.maribor-pohorje.si 

Foto: www.maribor-pohorje.si 


23 

Slovenski 

festival kave 

V Celju bo od 15. do 17. marca 4. Festival kave Slovenija, največje 

stičišče prodajalcev, gostincev in (drugih) ljubiteljev kave v 

Sloveniji. Velike svetovne blagovne znamke in male domače 

pražarne, strokovna predavanja, prikazi priprave kave za strokovno 

javnost in delavnice za ljubitelje kave, oprema in pripomočki 

za pripravo kave v gostinstvu in doma ... Na enem mestu. 

Več: festivalkaveslovenija.si 

Foto: Pixabay 

Pohod na Skozno 

nad Ozeljanom 

Začetek pomladi je čas za pohod na Skozno, naravno okno na 

robu Trnovskega gozda nad Lijakom. Od tod je lep razgled na Vipavsko 

dolino in Furlanijo. Pohod, ki bo v nedeljo, 24. marca, se bo 

ob 9.15 začel v grajskem vrtu Ozeljan. Skupaj s postanki traja okoli 

pet ur. Sprva vodi po asfaltirani cesti, zatem pa po gozdni stezi 

do vrha, kjer je kratek odmor z okrepčilom. Del pohoda bo tudi 

iskanje skritega zaklada, tako da je hoja zanimiva tudi za otroke. 

Pohod sicer pripravlja TD Ozeljan-Šmihel. 

Dogodki 

Čokoladna Radovljica 

Radovljiški Festival čokolade je največja čokoladna prireditev v 

Sloveniji. Letos bo od 12. do 14. aprila. Na njem se predstavljajo 

izdelovalci čokolade, poleg njih pa tudi nekateri drugi ponudniki 

čokoladnih jedi in pijač. Tudi festivalski program temelji na čokoladi: 

obiskovalci si lahko ogledajo izdelavo čokoladnih izdelkov, 

kuharske šove, otroci in odrasli se lahko udeležijo delavnic o čokoladi, 

v starem jedru Radovljice se vrstijo ulični nastopi ... Izbrane 

radovljiške restavracije pa pripravljajo ob tej priložnosti posebne 

čokoladne jedilnike. Festival temelji na skorajda stoletni tradiciji 

izdelovanja čokolade v Lescah, kjer jo izdelujejo 

že od leta 1922. 

Več: www.radolca.si/sl/festival-cokolade 

Foto: www.radolca.si/sl/festival-cokolade 


24 

KOLEDAR DOGODKOV 

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije 

Slovenski kulturni praznik 15.02.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik 

Potomka stare trte (razstava in okrogla miza) 15.02.-16.02.2019 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše 

Valentinov pohod 16.02.2019 Dobrina 031 509 828 Društvo Izviri Dobrina 

Valentinov koncert 16.02.2019 Predgrad 041 689 578 KŠD Predgrad 

Dan šenčurske godlje 16.02.2019 Šenčur 041 564 992 Turistično društvo Šenčur 

Koncert Klape Zvonimir 16.02.2019 Mojstrana 041 499 029 Turistično društvo Dovje-Mojstrana 

25. Tradicionalni VALENTINOV POHOD iz 

Kozjega do koče na Bohorju 

16.02.2019 Kozje 041 901 308 Turistično društvo Kozje 

Valentinov koncert 17.02.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta 

13. Valentinov koncert 17.02.2019 Razkrižje 041 878 448 TIC Razkrižje 

Srečanje s kurenti na Pijavi Gorici 21.02.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica 

Zimski pohod – Grebljica 23.02.2019 Poljane 040 190 701 Turistično društvo Gorje 

Dsrečanje vaških godcev 23.02.2019 Idrijske Krnice 041 819 735 Turistično društvo Idrijske Krnice 

Obisk Ptujskih kurentov 28.02.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje 

Pust Mozirski 28.02.2019-06.03.2019 Mozirje 041 643 440 Turistično društvo Mozirje 

Pust v Cerknici 28.02.2019-06.03.2019 Cerknica 041 397 222 Pustno društvo Cerknica 

Pust je pršu 

28.02.2019, 

02.03.2019-03.03.2019 

Ilirska Bistrica 05 996 62 78 TIC Ilirska Bistrica 

Pustno rajanje 02.03.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta 

Maškarijada 02.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda 

66. mednarodni karneval Pust Šoštanjski 02.03.2019 Šoštanj 041 776 327 Turistično olepševalno društvo Šoštanj 

Zimski B.O. FEjST 02.03.2019 Bohinj 040 572 611 Turistično društvo Bohinj 

Pustna sobota 02.03.2019 Središče ob Dravi 041 622 009 Turistično društvo Središče ob Dravi 

Pustovanje 03.03.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič 

Otroško pustovanje 03.03.2019 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog 

48. pustovanje 05.03.2019 Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna 

Pustno rajanje za otroke 05.03.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik 

Otroško pustno rajanje 05.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora 

Gregorčki na reki Temnici 10.03.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje 

Gregorjevo 11.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda 

Gregorjevo 12.03.2019 Kranj 04 238 04 50 Zavod za turizem in kulturo Kranj 

Gregorjevo 12.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora 

Gregorjevo 15.03.2019-16.03.2019 Nova Gorica 05 302 14 55 Tutistično društvo Nova Gorica 

Pozdrav junakov daljav 

(pozdrav tekmovalnih ekip za Planico) 

21.03.2019 Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica 

3. Revija zmagovalcev festivalov 

narodno-zabavne glasbe 

22.03.2019 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora 

Razstava ročnih del 28.03.2019-31.03.2019 Rateče 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica 

10. Dan za spremembe 06.04.2019 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi 

Razstava pirhov 06.04.2019-07.04.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik 

Praznik salam 07.04.2019 Arnače 070 474 880 Turistično društvo Šentilj pri Velenju 

11. Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Lipke (Vinska Gora) 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje 

Br'stovska koloosmica, Špargljev pohod, 

Br'stovska špargljada 

07.04.2019 Brestovica pri Komnu 031 670 760 Turistično društvo Brest 

16. Razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 88 TIC Dolenjske Toplice 

Srečanje ljudskih godcev, pevk in pevcev 13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas 

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info 


25 

Potepanja 

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp 

Gledati Triglav, hoditi okrog 

njega, a ne stopiti nanj 

Okoli Triglava – brez vzpona nanj. Okoli Julijskih Alp, ne da bi se vzpeli više. Posebnosti naravne in kulturne 

krajine ter stik z lokalnim prebivalstvom namesto vrhov. Počasnost, ne hitenje. To so nekatere ključne značilnosti 

nove, 260 kilometrov dolge pohodniške poti, ki jo je pripravilo in trasiralo Združenje Julijskih Alp in ki bo 

v celoti odprta predvidoma v začetku letošnje jeseni. Britanski časopis Guardian jo je pred kratkim že uvrstil 

na »vroči seznam« štiridesetih predlogov za počitnice v letu 2019. 

Foto: Matevž Lenarčič/www.slovenia.info 


26 

Potepanja 

Foto: Matjaž Vidmar, arhiv LTO Kranjska Gora/www.slovenia.info 

Mojstrana 

Osrednji misterij poti je Triglav, gora in simbol. Kako ga doživljati drugače? 

Gledati Triglav, hoditi okrog njega, od daleč spoznavati njegove 

različne obraze, a hkrati ne stopiti nanj. Doživljati Triglavski narodni 

park in Unesco-MAB biosferno območje Julijske Alpe ter njihovo naravo 

peš, v miru in tempu, ki si ga določamo sami. Biti v Julijskih Alpah, 

a ne stopiti v njihovo visokogorje. Odkrivati skrite naravne posebnosti, 

ki jih ni v nobenem turističnem katalogu. Spoznavati 

zgodbe in legende, ki jih ni v nobeni turistični ponudbi. Najti razgledne 

kraje, tam obsedeti in se zazreti v neskončnost, pozabiti in se 

potopiti v sanje, ki jih rišejo daljna obzorja. Najti in obsedeti na krajih, 

primernih za meditacijo, in si vzeti čas zase. Spoznavanje in doživljanje 

komaj opaznih naravnih čudežev, ki nam znajo pričarati nenavadno 

občutje, imenovano sreča. 

To so temeljna izhodišča za novo pohodniško pot okoli Julijskih Alp, 

kot jih navajajo njeni ustvarjalci. 

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je tako povezovalna pot, ki bo 

omogočala spoznavanje manj znanih delov te slikovite gorske 

skupine s pogledi nanjo z njene robne, zunanje strani. Povezuje in 

združuje severno (gorenjsko) in južno (soško) stran Julijcev v skupno 

pot različnih krajinskih tipov. Razdeljena bo na šestnajst etap 

– najkrajša je dolga okoli 4,6 kilometra, najdaljša okoli 26 kilometrov. 

Na poti bo za blizu 9900 metrov vzponov in za približno toliko 

spustov. 

Preusmerjanje turističnega obiska 

Zamisel za takšno pot okoli Julijskih Alp je dolgo zorela, je povedal 

Klemen Langus iz Združenja Julijskih Alp in direktor Turizma Bohinj. Z 

njo so ustvarili odličen turistični produkt – obenem pa tudi platformo 

za nadaljnje povezovanje pri razvoju tega območja, ki se sooča s številnimi 

izzivi. Med njimi je zagotovo (pre)usmerjanje turistov z najbolj 

obiskanih točk na manj znane in manj obljudene; poleg tega s potjo 

krepijo trajnostno mobilnost, saj je predvideno, da bi pohodniki lahko 

premagovali dele poti z vlakom ali avtobusom; z razpršitvijo obiska 

spodbujajo lokalno ekonomijo na širšem območju Julijskih Alp, ki 

se sooča z demografskimi težavami (osip prebivalstva), našteva Klemen 

Langus. »V sredini pa je Triglav, simbol poti, za katerega si želimo, 

da bi to – simbol – spet postal, da ne bi ljudje tako trumoma hodili 

nanj, pri čemer je pomembno še zlasti to, kako hitro se vzpnejo nanj.« 

Pohodnika bodo na poti spremljale številne zgodbe tukajšnje krajine: 

o Triglavu, zgodovini tukajšnjih krajev, o naravovarstvu, o lokalnih 

prebivalcih, »na katere se pri razvoju turizma rado pozablja. A prav 

oni so ključni za uspešen turistični razvoj, oni so tisti, ki ustvarjajo krajino, 

ki ji vdahnejo dušo,« poudarja sogovornik. 

Šestnajst etap 

Etape poti so sicer naslednje: Kranjska Gora–Mojstrana; Mojstrana– 

Jesenice; Jesenice–Sv. Peter–Begunje; Begunje–Bled; Bled–Goreljek 

Foto: Nejc Pernek/www.slovenia.info 

Bled 


27 

Bohinj 

(Pokljuka); Goreljek–Jereka–Stara Fužina; Stara Fužina–Bohinjska Bistrica; 

Bohinjska Bistrica–Vrh Bače–Podbrdo; Podbrdo–Kalarsko sedlo–Grahovo 

ob Bači; Grahovo ob Bači–Most na Soči; Most na Soči– 

Tolmin; Tolmin–Kobarid; Kobarid–Bovec; Bovec–Log pod Mangartom; 

Log pod Mangartom–Rabelj (Cave del Predil); Rabelj (Cave del Predil)–Kranjska 

Gora. 

Etape so zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap 

mogoče prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali 

nakup hrane in pijače. 

Pot se skorajda ne dotakne najbolj obljudenih turističnih točk, kjer je 

sredi poletja lahko že neznosna gneča; namesto tega pohodnika počasi 

vodi ne zgolj po robu Julijcev, temveč tudi po robu turističnega 

vrveža, skozi naselja in manj po hribih. 

Ključno – spoznavanje posebnosti območja 

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je namenjena tudi tistim, ki so kondicijsko 

manj pripravljeni, dve tretjini poti je primerne tudi za družine 

z otroki, je povedal Klemen Langus. Deli poti so praviloma prehodni 

vse leto, nekateri teže v zimskem času, kadar je seveda na poti sneg. 

Pri Združenju Julijskih Alp upajo, da pohodniki, ki se bodo podali na 

pot, te ne bodo želeli čim prej prehoditi – to tudi ni njen namen, 

poudarja sogovornik. »Bistvo poti je v počasnem spoznavanju tega 

območja, v uživanju v njem, njegovih posebnosti, zgodb, kulinarike 

...« Upa, da bodo pohodnike na poti sčasoma zadržali dalj časa na 

območju, kjer poteka, »da po njej torej ne bi samo hodili, temveč bi 

se tudi ustavili v kakšnem kraju na njej in v njem preživeli več dni ter 

odkrivali še druge zanimivosti v njem in njegovi okolici.« 

 

Mateja Gruden 

Kriteriji za določitev trase poti 

Izbor privlačnih krajinskih predelov z odprtimi panoramskimi 

pogledi; lahke pohodniške ture, primerne za vse starostne skupine, 

tudi za družine z otroki, speljane iz doline v dolino ter po 

nezahtevnem sredogorju; brez strmih vzponov in spustov in 

brez zahtevnejših odsekov, zavarovanih z jeklenicami in klini; 

pot mora biti primerna, prehodna in orientacijsko nezahtevna 

tudi v dežju in megli; proč od cest z motornim prometom, razen 

izjemoma, kjer ni drugih alternativnih možnosti; peš po obstoječih 

starih poteh, stezah, planinskih in kolesarskih poteh, gozdnih 

in kmetijskih prometnicah (zaprtih za javni promet), skozi značilna 

naselja, zaselke in vaška jedra, tudi čez pašne planine in pastirska 

naselja ter mimo zgodovinskih krajev, kulturnih spomenikov 

in znamenj; vključevanje obstoječih muzejev, muzejskih 

zbirk in za javni obisk obnovljenih hiš; koriščenje obstoječih izobraževalnih 

in urejenih tematskih poti; posamezne etape poti 

se začnejo oziroma končajo v krajih, ki ponujajo možnosti za 

prenočevanje, osnovno gostinsko ponudbo in so dostopni z javnim 

prevozom; posamezne etape niso daljše od devet ur hoje. 

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info 

Potepanja 

Kobarid 


28 

Namig za izlet 

Foto: Zoran Horvat/TIC Slovenska Bistrica 

Bistriški vintgar 

Po sledeh bajeslovnega izročila 

Živa coprnija 

– bajke Pohorja in Istre 

Pred kratkim je izšel kulturno-turistični vodnik, ki predstavlja bajeslovne zgodbe Pohorja in hrvaške Istre. Izšel 

je v okviru čezmejnega Interregovega projekta Živa coprnija in v sodelovanju šestih partnerskih organizacij iz 

Slovenije in Hrvaške na področjih znanosti, turizma, umetnosti in kulture. 

Pohorje in hrvaška Istra sta razviti turistični destinaciji, kjer pa se obisk 

večinoma zgošča v uveljavljenih središčih – na Pohorju tam, kjer je na 

voljo športna infrastruktura (še zlasti na Mariborskem Pohorju), v Istri 

na obali. Poleg tega sta obe destinaciji izrazito sezonski; zunaj poletja 

sta skromnejša tako ponudba kot obisk. Projekt Živa coprnija, ki se je 

začel sredi leta 2017 in se končal lansko jesen, je tako zajel njuni zaledni 

območji, Bistriško Pohorje in Osrednjo Istro, obe s precejšnjim 

potencialom, da obiskovalce, ki v regijo že prihajajo, pritegneta z inovativnimi 

vsebinami, s čimer bi omogočili tudi razpršitev obiska na 

vse območje in razbremenitev najbolj obleganih destinacij, so ob 

začetku projekta zapisali pri Razvojno-informacijskem centru Slovenska 

Bistrica, ki je bil nosilec projekta. 

Bistriško Pohorje in Osrednja Istra imata bogato naravno in kulturno 

dediščino, povezuje pa ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina. Tako 

je bil glavni cilj projekta zagotoviti aktivno ohranjanje bajeslovnega 

izročila Pohorja in Istre, da bi izboljšali prepoznavnost manj znanih 

delov teh območij in ustvarili priložnosti za njun razvoj – z oblikovanjem 

čezmejnega kulturno-turističnega proizvoda Živa coprnija – 

bajke Pohorja in Istre. Ta ponuja inovativen način doživljanja območij 

naravne in kulturne dediščine z zgodbami. 

Pri projektu so sodelovali še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske 

akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), založba Beletrina, 

Etnografski muzej Istre iz Pazina, Združenje Val kulture iz Zagreba in 

Občina Pićan. Pisateljsko obdelavo zgodb oziroma vodnika so zaupali 

Dušanu Šarotarju, ilustracije pa Tini Dobrajc. 

Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je bil pri projektu Živa 

coprnija/Živa štrigarija pristojen za zbiranje pripovednega izročila v 

Sloveniji. Najstarejša objavljena zgodba z Bistriškega Pohorja, denimo, 

je bila, kot so zapisali na spletni strani ZRC SAZU, objavljena leta 

1864 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Objavil jo je Lovro Stepišnik, 

posestnik, mlinar in prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je živel 

na Zgornji Ložnici. Takole se začne: »Živele so v starih časih v votlinah 

pohorskih gor rojenice ali divje žene.« Ali zgodba o Ančnikovem gradišču: 

»Ančnikovo gradišče ima svoje moči, nedostopnost. Pravijo, da 

so na nedostopni previsni skali, na jugovzhodni strani, ljudje opažali 

železna vrata, za katerimi naj bi bil hodnik. Notri naj bi bila kača, ki 

čuva Ančnikove zaklade: zlatnino, zaboj zlatnikov, ki jih je nekdo tam 

od strahu pustil. Ta zaklad je še danes tam.« 

V Istri so ljudsko pripovedništvo raziskovali v Etnografskem muzeju 

Istre. Pri populariziranju nesnovne kulturne dediščine pa je sicer zelo 

dejavna občina Pićan, mestece na vzhodu istrskega polotoka, kjer 

vsako leto poteka festival pripovedništva LegendFest. 

L. L. 


29 

Namig za izlet 

Belokranjski Krasinec 

Dopustniško udobje 

v naravi 

Za marsikaterega Slovenca je Bela krajina neznana deželica med Gorjanci in Kolpo. Modrooka lepotica je 

mejna reka, a pomembnejše od tega je, da je čista, primerna za kopanje, saj se poleti segreje do 27 stopinj 

Celzija in več. Bogata je z ribami, ne preveč divja v pravšnji meri izziva čolnarje, njeno obrežje, na katerem je 

več urejenih kampov, pa vabi na dopust. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji hoje, kolesarji, pokuševalci dobre 

vinske kapljice in drugih belokranjskih kulinaričnih posebnosti. 

Glamping Kolpa Resort na Krasincu je streljaj od Podzemlja, nekaj kilometrov 

oddaljen od srednjeveške Metlike in Črnomlja, ki se ponaša 

z vsakoletnim jurjevanjem, najstarejšim folklornim festivalom v Sloveniji. 

Obiskovalcem ponuja tri nadstandardno opremljene glamping 

šotore, sedem lesenih glamping hišk z majhno kuhinjsko nišo, 

klimatsko napravo in posteljnino. V šotorih so še zasebna ogrevana 

kopalnica s straniščem, stilska kuhinja in prostoren dnevni prostor. 

Zunaj pa so urejene gredice z zelenjavo, sadnim grmičevjem, gostom 

je na voljo odprto kurišče za preživljanje skupnih večerov, bralni kotiček 

pod krošnjami dreves, mini bar in pokrit družabni prostor. 

V neposredni bližini je športno letališče Prilozje, v Metliki sta Belokranjski 

muzej in Slovenski gasilski muzej, številni vinarji pripravijo 

pokušnje po želji, še zlasti pa je treba poudariti naslednje: na Krasincu 

lahko v miru opazujemo bele štorklje, lisice, srne, sove, netopirje, kačje 

pastirje ... 

Glamping Kolpa Resort je za zdaj odprt od maja do septembra, razmišljajo 

pa o podaljšanju ponudbe v spomladanske in jesenske mesece. 

Največ gostov prihaja iz tujine, čedalje več pa je tudi Slovencev. 

 

Toni Gašperič 


30 

Kulinarični kotiček 

Irena Jenko 

Sirarnica Rožnik 

Okus tradicije v prestolnici 

Če je mleko odlično, bodo takšni tudi izdelki iz njega. Še zlasti, če je njihova pridelava takšna, ki dopusti 

času, da opravi svoje delo, brez naglice. Tako razmišljajo in delajo v Sirarnici Rožnik, ki domuje na kmetiji 

s tristoletno tradicijo, tudi pridelave mleka in mlečnih izdelkov, v ljubljanskem Podutiku. Z nje se odpira 

lep pogled na bližnji Rožnik – od tod deloma ime sirarnice; deloma pa zavoljo rožic, ki cvetijo na njihovih 

travnikih in ki so del krme za njihove živali. 

Na kmetiji pridelujejo zelo širok nabor izdelkov: poleg surovega in 

(po želji) pasteriziranega mleka pridelujejo sveže in kuhano maslo 

(ghee), skuto, tudi albuminsko, jogurte, tekoče, čvrste in na grški način, 

kefir, sladko in kislo smetano ter več vrst sirov – mladi sir, zorjenega, 

od enega meseca do pol leta, sir s plesnijo, sir za peko in sezonsko 

kajmak. Mleko je tudi vanilijevo, čokoladno in z okusom ledene kave; 

skuta in jogurt sta tudi v sadnih različicah, pri čemer zagotavljajo čim 

večji delež kakovostnega sadja in čim manjši delež sladkorja, razlaga 

Irena Jenko iz Sirarnice Rožnik. Tudi pri drugih dodatkih so pozorni na 

to, da je osnovna sestavina prevladujoča in da je sestavin na splošno 

čim manj. 

Družinska zgodba 

Sirarnica Rožnik je družinska zgodba, ki se je začela pred več sto leti 

in ki jo zdaj nadaljujejo zakonca Irena in Jani Jenko ter njuni otroci, 

hčeri Monika in Kristina ter sin Gašper; pred nekaj leti se jim je pridružil 

še Monikin mož Jože. Irena Jenko rada pove, da živijo v sožitju z 

živalmi (imajo kakih petdeset krav in nekaj podmladka), tako rekoč 

pod skupno streho. Skrb zanje je za vso družino izjemno pomembna. 

Domača krma za živali 

Hrano za živali pridelujejo sami, kolikor je to le mogoče. Trava, mrva, 

košnja, koruza in druga žita, stročnice, kot je denimo grah za zagotavljanje 

beljakovin v mleku, pa različne vrste detelje v košnji, ki so tudi 

odličen vir »zelenih beljakovin« – vse to je del prehrane živali. 

Območja, kjer so njihove obdelovalne površine, spadajo v mrežo zavarovanih 

območij (Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter 

Ljubljansko barje – območje Nature 2000), deloma so na vodovarstvenem 

območju (Stegne). Zemljo obdelujejo na kar se da okolju 

prijazen način. Gnojijo jo s fermentirano gnojevko, ki spodbuja živost 

zemlje; tako je v njej, denimo, precej deževnikov, ki izboljšujejo njeno 

rodovitnost. Uporabljajo metodo kolobarjenja, tradicionalni način 

kmetovanja, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujejo na 

drugem delu obdelovalne površine. Uporabljajo preparate biodinamičnega 

– sonaravnega kmetovanja. Težave krav odpravljajo z naravnimi 

in homeopatskimi pripravki ter čaji. 

Zvesti tradiciji 

Zvesti so tradiciji, a obenem dosledno sledijo sodobnosti in novostim, 

ki jih ta prinaša za izboljševanje kakovosti izdelkov. Irena Jenko 

se je tako konec januarja mudila v Franciji, kamor je znova šla na izobraževanje 

o pridelavi mlečnih izdelkov; tudi sicer se nenehno izobražuje, 

v Sloveniji in tujini. Po francoski metodologiji tako, denimo, 

nanašajo na sire plesni, ki pomagajo pri encimskem zorenju in razvoju 

teksture sira, ki tako dobi mehkobo in značilna okus in aromo. Sicer 

se pri pridelavi izdelkov izogibajo priganjanju časa in različnim »spodbudam«, 

ki bi pohitrili proces pridelave. Čas ustvarja najboljše okuse 

in arome, pravi sogovornica. 


31 

Kulinarični kotiček 

Znak kakovosti za surovo maslo 

In kako se vsa ta skrb, od skrbi za živali do spoštovanja tradicije pri 

pridelavi izdelkov, odraža v kakovosti tega, kar ponujajo? Izdelki so 

polnega, močnejšega okusa, so hranljivi, napolnijo z energijo in na 

splošno ugodno vplivajo na počutje, še zlasti na prebavni sistem, ki je 

eden temeljev našega zdravja, poudarja Irena Jenko. 

Za svoje izdelke so doslej prejeli že več deset nagrad – zlata, srebrna 

in bronasta priznanja na ocenjevanjih Dobrot slovenskih kmetij. Njihovo 

surovo maslo ima s tremi zaporednimi zlatimi priznanji tudi znak 

kakovosti. 

 

Besedilo in foto: Mateja Gruden 

Bohinjska mal’ca 

Ni dneva v planinah brez 

klobase, sira in česna 

V Bohinju je navada, da dan v planinah ne sme miniti brez klobase, sira in stroka česna. Nekoč so ljudje malico 

nosili s seboj v lesenih šatuljah ali dežah. Med potjo so se odpočili na kakem štoru, s pipcem odrezali velik kos 

kruha, nekaj »kolesc« klobase in malo sira. Česen pa za povrhu, da se maščoba ne bi preveč »prijela«. 

Bohinjska mal’ca, spominek, s katerim TD Bohinj obuja spomin na to 

staro bohinjsko navado, je lani prejela zlato priznanje na področju 

kulinarike v okviru prvega natečaja TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih 

spominkov. Sodobno mal’co sicer sestavljajo klobasa, zaseka, 

česen in sir ter deščica za podlago, karirast prt in palica. Bohinjska 

klobasa in zaseka sta izdelka Loških mesnin (prva ima tudi certifikat 

Bohinjsko), Bohinjski sir pridelujejo v Bohinjski sirarni, česen pa prideluje 

Karolina Bremec Odar v Studorju (oba izdelka imata certifikat 

Bohinjsko). 

»Ta prava« bohinjska suha klobasa je narejena iz kakovostne surovine 

po tradicionalnem receptu, ki je skrbno varovana skrivnost. Prvovrsten 

okus ji dajeta zorenje na alpskem zraku in dimljenje v prekajevalnici 

na bukova drva iz bohinjskih gozdov. 

Bohinjski sir, posebna vrsta ementalskega sira, je znan po velikih luknjah. 

Hlebec sira je težak okoli petdeset kilogramov in ima premer 

šestdeset centimetrov. Odlikujeta ga visoka kakovost in aromatičen 

okus, ki spominja na okus orehov. Sir je narejen iz surovega mleka 

bohinjskih krav in ročno negovan. Postopek izdelave sira združuje 

tradicijo, znanje in več kot stoletno izkušnjo sirarjenja. 

Česen pridelajo na njivi pod vasjo Studor v Bohinju. Zaradi alpskega 

podnebja ima blag okus. Sadijo ga jeseni, spomladi ga ročno oplevejo, 

nato pa zori do konca poletja, ko ga poberejo in sušijo. 

L. L. 

 

Foto: TD Bohinj 


32 

Zeleni zgledi 

Foto: Luka Dakskobler 

Gorazd Trušnovec med čebelarjenjem na strehi ene ljubljanskih bank 

Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar 

Med z ljubljanskih streh 

(in balkonov) 

Čebela je bila beseda leta 2018 po izboru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v tretji 

akciji Beseda leta. Ob tej priložnosti – in glede na čedalje večji pomen čebel, čebelarjenja in medu 

tudi v slovenskem turizmu – smo se pogovarjali z Gorazdom Trušnovcem, predsednikom ljubljanskega 

društva Urbani čebelar, ki prav v tem mesecu (februarja) praznuje petletnico delovanja. 

Gorazd Trušnovec, sicer publicist, filmski kritik in scenarist, se je za 

čebelarjenje navdušil pred dobrim desetletjem. V Ljubljani, kjer živi, je 

začel pogrešati tesnejši in pogostejši stik z naravo, ki ga je bil vajen v 

otroštvu; odraščal je na robu Trnovskega gozda, ki je bil njegovo najljubše 

igrišče. Obenem je iz otroštva nepričakovano priplaval vonj po 

čebelah in medu; stric Gorazdovega očeta je bil čebelar in po hiši 

Gorazdove none, kjer je točil med, se je razlegal vonj po njem ... Vse to 

ga je spodbudilo, pripoveduje, da je segel po literaturi o čebelarjenju, 

začel je spremljati, kaj se dogaja na tem področju, navezal je stik s 

Francem Petrovčičem, pionirjem urbanega čebelarjenja v Sloveniji, ki 

je pred slabim desetletjem začel čebelariti na strehi Cankarjevega 

doma, »in odtlej ni bilo več poti nazaj«, se nasmehne. Čebelariti je 

začel z dvema panjema na balkonu domače večstanovanjske hiše v 

Ljubljani in več kot uspešno sklenil prvo čebelarsko leto: natočil je 

dvajset kilogramov medu. 

Leta 2014 je s somišljeniki ustanovil društvo Urbani čebelar, ki si prizadeva 

za promocijo in uveljavitev mestnega čebelarstva. Zdaj ima 

nekaj več kot štirideset članov, bodisi aktivnih mestnih čebelarjev 

bodisi podpornikov društva. 

Najemi panj 

Panja, s katerima je začel čebelariti, sta bila za novopečenega čebelarja 

kmalu premalo, a za več doma ni bilo prostora. Zato se je 

Gorazd začel ozirati za priložnostmi čebelarjenja še kje drugje. 

Prva se je pokazala v obliki strehe Španskih borcev v Mostah. »Tod 

sem pridelal zelo kakovosten gozdni med, že prvo leto sem prejel 

nagrado zanj. Zdi se kar malce nenavadno, da sredi naselja stanovanjskih 

blokov pridelaš tak med,« pravi sogovornik, »a čebele od 

tod letijo na bližnji Golovec, kjer je paša zelo bogata. Kako različen 

med pridelaš na različnih območjih Ljubljane! Za Bežigradom, kjer 

živim, večinoma pridelam cvetličnega, saj je tod precej sadovnjakov 

in vrtov. Med, ki ga pridelam na strehi Hotela Park v središču 

mesta, pa je harmonična mešanica gozdnega in cvetličnega; od 

tod čebele letijo na pašo na Grajski grič, Golovec in park Tivoli ter 

Rožnik. Njihova paša je tako bogata, da smo prvima panjema 

kmalu dodali še dva.« 

Gorazd zdaj čebelari na petnajstih lokacijah v Ljubljani – v okviru storitve 

Najemi panj, ki se je je domislil v želji, da bi lahko čim več čebelaril. 

Stranke mu zagotovijo lokacijo, on jim zagotovi panje in čebele 


ter domač med. Čebelari pa v klasičnih slovenskih (AŽ) in nakladnih 

(LR) panjih. 

Zoper pomisleke z analizami in nagradami 

Prvi pomislek glede urbanega čebelarjenja je bržkone ta, da okolje, v 

katerem se pasejo čebele, ni med najbolj čistimi, kar zadeva ozračje 

– in posledično je dvomljiva tudi kakovost njihovega medu. Kako urbani 

čebelarji zavračajo takšne pomisleke? »Najlaže in najbolj učinkovito 

lahko takšne predsodke ovržemo z analizami medu in nagradami, 

ki jih prejemamo zanj. Ko je Mestna občina Ljubljana kandidirala 

za naslov Zelena prestolnica Evrope 2016, je bila del prijave tudi temeljita 

analiza mestnega medu v tujini. V njem ni bilo sledi ničesar, 

kar bi lahko bilo škodljivo. Pa tudi sicer naš med nenehno pošiljamo 

na analize, ocenjevanja. Tako lahko dokažemo, da je resnično kakovosten,« 

razlaga Gorazd, čigar med uporablja v svoji kuhinji eden najuglednejših 

slovenskih šefov, Janez Bratovž. O Gorazdu in njegovem 

čebelarjenju je tako mogoče brati tudi v novi knjigi Janez Bratovž 

avtorja Noaha Charneyja, s katero se je kuharski mojster poklonil dobaviteljem 

sestavin, ki jih uporablja v svoji kuhinji. 

A urbano čebelarjenje, za katerega se zdi, da je postalo »moda« v zadnjih 

letih, še zdaleč ni novodobna domislica; tradicija čebelarjenja v 

Ljubljani in njeni okolici, denimo, zagotovo sega že več stoletij nazaj. 

Arhitekt Jože Plečnik, predvojno Učiteljišče in številne meščanske 

družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. Na območju ljubljanske 

občine pa po podatkih MOL deluje tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev, 

ki imajo več kot 4500 panjev. 

Čebela je znak zdravega okolja 

Očitno navdušenje širše slovenske populacije nad čebelami, tudi glede 

na to, da je čebela postala beseda leta 2018, si urbani čebelar razlaga 

z zgodovino, v kateri so naši slovenski predniki živeli bolj kot ne 

na podeželju, v manjših samooskrbnih skupnostih, ki so čebele potrebovale 

za okusnejše sadje in več sadja ter drugih pridelkov ter za 

sladilo. »Mislim, da imamo naklonjenost do čebel v krvi, da se je ta 

ohranila skozi generacije, vse doslej, četudi zdaj večinoma živimo v 

urbanih okoljih. Nismo še pozabili njihovega pomena za naše prednike,« 

razmišlja Gorazd. 

Poleg tega je ozaveščenost ljudi o pomenu in pomembnosti čebel 

čedalje večja, ugotavlja. »Čebele so se znašle v precepu med napačnimi 

preteklimi okoljskimi dejanji in pravo potjo za prihodnost. Čebele 

so znak zdravega okolja. Skrb zanje pa je po mojem mnenju simbol 

širšega zavedanja o tem, kako pomembno je življenje v zdravem okolju. 

Slovenija je še vedno razmeroma neonesnažena in to je dediščina, 

ki jo moramo ohranjati za zanamce.« 

In kako se to odraža v razmerah v slovenskem čebelarstvu? »Slovenski 

med je zelo kakovosten, je pa treba narediti še korak naprej – v 

smeri ekološkega, sonaravnega čebelarjenja, čim manj agresivnega 

do čebel. V Sloveniji nikoli ne bomo konkurenčni s količino medu, ker 

za to nimamo zmogljivosti; Kalifornija, recimo, ima plantaže mandljevcev, 

ki so velike za skoraj polovico Slovenije, kar pomeni na tisoče 

ton medu. A mi smo butični. To je naša prednost, s katero bi lahko 

tudi dosegali višje cene medu, če bi se kupci zavedali, da to ni industrijska 

pridelava, temveč delo, v katero je vložena precejšnja skrb.« 

Zanimanje za nakup domačega, slovenskega medu, je med slovenskimi 

kupci čedalje večje, ugotavlja Gorazd, so pa kupci tudi čedalje 

zahtevnejši, čedalje več jih želi vpogledati v čebelarske evidence. 

»Seveda pa je najbolje, da čebelarja poznaš; to je dejavnost, kjer je 

zaupanje izjemno pomembno.« 

Turisti, čebelarji prostovoljci 

Zima je za čebele čas počitka. Še kakšen mesec, morebiti manj, in sezona 

čebelarjenja se bo počasi začela. Gorazd pa v novem letu razmišlja 

tudi o novem izzivu: »O učenju o čebelarjenju na podlagi prostovoljstva. 

To bi bila tudi inovativna turistična ponudba za tiste, ki bi si želeli 

doživeti Slovenijo oziroma Ljubljano na malce drugačen način!« 

 

»Društvo Urbani čebelar si prizadeva za naslednje cilje: povečanje 

števila urbanih čebelarjev in števila čebeljih družin v okviru mestnega 

okolja ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora za to dejavnost; 

izboljšanje informiranja javnosti o urbanem čebelarjenju, njegovem 

obstoju in delovanju ter možnostih za njegov razvoj v 

Sloveniji in širše; izboljšanje starostne strukture čebelarjev v Sloveniji 

oziroma njihovo pomlajevanje; strokovna uveljavitev urbanega 

čebelarjenja v najširšem pomenu (od promoviranja dobre prakse v 

skladu z veterinarskimi in higienskimi smernicami, ki se dotikajo čebelarstva 

na splošno, do akademske oziroma znanstvene raziskovalne 

ravni); izboljšanje razmer za urbano čebelarjenje v mestnem 

okolju Ljubljane in drugih večjih mestnih središčih Slovenije ter tudi 

zunaj njenih meja; izboljševanje zdravstvenega stanja slovenskih 

čebel in skrb za pasemsko čistost avtohtone kranjske sivke; povečanje 

količine medovitih rastlin in dreves v urbanih okoljih; izboljšanje 

stopnje domače samopreskrbe z medom in čebeljimi izdelki; povezovanje 

urbanega čebelarjenja z drugimi panogami, ki si prizadevajo 

za izboljšanje kakovostne ravni življenja v mestih.« (Povzeto po 

opisu na spletni strani Urbani čebelar.) 

Mateja Gruden 

33 

Zeleni zgledi 

Zelena Ljubljana ponuja čebelam bogato in raznoliko pašo. 

Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info 


34 

Trendi 

Foto: arhiv ZTKK 

Pred Prešernovim spominskim muzejem 

Obogatena resničnost v Kranju 

Ko nas v muzej povabi 

sam France Prešeren 

»Dobrodošli v Kranju. Kranjčani smo ponosni na bogato mestno zgodovino in delček te lahko doživite 

z nami s pomočjo sodobnih tehnologij. Skozi obogateno resničnost pokukajte v preteklost in 

postanite del starih kranjskih zgodb. Uživajte v našem mestu!« Na potep po Kranju nas takole vabi 

– France Prešeren, ki nenadoma vznikne sredi stare fotografije Kranja; z glasom in stasom! Sicer v 

občutno pomanjšani različici; to določa velikost zaslona našega pametnega telefona ali tabličnega 

računalnika, ki sta ključna za doživetje Kranja s pomočjo obogatene resničnosti (angl.: augumented 

reality – AR). Aplikacija AR Kranj tako prepleta resničen in virtualen svet za zanimivejše doživetje 

mesta v preteklih stoletjih. 

»Z obogateno resničnostjo se obiskovalec laže vživi v mesto in se 

zato bolj poglobi vanj, doživi ga na drugačen način, ki se trdneje zasidra 

v spomin,« meni Kristina Sever z Zavoda za turizem in kulturo 

Kranj, ki ponuja doživetje AR Kranj. Ključna prednost takšnega doživetja 

mesta je, da oživlja koščke preteklosti Kranja z glasbo, filmčki, 

poustvari že izginulo dediščino, še zlasti pa »oživi« največjega slovenskega 

pesnika. 

Šest točk, šest obogatenih resničnosti 

Aplikacija povede obiskovalca po šestih izbranih točkah v starem 

Kranju, povezanih z zgodovino Kranja. Te so označene na zemljevidu 

na zgibanki AR Kranj – in na zemljevidu aplikacije, ki jo je 

treba (brezplačno) naložiti na svoj pametni telefon ali tablični računalnik. 

Prva točka je TIC Kranj, kjer obiskovalec preizkusi aplikacijo. TIC poišče 

na zemljevidu v aplikaciji (Kranjska hiša), jo odpre in pritisne gumb 

ar+, telefon ali tablico pa usmeri na staro fotografijo Kranja v zgibanki. 

S tem »prikliče« Franceta Prešerna, ki sredi fotografije pove uvodne 

besede. Ob gumbu ar+ je še gumb i; če pritisnemo nanj, se nam na 

zaslonu izpišejo ključne informacije o TIC. Na enak način so zasnovane 

preostale točke: gumb ar+ ponese v virtualni svet, gumb i postreže 

z dodatnimi informacijami o točki, kjer se nahajamo. »Doživetje je 

seveda še bogatejše, če se obiskovalci odpravijo po mestu v spremstvu 

vodnika; ta jim pove še več o posameznih točkah in Kranju,« 

pove sogovornica; sicer se lahko z aplikacijo AR Kranj po mestu sprehodimo 

tudi sami. 

Najlepše povabilo v Prešernov spominski muzej 

S Kristino Sever se odpraviva do preostalih točk v starem Kranju. Druga 

je pred vhodom v Prešernov spominski muzej. Na tleh je plošča, v 

katero potem, ko smo na zemljevidu na zaslonu poiskali lokacijo, 

usmerimo svojo mobilno napravo. 


35 

Trendi 

Pred Prešernovim spominskim muzejem 

In na Glavnem trgu spet stoji – pranger! 

»Pozdravljen, postoj! Moje ime je doktor France Prešeren. No, nekoč sem živel 

v tej hiši, ki je danes muzej, posvečen mojemu življenju in delu. Moji rojaki so 

me namreč imenovali za največjega pesnika in po meni poimenovali številne 

vrtce, šole, gimnazije, društva, pa tudi trge in ulice, med drugim tudi to, na 

kateri stojimo. Preden pa se odpraviš naprej, te vabim še na ogled moje hiše.« 

France Prešeren je v tej hiši bival od leta 1846 do leta 1849; spominski 

muzej je urejen v prvem nadstropju – s pesnikovimi deli v izvirniku in 

dragocenimi zgodnjimi tiski ter sobo, opremljeno s pohištvom iz Prešernovega 

časa. Pritličje je namenjeno kulturnim dogodkom. 

Sredi trga spet stoji sramotilni steber 

Zemljevid nas povede nazaj proti Glavnemu trgu, kjer je naslednja 

točka: plošča na tleh, ki nas spominja na to, da je tukaj nekoč stal 

sramotilni steber, pranger. Ta se nenadoma prikaže pred nami, na zaslonu; 

visok je bil okoli dva metra, imel je značilno kapo in stal je na 

kamnitem podstavku. Na steber je bil pritrjen železen okov, na katerega 

so ob nedeljah ali praznikih priklenili kaznjence. (Zdaj se lahko 

nanj »priklenemo« tudi sami – in fotografiramo, seveda.) Pranger so 

na osrednjem trgu v Kranju, kjer se je zbiralo največ ljudi, postavili v 

13. stoletju. Način kaznovanja na sramotilnih stebrih pa se je ohranil 

do 17. stoletja. 

Kakšen je bil utrip starega Kranja? 

Naslednja točka je obokan podhod – Pavšlerjeva hiša, ki je nastala 

verjetno v 16. stoletju s povezovanjem dveh ali treh starejših stavb s 

slikovitim arkadnim hodnikom, na Glavnem trgu. Zdaj je v njej Galerija 

Prešernovih nagrajencev. AR Kranj nam na tej točki predvaja kratek 

filmček z glasbo, ki prikazuje utrip Kranja na začetku 20. stoletja. 

Od mestnih grbov do spomenika gotskega stavbarstva 

Nasproti podhoda je Mestna hiša, kjer se obiskovalec seznani z 

zgodovino mestnih grbov, zadnja, šesta točka, pa je cerkev sv. 

Kancijana iz 15. stoletja, najpomembnejša stavba v mestni veduti 

in eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na 

Slovenskem, vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam. Z aplikacijo 

vstopimo v cerkev, ne da bi tudi fizično vstopili vanjo; ob 

spremljavi cerkvene glasbe se nam odkrije njena notranjost. (Sicer 

lahko zatem tudi resnično vstopimo v cerkev – a brez glasbene 

spremljave!) 

O obogateni resničnosti 

Aplikacija AR Kranj je v turistični ponudbi od začetka leta 2017. Najbolj 

navdušuje mlade, ki so vešči sodobnih tehnologij, a tudi starejši 

jo radi preizkusijo, še najbolj iz radovednosti, pove Kristina Sever. 

Obogatena resničnost je sicer tehnologija, ki nam z dodatnimi informacijami 

nadgradi sliko resničnega sveta. To doseže s pomočjo računalniško 

generiranih, virtualnih učinkov (slike, zvoka ali besedila). Je 

interaktivna izkušnja v resničnem okolju, kjer so predmeti v njem 

obogateni z računalniško generiranimi informacijami. Ključna vrednost 

obogatene resničnosti je, da dele digitalnega sveta, ki jih vnaša 

v resnični svet, tudi dojemamo kot del resničnega sveta. 

 

Besedilo in foto: Mateja Gruden 

Filmček o utripu v Kranju vnazačetku 20. stoletja 

Kranjski grbi od 12. stoletja do zdaj 


36 

Inovativno 

Luknja v prihodnost 

Novomedijske vsebine turističnih Trbovelj 

Virtualno doživetje 

tradicije rudarstva 

Virtualni poligon Luknja v prihodnost pomeni kvantni skok v vsebinski nadgradnji in tehnični opremljenosti 

virtualne platforme, ki jo razvijajo v Delavskem domu Trbovlje. Prvi sklop vsebuje Virtualni muzej 

rudarstva 4. dritl, drugi sklop so odprli z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost, pripravljajo pa tudi 

postavitev multidisciplinarne virtualne izkušnje Pobeg iz rudnika. Tako zaokrožajo sklop novomedijskih 

predstavitev tehniške, socialne in kulturne dediščine Trbovelj. 

Virtualni poligon Luknja v prihodnost 

Virtualni poligon Luknja v prihodnost je navdušujoč novomedijski 

prehod iz globin trboveljske jame v neskončnost vesolja. Z novimi 

vizualnimi senzacijami, ki so na ogled, v Delavskem domu Trbovlje na 

inovativen način povezujejo 250-letno tradicijo rudarjenja z vsem tistim, 

kar se v Trbovljah, novomedijskem mestu, dogaja zdaj, od merilnih 

naprav za Nasine raketoplane do virtualnih rešitev simulatorjev 

letenja. Novi poligon popelje obiskovalca na pot v prihodnost, kjer se 

odpirajo nova in nova obzorja, polna neslutenih možnosti razvoja in 

delovanja. 

Virtualni poligon so prvič predstavili na mednarodnem festivalu novomedijske 

kulture Speculum Artium (Delavski dom Trbovlje, od 13. 

do 15. septembra 2018), kjer si ga je ogledalo več tisoč ljudi. Po festivalu 

in uspešni predstavitvi poligona pa je celotna postavitev stalno 

nameščena poleg 4. dritla. Obiskovalci lahko Luknjo v prihodnost 

obiščejo v okviru obiska virtualnega muzeja rudarstva ali samostojno, 

doživetje pa bodo nenehno nadgrajevali z novimi tehnologijami. 

Luknja v prihodnost je zasnovana z novimi tehnologijami (VR, AR, hologrami 

...), ki se vsebinsko navezujejo na rudarsko tradicijo Trbovelj 

(tehniška, socialna in kulturna dediščina) in so predstavljene v virtualnem 

okolju v interakciji z obiskovalci. Tako je v Trbovljah zaživel nov 

turistični produkt, ki se vključuje v že obstoječo ponudbo, ki Trbovlje 

Nove tehnologije se vsebinsko navezujejo na rudarsko 

tradicijo Trbovelj 


37 

Inovativno 

Virtualni muzej rudarstva 4. dritl 

Muzej obiskuje čedalje več ljudi 

Trbovlje so bile nekdaj rudarsko mesto, a zdaj še zdaleč niso več 

črne in sajaste. Dolina je zelena, polna naravnih lepot in posebnosti, 

ki jih ni mogoče videti nikjer drugod. Trbovlje, nekoč črna 

dolina, so zdaj kraj z veliko zelenja, cvetja in sonca. Zasavje pa v 

svojih nedrjih skriva še številne neodkrite bisere. 

turistom predstavi kot mesto z bogato tradicijo, usmerjeno v prihodnost. 

Z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost se nadaljuje uveljavljanje 

Trbovelj kot nove turistične destinacije v Sloveniji in krepi 

prepoznavnost kraja ter regije v Sloveniji in tujini. 

Virtualni muzej rudarstva 

Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, projekt, ki deluje v okviru Delavskega 

doma Trbovlje, povezuje življenje rudarjev in industrijsko zgodovino 

mesta s pomočjo novih tehnologij. Odprli so ga junija leta 2017. 

Odtlej s svojo edinstvenostjo privablja ljudi iz vse Slovenije, dober 

glas pa se je razširil tudi v druge države, zato redno gosti tudi tuje 

obiskovalce. 

Ko se gostje sprehajajo skozi virtualni muzej rudarstva, si lahko ogledajo 

pristno rudarsko opremo in dobijo občutek, kot da bi bili resnično 

v jami. Vsi materiali in orodja so avtentični, nekateri dobesedno 

pripeljani iz jame. Originalno leseno rudniško podporje so pomagali 

postaviti upokojeni rudarji iz društva za ohranjanje rudarske dediščine 

Perkmandeljc, ki so s svojim delom dosegli popolnoma stvaren 

vtis rudniške preteklosti. 

Namen muzeja 4. dritl je poleg ohranjanja industrijske kulturne dediščine 

z novomedijskimi orodji tudi izvajanje različnih programov izobraževanja, 

virtualni ogledi resničnih rudniških rovov ter druge rudarske 

opreme. V muzeju je prikazano tudi socialno življenje, ta 

avtohtona trboveljska subkultura, na vseh področjih, od kulinarike, 

glasbe, bivalnih posebnosti, samosvoje govorice ter še kaj. 

Obiskovalci, domači in tuji, so presenečeni, kako posrečen spoj realnosti 

in navidezne resničnosti (VR) utemeljuje zgodovino ter spregovori 

o njej na zanimiv in inovativen način. 

L. L. 

 

Foto: arhiv Delavskega doma Trbovlje 

Virtualne vsebine si je mogoče ogledati ob sobotah ob 

10. in 11. uri, skupine pa sprejemajo po vnaprejšnjem 

dogovoru. 

Malce drugačno spoznavanje zgodovine 

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem. 


38 

Digitalno 

Foto: Pixabay 

Nasveti za uporabo Googlovih zemljevidov 

Pelji me po stranskih cestah! 

Kljub poplavi digitalnih zemljevidov in aplikacij za navigacijo ostaja Google Maps med najbolj priljubljenimi. 

Kar je razumljivo – je brezplačen, zanesljiv, pregleden, preprost za uporabo in za povrh prednameščen 

na pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Kljub temu pa vsebuje nekaj zanimivih 

funkcij, ki jih marsikateri uporabnik morda še ne pozna. 

Objavljamo nekaj najbolj priročnih. 

Dodajanje postankov 

Pri uporabi navigacije nas največkrat zanima, kako priti od točke A do 

točke B, včasih pa vnaprej načrtujemo še kakšen postanek. Do dodajanja 

postankov pridete s pritiskom na tropičje ob vaši lokaciji (ko ste 

že izbrali končno lokacijo) in možnostjo »Dodaj postanek«; med začetkom 

in ciljem vstavite do devet postankov, ki jih lahko potem tudi 

poljubno razvrščate. 

Zaklenjeno vrtenje 

Se vam včasih zdi, da bi se laže orientirali, če bi imeli zemljevid med 

navigacijo ves čas obrnjen proti severu? To lahko preprosto vklopite, 

če se v meniju premaknete v »Nastavitve« in znotraj teh v »Navigacijske 

nastavitve«, kjer poiščete in obkljukate »Sever naj bo vedno na 

vrhu zemljevida«. 

Vozni redi 

Namesto da vozne rede iščete po najrazličnejših straneh javnih 

prevoznih sredstev, po vnosu destinacije preprosto kliknite na 

»Javni promet« (ikona z vlakom) in prikazal se vam bo seznam najboljših 

možnosti. Prilagodite lahko tudi čas odhoda, s pritiskom 

na »Možnosti« pa filtrirate zadetke glede na želeno vrsto javnega 

prometa in poti. 

Shranjevanje parkirnega mesta 

Se še spomnite slavne parkirne garaže iz priljubljene ameriške serije 

Seinfeld, v kateri je Jerry z druščino vso epizodo iskal parkirno mesto, 

na katerem so pustili avto? Da bi se temu izognili, so pri Googlu pripravili 

funkcijo »Shrani parkirno mesto«, do katere pridete z dotikom 

točke, kjer se trenutno nahajate. 

Temni način 

Čeprav se Google Maps načeloma sam prilagaja času dneva, je številnim 

prijetnejša temna paleta barv. Možnost za vključitev temnega 

načina boste našli v »Navigacijske nastavitve«, kjer lahko barvno 

shemo spremenite v »Noč«. Res pa to pride v poštev zgolj pri navigaciji 

– zemljevidi zunaj tega načina bodo namreč še vedno ves čas 

svetli. 

Varčevanje z baterijo 

Je vaša baterija v zadnjih izdihljajih, polnilec pa vse prej kot na dosegu 

rok? Med navigacijo preprosto izklopite zaslon in se prepustite 

glasovnemu vodenju. Ves čas prižgan zaslon namreč hitro prazni baterijo, 

še zlasti ob višji svetilnosti zaslona v sončnih dnevih. 

Izogibanje avtocestam 

Če želite, da vas navigacija ne vodi po avtocestah, pojdite v »Nastavitve 

navigacije« in pod poglavjem »Možnosti za pot« vklopite »Izogni 

se avtocestam«. 

Glasovni nadzor 

Namesto da med vožnjo segate po telefonu, lahko Google Maps 

upravljate z glasovnimi ukazi. Za začetek pritisnite na ikono mikrofona 

ali izrecite: »Ok, Google.« Seznam ukazov pa boste našli na povezavi: 

https://support.google.com/maps/answer/6041199?hl=sl. 

Preprostejše premikanje v uličnem pogledu 

Ste na računalniku naveličani iskanja prave puščice, ko pa bi se radi zgolj 

premaknili naprej po ulici (v uličnem pogledu)? V »Street View« se lahko 

premikate z uporabo tipkovnice, in sicer s tipkami WASD ali s smernimi 

puščicami, tako kot v prvoosebnih igrah. Kadar delate s sledilno ploščico, 

pa sta za povečavo ali pomanjšanje izredno uporabna kar + in -. 

Zemljevidi brez povezave 

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste zaradi pomanjkanja 

zakupljene količine prenosa podatkov v tujini morali varčevati z 

uporabo navigacije. Google Maps že nekaj časa ponuja prenos 

zemljevidov za uporabo brez povezave s svetovnim spletom. 

Vse, kar morate storiti, je, da pod »Zemljevidi brez povezave« v 

začetnem meniju označite del zemljevida in ga prenesete na svoj 

telefon. 


39 

Foto: Pixabay 

Digitalno 

Fotografija je simbolična 

Kartice letalskih ponudnikov 

in njihove (ne)ugodnosti 

Večina ljudi ima vsaj eno kreditno kartico. Nekateri pa imajo tudi kartice 

letalskih ponudnikov, saj jim omogočajo posebne ugodnosti. 

Te so sicer bolj kot v Evropi priljubljene v ZDA, a nekatere letalske družbe 

jih ponujajo tudi svojim evropskim potnikom. Med ugodnostmi, ki 

jih po navedbah letalskih družb omogočajo kartice, so največkrat hitrejše 

vkrcanje, dodatna prtljaga brez stroškov in, na primer, določene 

točke za vsak evro, porabljen s kreditno kartico. 

Težava pa se pojavi, ko letalske družbe svojim zvestim strankam ne povedo, 

da je te točke čedalje teže unovčiti oziroma da je to pogosto 

treba doplačati. Številni se tudi ne zavedajo, da so te ugodnosti zastonj 

samo zato, ker je članarina za takšno kartico približno 99 evrov na leto. 

Mogoče se kartica sprva zdi kot ugoden nakup, a poslovna filozofija 

družb je vendarle postavljena tako, da imajo s tem večji dobiček, kot 

ga imate vi. Prav tako letalska družba vsakič, ko za plačilo uporabite 

njihovo kreditno kartico, dobi provizijo. 

Največja težava pa so skriti stroški, kot so na primer stroški dviga gotovine. 

Ta strošek je lahko tudi do 50 evrov, saj vam provizijo najprej zaračuna 

ponudnik kreditne kartice, nato pa še bankomat oziroma POS-terminal. 

 

Foto: Pixabay 

Namesto natakarja kavo in pecivo prinese robot 

Fotografija je simbolična 

Verjetno ni več skrivnost, da robote, opremljene z umetno inteligenco, 

najdemo že tako rekoč na vseh področjih, ki so bila še pred kratkim 

v izključni domeni človeka. Proizvajalci in delodajalci v to panogo 

namreč vlagajo čedalje več denarja, saj so stroški dela tako precej 

nižji, hkrati pa se visokotehnološke naprave ne pritožujejo nad delovnimi 

razmerami, ne potrebujejo dopusta in ne zahtevajo plače. To je 

verjetno eden od razlogov, zakaj v budimpeški kavarni Enjoy kavo in 

pecivo namesto natakarja gostom prinese kar robot. 

Kavarno Enjoy je odprla programska hiša E-Szoftverfejleszto z namenom, 

da »pomaga« pri seznanjanju javnosti s tehnološkimi dosežki 

na področju avtomatizacije in umetne inteligence. Robotski natakarji 

gredo po označenih poteh, ko gostom prinesejo hrano in pijačo, 

medtem ko so nekateri roboti namenjeni zabavanju gostov, saj z njimi 

plešejo in celo pojejo pesmi. Te naloge so bile zaupane robotom s 

tržnim imenom Pepper podjetja SoftBank, saj se lahko povsem samodejno 

odzivajo na človeška čustva. Roboti z umetno inteligenco 

lahko namreč zaznajo tudi najmanjše spremembe v glasu ali telesni 

mimiki, kar pomeni, da se povsem prilagodijo potrebam gostov. 

Kljub strahu, da bi povečanje avtomatizacije in razvoj umetne inteligence 

lahko zmanjšalo zaposlovanje ljudi, to za budimpeško kavarno 

Enjoy ne drži. V njej so namreč z uvedbo robotov zaposlili še enkrat 

toliko ljudi, pri čemer gre za vrhunske strokovnjake, ki skrbijo za nemoteno 

delovanje robotov. 

 

Foto: Pixabay 

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami. 


40 

Pod drobnogledom 

Enajsto največje smučišče v Sloveniji Gače obišče ob nedeljah okoli tisoč smučarjev, 

največ z Dolenjskega in Bele krajine, pa tudi iz Hrvaške. 

Republiški Turistični drobnogled TZS 

Na Gačah je belo in lepo 

Z bližajočimi se šolskimi zimskimi počitnicami se smučarska sezona bliža vrhuncu in tako je tudi v smučarskem 

centru (SC) Gače, ki je primerno za vse smučarje, od začetnikov do zahtevnejših smučarjev. Velika 

prednost gaškega smučišča je, da leži sredi neokrnjene narave blizu Semiča in Novega mesta, od koder 

prihaja tudi največ smučarjev. Smučišče, ki se razprostira na območju Dolenjske, Bele krajine in Suhe 

krajine, je bilo v času obiska republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (TD TZS) 

odeto v pravo zimsko idilo. 

Karel Vernik, predsednik republiškega Turističnega drobnogleda TZS (desno), in Pavel Hevka sta dejala, 

da je bilo smučišče v času obiska RTD TZS lepo urejeno in zimsko idilično. 


»Februarja pričakujemo veliko organiziranih osnovnošolskih 

skupin, ki bodo prišli k nam na enodnevno smučanje; sem pa 

presenečen, da jih je bilo januarja malo,« pravi vodja smučišča 

Borut Koprivnik. 

jo gradnjo nastanitvenih zmogljivosti, ponudbo za kolesarje v poletnih 

mesecih, uredili bodo proge za treking kolesarjenje in spuste. 

SC Gače se ponaša s tekaškimi progami, ki so označene s tablami, 

tudi opozorilnimi, in po katerih so hoja, ježa ali vožnja z različnimi 

prevoznimi sredstvi strogo prepovedani. 

»Neposredno ob smučarski progi imamo tudi izposojevalnico smuči, 

desk in preostale smučarske opreme, smučarski servis in dve smučarski 

šoli. Smučarji pri nas niso nikoli lačni, saj v koči Gače strežemo 

marsikaj, od palačink do golaža, na terasi bifeja Gače pa burgerje,« še 

pravi Borut Koprivnik. 

 

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač 

41 

Pod drobnogledom 

»Imamo sedežnico, ki žal še ne obratuje, pet sider in jurčka, smučišče 

pa obratuje vsak dan od 9. do 15. ure. Imamo dovolj snega, saj smučišče 

umetno zasnežujemo, z naravnim snegom pa nas je v tej sezoni 

obdarila tudi narava. Tako si obetamo šestdeset smučarskih dni in 

čim več smučarjev, saj si zelo prizadevamo za njihovo dobro počutje, 

tudi s pestrimi kulinaričnimi dnevi, ki pritegnejo številne obiskovalce, 

tudi tisoč in več ob nedeljah,« pripoveduje Borut Koprivnik, vodja 

smučišča in direktor podjetja Gače. 

Dodal je, da so prizadevanja podjetja še toliko večja, prav tako naložbe, 

saj se v smučišče dve desetletji ni vlagalo. V prihodnosti načrtuje- 

Ob nedavnem obilnem sneženju v sosednji Avstriji in na Bavarskem 

v Nemčiji se poraja vprašanje, ali je Slovenija na močno 

sneženje in izredne razmere pripravljena? Prav na pobudo Pavla 

Hevke, podpredsednika RTD TZS in Direkcije za ceste se pripravlja 

načrt ukrepov, ki bi zagotovili, da nas takšna naravna snežna 

»obdaritev« ne bi presenetila. Načrt (vključuje tudi potrebno 

mehanizacijo in drugo) bo nared do konca februarja. 

Podhod za pešce v Črmošnjicah sta lani zgradili Občina 

Semič in Direkcija za infrastrukturo, otroci pa so ga polepšali z 

risbami in opozorilnimi napisi. »Za to je bil že skrajni čas, saj je 

nad podhodom prometna cesta, ki jo večkrat na dan prečkajo 

šolarji,« pravi Pavel Hevka, podpredsednik republiškega 

Turističnega drobnogleda TZS in vodja projekta vzdrževanja 

cest DRI – upravljanje naložb. 

Nagrada za Rastislava Rastka Tepino 

Rastislav Rastko Tepina, nekdanji 

član republiškega Turističnega 

drobnogleda (takrat patrulja) Turistične 

zveze Slovenije, je konec 

lanskega leta prejel plaketo Mestne 

občine Kranj. Nagrajen je bil 

za dolgoletno delo na področju 

turizma in kulturnih aktivnosti v 

povezavi s turistično ponudbo Kranja 

in Slovenije. 

Še zlasti je treba opozoriti na znamenito 

vseslovensko prireditev 

Kranjski smenj, kjer so bili lajnarji 

pobudniki celotnega dogajanja na 

dan slovenskega kulturnega praznika. 

Iz tega zanimivega tradicionalnega turističnega produkta se je 

v zadnjih letih razvil bienalni Poletni lajnarski festival z mednarodno 

udeležbo. Nagrajenec je sicer znan ustvarjalec na področju kulture. 

Že kot otrok je skupaj s svojim dedkom, ki je bil predvojni lastnik kinematografa 

v Stražišču, nastopal v Prešernovem gledališču Kranj. Med 

letoma 2007 in 2012 je bil Tepina predsednik Zveze kulturnih društev 

Kranj in je tudi dobitnik Prešernovega srebrnika. 

Že leta 1986 je začel v slovenskem kulturnem okolju utirati pot pozabljeni 

ulični umetnosti – lajnanju. Ves čas nastopa pod edinstveno 

blagovno znamko »Lajnar kranjski«, s katero je ime svojega mesta, ob 

veseli pesmi, ponesel v skorajda vsak kotiček naše domovine. Vse od 

leta 1990 pa do leta 2006 je bil edini registrirani lajnar na Slovenskem 

in je že presegel devetsto samostojnih nastopov. Leta 1997 je ustanovil 

potujoče gledališče Kranjski komedijanti, kjer deluje kot vodilna 

organizacijska moč, hkrati je tudi režiser, avtor in igralec. V tem potujočem 

gledališču so doslej pripravili petindvajset premier različnih 

gledaliških del in več kot tisoč ponovitev raznovrstnih čarobnih pravljičnih 

predstav za najmlajše. 

Kot gledališki igralec je tudi veliko nastopal v televizijskih in radijskih 

oddajah ter pri filmu, za svoje gledališko ustvarjanje je bil dvakrat nagrajen 

z zlato Linhartovo značko, malo Prešernovo plaketo in Severjevo 

nagrado. 

L. L. 

 

Foto: Grega Eržen 


42 

V spomin 

Andrej Babič 

Konec januarja je v 96. letu preminil Andrej Babič, soustanovitelj Gorenjske 

turistične zveze (GTZ), njen dolgoletni predsednik in podpredsednik 

ter aktivni član upravnega odbora zveze. Pod njegovim 

vodstvom je GTZ opravila veliko delo, uveljavil je tudi izjemno pomembnost 

turističnega društvenega dela. 

Andrej Babič je bil človek, s katerim je bilo prijetno delati, se ga spominjajo 

na Gorenjski turistični zvezi. Bil je človek preproste, a učinkovite 

izvedbe. Tudi zadnja leta življenja ga je delo zveze zelo zanimalo; 

rad je dal kakšen nasvet zanj. Aktivno se je vključil tudi v praznovanje 

60-letnice GTZ leta 2017. V slovesnem nagovoru na prireditvi ob 

obletnici je poudaril pomembnost združevanja turističnih društev. Bil 

pa je tudi ljubiteljski fotograf, ki je več kot pol stoletja dokumentiral 

dogodke na Gorenjskem. 

Od leta 1952 do leta 1980 je bil direktor turističnega podjetja Central 

v Kranju. Bil je pobudnik gradnje novega hotela Bor ob jezeru 

Črnava v Preddvoru. Dvajset let je opravljal delo matičarja. Bil je 

ustanovitelj Turistične zveze občine Kranj in prvi predsednik Krajevne 

skupnosti Primskovo. 

Pri Turistični zvezi Slovenije je aktivno deloval od leta 1994 do leta 

2002, ko je bil dva mandata podpredsednik zveze. Zatem je bil 

štiri leta predsednik komisije za kadre, priznanja in pravna vprašanja 

pri TZS. Bil je tudi dolgoletni predsednik republiške Turistične 

patrulje TZS (zdaj republiškega Turističnega drobnogleda TZS). Za 

svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni 

organizaciji je že leta 1994 prejel zlato plaketo, najvišje priznanje 

TZS. 

Leta 1999 je prejel častni znak svobode RS za plodno in požrtvovalno 

delo v turistični dejavnosti Gorenjske. Je prejemnik dveh zlatih plaket 

Združenja gostinstva in turizma Slovenije, plakete Turistične zveze 

Jugoslavije, reda dela z zlatim vencem. Lani je bil imenovan za častnega 

občana mesta Kranja, za njegov prispevek k razvoju družbenega 

okolja in prepoznavnosti Kranja. 

Andrej Babič je posvetil svoje poklicno, pa tudi zasebno življenje turizmu 

na Gorenjskem in v Sloveniji ter pri svojem delu dosegal vidne 

uspehe, ki so pripomogli k razvoju turizma na lokalni in regijski ravni, 

pa tudi širše, v Sloveniji. 

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje 

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu 

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353 

Februar 2019 

Izdaja: 

Turistična zveza Slovenije 

Naslov uredništva: 

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI, 

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680, 

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si 

Svet revije Lipov list: 

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger 

Transakcijski račun: 

SI56 03100-1000010639 

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si 

Celoletna naročnina je 32 evrov. 

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila 

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji. 


NARODNOZABAVNI FESTIVAL 

Sobota, 4. maj 2019 ob 20. uri, DVORANA DANICA, Bohinjska Bistrica 

Alpski kvintet & pihalna godba 

Ansambel Jureta Zajca 

Ansambel Karavanke 

Ansambel Zeme 

Ansambel Zupan 

Die Kathreiner mit Anita Zore 

Slovenski zvoki 

Hannes Wallner 

und seine 

Gitarrenfreunde 

Moderator: 

Vinko Šimek 

Pajdaši 

Ansambel Juhej 

Facebook: 33. Alpski vecer 2019 

INFO & VSTOPNICE (vstopnice za koncert in paketi z vključeno namestitvijo): 

TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ, t: +386 (0) 4 574 60 10, e: info@tdbohinj.si | www.tdbohinj.si

Revija Lipov list, februar 2019

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?