Revija Lipov list, februar 2019

FEBRUAR 2019 Poštnina plačana

pri pošti 1102 Ljubljana

dobre zgodbe v slovenskem turizmu

Intervju

Maja Uran Maravić

o slovenski gastronomiji

Potepanja

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp

Trendi

Obogatena resničnost v Kranju

Inovativno

Novomedijske vsebine

turističnih Trbovelj

Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info

TURISTIČNI SPOMINEK

MOJEGA KRAJA

Vabljeni na tržnice festivala

Turizmu pomaga lastna glava na temo

Turistični spominek mojega kraja,

kjer bodo mladi predstavili

svoje zamisli za lokalne spominke.

Turistične tržnice bodo v večjih Mercatorjevih centrih.

torek 5. marec Trebnje

četrtek 7. marec Maribor

torek 19. marec Domžale

sreda 20. marec Ptuj

torek 26. marec Kamnik

torek 2. april Nova Gorica

torek 9. april Velenje

torek 16. april Murska Sobota

sreda 24. april Maribor (zaključna tržnica)

Vabljeni k ogledu!

www.turisticna-zveza.si

KAZALO

NASLOVNICA

Prihaja pust!

INTERVJU 04-06

Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem načrtu razvoja in

trženja gastronomije Slovenije 2019–2023

FOKUS 12-15

TD Vinska Gora: Ko so tudi mladi

dejavno vpeti v turistični razvoj kraja

Zeliščni center Grgarske Ravne:

Odgovorni do narave in ljudi

TURIZEM SMO LJUDJE 16-17

Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh

TZS 18-20

Sejem Alpe-Adria: predstavitve

turističnih društev in Več znanja za več turizma

POTEPANJA 25-27

Poohodniška pot okoli Julijskih Alp

KULINARIČNI KOTIČEK 30-31

Sirarnica Rožnik: Okus tradicije v prestolnici

ZELENI ZGLEDI 32-33

Med z ljubljanskih streh (in balkonov)

TRENDI 34-35

AR Kranj: Ko nas v muzej povabi sam France Prešeren

INOVATIVNO 36-37

Virtualno doživetje tradicije rudarstva

POD DROBNOGLEDOM 40-41

Na Gačah je belo in lepo

UVODNIK

Nekje na Gorenjskem, v gostilni, ki je na pogled obljubljala domačo kulinarično

izkušnjo, natakar v noši pa je obet zgolj potrdil. Toda: jedilnik ni bil prav nič

v sozvočju ne s pročeljem gostilne ne z natakarjevim oblačilom. Ponudbo, ki

je bila zapisana na njem, bi lahko primerjali s ponudbo nekdaj priljubljenih

trgovin z mešanim blagom. Čim več vsega za čim več potreb in želja; razen

za goste, ki bi si želeli pokusiti kakšno jed, značilno za tukajšnje kraje ...

V turizmu, po katerem hrepeni Slovenija, naj bi bilo čedalje manj ponudbe v

slogu »čim več za čim več okusov« in čedalje več ponudbe za jasno izbrane

ciljne skupine; v ospredju naj bi bila butičnost – kot popoln antipod množičnosti,

ki temelji na pravilu: »vse za vsakogar«. Kar pa se pogosto rado sprevrže

v: vse za (skoraj) nikogar. Zgolj poredko se namreč zgodi, da izjemna količina

pomeni tudi izjemno kakovost.

Ko je govor o turizmu in turistični ponudbi, še zlasti v času, ko naj bi bili avtentičnost

in lokalnost najsvetlejši zvezdi vodnici na turističnem nebu, je težava

»vse za vsakogar« najvidnejša prav v kulinariki. Ne na ravni vrhunske

kulinarike, temveč na ravni »zlate sredine«, po kateri pa je tudi največje povpraševanje,

domačih gostov in tujih turistov.

»Težava je v tem, da gre veliko naših gostiln, restavracij po liniji najmanjšega

odpora in prodajajo, kar naj bi šlo samo v promet. Lahko so v zelo idiličnem

kraju, vendar če imajo na jedilniku čevapčiče, je to zame totalen kiks. Manjka

ponudba tradicionalne gostinske hrane – nič ni narobe s svinjsko pečenko in

zeljem,« je v jesensko-zimski številki revije Slovenske turistične organizacije

Tur!zem razmišljal Luka Košir, mladi šef Gostišča Grič v Šentjoštu pri Horjulu,

ki je znana po domiselni vrhunski kulinariki.

A večina lastnikov takšnih restavracij in gostiln bi bržkone odgovorila, da njihovo

ponudbo narekuje povpraševanje, ki ga marsikje ustvarjajo samo ali

večinoma domači gostje. Ti prihajajo na malice, nedeljska kosila, poroke,

rojstne dneve ..., z družinami ali v večjih družbah različnih okusov. Ti praviloma

ne iščejo avtentične slovenske hrane, po kateri povprašujejo tuji turisti.

Teh pa (skorajda) ni. Kakor torej preživeti?

Pa kakovost živil v kuhinji? Slovenija premore izjemno raznovrstnost lokalnih

živil. So pa bržkone dražja kot grosistični nakupi od kdo ve kod. Tudi tu se zatika.

Koliko bi s spremembo poslovnega modela trpel zaslužek, vsaj na začetku?

Ni mogoče kar s prstom pokazati na restavracije in gostilne in jih okarati, da delajo

slabo. To pa ne pomeni, da jih ne gre spodbujati, da bi, vsaj v večjem obsegu,

začenjale počasi vključevati v svojo ponudbo sveža, lokalna živila in vsaj kakšno

jed, ki je značilna za njihove kraje. Po kateri bi bili mogoče sčasoma prepoznavni,

tudi če samo med domačimi gosti. Takšne gostilne so in delajo uspešno; ve se za

tiste, ki jih ljudje obiskujejo zaradi »pohanih pišk« ali štrukljev in tako naprej. In to

so praviloma preproste gostilne z dostopnimi cenami in večinoma za domače

goste. Odličen dokaz, da je sprememba vendarle mogoča.

3

Kazalo / Uvodnik

Mateja Gruden, urednica

Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici aprila

2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva

in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca

2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.

4

Intervju

Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem

načrtu razvoja in trženja gastronomije

Slovenije 2019–2023

Ključni izziv:

večja

mednarodna

prepoznavnost

Foto: Peter Irman

Gastronomija bo prihodnji dve leti nosilna tema promocije slovenskega turizma. Je eden ključnih strateških

produktov slovenskega turizma. Slovenija je lani uspešno kandidirala za Evropsko gastronomsko regijo 2021.

Lani je dobila tudi prvi mednarodni gastronomski vodnik Gault&Millau. Letošnje leto pa začenja s sprejetjem

Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–2023, ki ga je po naročilu Slovenske turistične

organizacije (STO) pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za turistične študije Turistica. Z dr.

Majo Uran Maravić, vodjo projekta, smo se pogovarjali o razmerah na področju slovenske gastronomije in

nadaljnjih korakih za njen uspešen razvoj.

Kakšno je po vašem mnenju stanje na področju slovenske gastronomije,

če ga ocenite skozi matriko SWOT (prednosti, slabosti,

priložnosti in nevarnosti)?

Ključna prednost slovenske gastronomije, ki so jo v intervjujih poudarili

pomembni deležniki s tega področja, in udeleženci delavnic,

ki smo jih imeli z gostinskimi ponudniki iz vse Slovenije, je

njena izjemna raznolikost – na majhnem območju. Glavne prednosti

so še bogastvo tega, kar daje ohranjena narava, vrhunska

vina, mednarodni uspeh Ane Roš in čebela, ki je tudi zagotovilo

trajnostnega razvoja. Ključna slabost je alarmantno pomanjkanje

kadrov v gostinstvu, na tem področju je tudi premalo želje po izobraževanju,

novih znanjih, k čemur je deloma pripomogla opustitev

regulacije ključnih gostinskih poklicev pred leti. Ko ocenjujemo

restavracije, je kadrovski del praviloma vselej najslabše

ocenjen, in tudi mednarodni ocenjevalci ugotavljajo, da pri kadrih

šepa tudi v nekaterih najboljših restavracijah. Slabost sta tudi

skromno poznavanje lokalnih živil in starih, tradicionalnih jedi

med gostinci ter njihova nepripravljenost, da bi jih vključevali v

jedilnike. Tako boste na njih komajda našli kakšne slovenske posebnosti,

kot so, na primer, ocvrte marele, bo pa na njih skoraj

zagotovo tuna ali losos. Dokler se večina gostincev ne bo zavedala

pomembnosti lokalnih živil in ponotranjila ponosa na to, kar

premore tukajšnje okolje, se to ne bo spremenilo. K sreči je precej

več uspešnih šefov, ki že ustvarjajo takšne zgodbe, in upati je, da

bodo imeli čedalje več posnemovalcev. Kot ključno priložnost bi

poudarila mednarodno prepoznavnost Ane Roš, a državna pod-

Lipov list - Februar 2019

pora eni najboljših šefinj na svetu je bila doslej premajhna. Na

Danskem, na primer, je René Redzepi (Noma) odprl vrata, drugi pa

so mu sledili skoznje – ob znatni podpori države. Priložnost je tudi

čedalje večje povpraševanje po trajnostnih destinacijah z neokrnjeno

in ohranjeno naravo ter po ekoloških živilih. Pridelava živil

na splošno je pri nas veliko bolj butična kot v številnih drugih državah,

a to premalo poudarjamo, tudi naša zaščitena živila, ki so

odlična. Priložnost je tudi splošen družbeni trend zdravega načina

življenja – in prehranjevanja. Kot ključne nevarnosti pa bi poudarila

zakonske omejitve, kot sta davčna obremenitev dela in prenormiranost,

prevzemanje tujih trendov na slepo, namesto da bi

našli svojo zgodbo in ji dosledno sledili; to je edina možnost, da

lahko uspeš. Dokler ne bomo izhajali iz tega, da smo ponosni na

svoja živila in jedi, dokler ne bomo tega ponotranjili, tujcem ne

moremo prodajati takšne zgodbe.

Katere so ključne stvari, ki jih prinaša akcijski načrt razvoja in

trženja gastronomije Slovenije 2019–2023?

Na podlagi intervjujev s pomembnimi deležniki in delavnic z okoli

sto udeleženci s področja slovenske gastronomije smo zastavili

šest osrednjih področij za razvojne in trženjske aktivnosti ter oblikovali

tri ključne cilje. Najpomembnejša področja za nadaljnje aktivnosti

so: zakonodajne spremembe in dopolnitve; ocenjevanje

in znamčenje v gastronomiji; spodbujanje kakovosti; razvoj kadrov

oziroma izobraževanje; trženje; organizacijski okvir; mednarodno

delovanje. Cilji pa so: ustvarjanje višje dodane vrednosti,

zagotavljanje trajnosti in – še zlasti – povečanje mednarodne prepoznavnosti

slovenske gastronomije. V tem vidimo največjo težavo.

Zaradi Ane Roš se je mednarodna prepoznavnost slovenske

gastronomije precej povečala, a še vedno ni jasno, kaj slovenska

gastronomija pravzaprav pomeni. Poglejmo države z močno gastronomsko

tradicijo, kot so Italija, Francija, Španija, Mehika ... Turisti,

ki jih obiskujejo, natanko vedo, katere so tipične jedi teh držav.

O Sloveniji tega ne vedo. Imamo zelo širok nabor jedi, a če

vprašamo tujca, katere so tipične slovenske jedi, bo le stežka izbral.

Na tem področju nas čaka še veliko dela. Morali bi tudi oblikovati

»reprezentanco« najboljših restavracij ali šefov, jih nenehno

postavljati v ospredje, da bo vsak turist, ki bo obiskal Slovenijo,

želel pokusiti njihovo kulinariko.

Slovenija premore kar nekaj vrhunskih šefov in restavracij oziroma

gostiln. A na ravni ponudbe, ki je najbliže najširši populaciji,

tudi tujih turistov, je premalo takšnih, ki ponujajo pristne,

kakovostne domače jedi, črpajo sestavine in zamisli iz lokalnega

okolja, obenem pa so cenovno dostopni širokemu krogu gostov.

Kaj opažate na tej ravni ponudbe?

To je bila ključna tema na vseh delavnicah, ki smo jih imeli s ponudniki,

in to vseskozi opažamo tudi na terenu. Še zlasti na podeželju,

kjer narekujejo ponudbo domači, lokalni gostje; gostincu lahko

dopoveduješ, kako bi bila ponudba, ki temelji na značilnostih

okolja, v katerem je, s sezonskimi živili, najbolj primerna, toda ...

On mora preživeti. In preživetje mu omogočajo domači, lokalni

gostje. S tem ni seveda nič narobe. In podjetniškega interesa ni

mogoče omejevati. Če gostinec postreže gobovo juho iz vrečke,

njegovi gostje pa so s tem zadovoljni ... Zakaj bi zamenjal poslovni

model? A pri tem zanemarjamo bogastvo in raznovrstnost živil,

tradicijo. Ljudem je težko dopovedati, da se lokalno splača, da se

splača, da si prepoznan po eni odlični jedi, da ljudje natanko vedo,

zakaj gredo k tebi.

A kako prepričati številne gostince, naj umaknejo s svojih

jedilnikov jedi, ki nikakor ne spadajo v okolje, v katerem delajo,

od čevapčičev do ocvrtih lignjev pod vznožjem planin,

recimo?

Samo z izobraževanjem. Ozaveščanjem. V Ljubljani, na primer, smo

začeli ocenjevati restavracije in gostilne pred skoraj dvajsetimi leti in

odtlej je bil na tem področju dosežen velik napredek. Prihajajo mlajši

gostinci z novimi zamislimi, starejši jim sledijo ... Ljubljana zdaj pre-

5

Intervju

Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info

Lokalno – ključni trend v gastronomiji. V Sloveniji je lokalnih gastronomskih zgodb izjemno veliko, a jih na jedilnikih številnih

restavracij in gostiln ni najti.


6

Intervju

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element turističnega doživetja.

more zdravo podjetniško dinamiko. A to so dolgotrajni procesi. In na

koncu trg odloči, kdo bo preživel in kdo ne. Upamo lahko, da bo čedalje

močnejša konkurenca sčasoma spodbudila povečanje kakovosti

na vseh ravneh.

Spremembe v ljubljanski gastronomiji je verjetno spodbudilo

tudi čedalje večje število tujih turistov v prestolnici? Zagotovo

to vpliva na večje povpraševanje po lokalni kulinariki?

Seveda. V Ljubljani je bilo še pred petnajstimi leti zelo malo gostiln

s tradicionalno slovensko hrano, ko pa so začeli tuji turisti

povpraševati po njej, se je njihovo število povečalo. Kar je treba

O ekipi

Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–

2023 je pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za

turistične študije Turistica. Dr. Maja Uran Maravić, vodja projekta,

predavateljica na Turistici, je dolgoletna ocenjevalka restavracij

v Ljubljani in Osrednjeslovenski regiji; poleg tega je, med

drugim, avtorica strategij razvoja različnih destinacij in tematskih

turističnih produktov. Kaja Sajovic je med najbolj uveljavljenimi

pisci na področju gastronomije v Sloveniji, članica

združenja najuglednejših vplivnežev na svetu s področja gastronomije

in mednarodna ocenjevalka restavracij. Zenel Batagelj

je predsednik in lastnik družbe Valicon, največje slovenske

hiše za trženjske raziskave in svetovanje. Dr. Emil Juvan je mednarodno

uspešen raziskovalec v turizmu, strokovnjak za trajnostni

razvoj destinacij. Sebastjan Postogna je izvršni direktor

hotelskega podjetja Lifeclass Portorož in Hoteli Bernardin; v

svoji mednarodni karieri je pomagal voditi tudi dve restavraciji

z Michelinovimi zvezdicami in premore izjemno veliko znanja

o trendih v gastronomiji.

narediti, je zožiti nabor jedi, da turisti vedo, po čem je ta destinacija

najbolj znana.

V zadnjih letih je precej slovenskih destinacij razvilo gastronomske

blagovne znamke: Okusi Ljubljane, Okusi Osrednje

Slovenije, Okusi Radol’ce ... Zdi se, da se jih večina, vsaj turistično

močnejših, dobro zaveda pomembnosti svoje lokalne

kulinarike.

Znamčenje na splošno podpiram, še zlasti z vidika poudarjanja

izbora najboljših jedi, značilnih za neko destinacijo. Turist mora

vedeti, katere so, da bo lahko okusil vsaj kakšno v kratkem času, ki

ga v povprečju preživi v Sloveniji. Takšne znamke turistom olajšajo

izbor, gostince pa usmerjajo k skupni zgodbi destinacije. Pojavile

so se že tudi spodbude, da bi imela takšno znamčenje Slovenija

kot celota – podobno, kot jo ima z Zeleno shemo slovenskega

turizma.

Gastronomija je nepogrešljiv del turistične izkušnje – čedalje

več ljudi pa potuje zaradi nje; ni jih malo, ki so pripravljeni odšteti

precej denarja za vrhunsko kulinarično potovanje. Ali je

Slovenija že del (ali cilj) takšnih potovanj?

Je. So agencije, ki že tržijo vrhunsko slovensko gastronomijo.

Zadnja leta se zdi, da bi ves svet kuhal, gledal kuharske šove in

raziskoval svetovno gastronomijo. Kaj menite, bo ta vzdrževala

tako pomembno vlogo v življenju ljudi tudi v prihodnje?

Gastronomija bo ostala izjemno pomemben del življenja ljudi in potovanj.

Ali se bo še naprej povečevalo povpraševanje po vrhunski

kulinariki, pa je verjetno odvisno predvsem od blaginje v družbi; večja

ko je kupna moč, večje je povpraševanje po vrhunskih doživetjih.

Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element

turističnega doživetja.

Mateja Gruden


Slovenski turizem v letu 2018

Peto rekordno leto

Lani je bilo v Sloveniji nekaj več kot 5,6 milijona turističnih prihodov

in skoraj 15,3 milijona turističnih prenočitev; prihodov tujih gostov je

bilo 4,2 milijona, prenočitev pa 11 milijonov. Vrednost izvoza potovanj

je bila od januarja do novembra 2,52 milijarde evrov. Začasni

podatki Statističnega urada RS tako kažejo na peto zaporedno rekordno

leto slovenskega turizma.

Največ gostov (po številu prihodov) je bilo iz Italije, in sicer dobrih

570.000, kar pomeni skoraj 14-odstotni delež vseh gostov. Sledijo gostje

iz Nemčije (dobrih 480.600; 11-odstotni delež), Avstrije (skoraj

370.000; devetodstotni delež), Hrvaške (dobrih 206.000; petodstotni

delež), Nizozemske (dobrih 173.400; štiriodstotni delež), Madžarske

(skoraj 170.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (dobrih

154.000; skoraj štiriodstotni delež) in Češke republike (dobrih 150.000;

malo več kot triodstotni delež); na repu deseterice pa sta Republika

Koreja (dobrih 142.000 prihodov in triodstotni delež) in druge azijske

države (skoraj 145.000 prihodov in več kot triodstotni delež).

Največkrat so pri nas prenočili gostje iz Nemčije, teh prenočitev je

bilo malce več kot 1,33 milijona, kar pomeni nekaj več kot 12-odstotni

delež vseh prenočitev, sledijo gostje iz Italije (dobrih 1,32 milijona;

12-odstotni delež), Avstrije (dober milijon; devetodstotni delež), Nizozemske

(dobrih 580.000; petodstotni delež), Hrvaške (dobrih

500.000; malo manj kot petodstotni delež), Madžarske (dobrih

460.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (skoraj 460.000;

štiriodstotni delež), Češke republike (dobrih 414.000; malo manj kot

štiriodstotni delež), Srbije (dobrih 360.000; triodstotni delež) in Fran-

cije (dobrih 327.000; skoraj triodstotni delež).

Lani se je glede na leto 2017 podaljšal povprečen čas bivanja gostov,

in sicer na 2,72 dneva (leto prej 2,54 dneva).

Največ turističnih prenočitev, skoraj 60 odstotkov, je bilo v hotelih –

nekaj več kot 7,82 milijona, sledijo apartmajska in počitniška naselja

(nekaj več kot 2,29 milijona) ter zasebne sobe, apartmaji in hiše (nekaj

več kot 1,81 milijona).

Med občinami po številu prenočitev prevladujejo gorske (dobrih

4,27 milijona ali 28 odstotkov vseh prenočitev), sledijo zdraviliške

(dobrih 3,32 milijona – 22-odstotni delež) in obmorske (dobrih 2,93

milijona – 19-odstotni delež).

TTA

Foto: Julia Wesely/www.slovenia.info

7

Aktualno

Svetovni turizem v letu 2018

Rast prehitela napovedi

Število mednarodnih prihodov turistov se je lani v primerjavi z letom

2017 po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO)

povečalo za šest odstotkov – na 1,4 milijarde. Dolgoročna napoved,

ki jo je UNWTO objavil leta 2010, je pokazala, da bo takšno število

prihodov doseženo leta 2020, a jo je izjemna turistična rast prehitela.

Rast so spodbudili večja gospodarska rast, cenovno dostopnejše letalsko

potovanje, tehnološke spremembe, novi poslovni modeli in

večja poenostavitev vizumskih postopkov.

»Rast v zadnjih letih potrjuje, da je turistični sektor eden najmočnejših

gonilnih sil gospodarske rasti in razvoja. Naša odgovornost je, da

ga upravljamo na trajnosten način, da njegovo rast spreminjamo v

korist vseh držav, še zlasti njihovih lokalnih skupnosti, da ustvarjamo

priložnosti za delovna mesta in podjetništvo ter da pri tem nikogar

ne spregledamo,« je ob objavi lanske turistične statistike dejal generalni

sekretar UNWTO Zurab Pololikashvili.

Rezultati po regijah

V Evropi je bilo lani 713 milijonov mednarodnih turističnih prihodov

ali šest odstotkov več kot v izjemno uspešnem letu 2017. V regiji Azija

in Pacifik je bilo 343 milijonov mednarodnih prihodov turistov, prav

tako šest odstotkov več kot leto prej. Ameriki sta imeli triodstotno

rast in 217 milijonov mednarodnih prihodov; najbolj se je število turistov

povečalo v Severni in Južni Ameriki. V Afriki se je število mednarodnih

turističnih prihodov povečalo za sedem odstotkov (približno

67 milijonov). Največjo rast glede na leto 2017 pa je imel Bližnji

vzhod, desetodstotno (64 milijonov prihodov), kar pomeni, da regija

turistično še naprej okreva.

Letos bolj umirjena rast?

Na podlagi zdajšnjih trendov, gospodarskih napovedi in indeksa zaupanja

UNWTO ta za letos napoveduje zmernejšo rast števila mednarodnih

turističnih prihodov: od tri- do štiriodstotno, kar bi bilo tudi v

skladu s preteklimi trendi rasti.

»Digitalizacija, novi poslovni modeli, cenovno ugodnejše potovanje

in družbene spremembe bodo še naprej krojili razmere v turističnem

sektorju. Destinacije in podjetja se jim morajo prilagoditi, če želijo

ostati konkurenčni,« je še dejal Zurab Pololikashvili.

L. L.

Foto: Pixabay


8

Aktualno

Foto: Iztok Medja, Garden Village Bled/www.slovenia.info

Garden Village Bled

Slovenia Unique Experiences

Znana so prva slovenska

petzvezdična doživetja

Znanih je prvih devet petzvezdičnih doživetij nove znamke Slovenia Unique Experiences. Strokovna komisija

Slovenske turistične organizacije (STO) jih je izbrala izmed sedemnajstih prijavljenih na prvi, lani objavljeni

poziv STO za pripravo petzvezdičnih doživetij – v podporo uresničevanju vizije Slovenije kot zelene butične

destinacije za petzvezdična doživetja. Za to je STO vzpostavila nacionalno razvojno in trženjsko platformo, ki

podaja jasna merila, kaj takšna doživetja so, in smernice, kako jih razvijati.

Prva doživetja znamke Slovenia Unique Experiences so: Noč v hišici

na drevesih, sredi gozda in z lastnimi vrtovi (Garden Village Bled),

Kratke naravoslovne počitnice v Sloveniji – podaljšan vikend v naravi

(Zavod Symbiosis), Pripoved vojaka s soške fronte (Kobariški muzej),

Ljubljanski grad za vas – individualno grajsko doživetje (Javni zavod

Ljubljanski grad), Vintage gourmet tour (Oljarna Lisjak), Ogled rudnika

s kajakom (Podzemlje Pece), Po poteh Luke Čeča (Postojnska

jama), Nepozabni dan v ribogojnici Fonda (Ribogojnica Fonda) in

Brko tura (Turizem Ljubljana).

Z vključitvijo v skrbno izbrano zbirko petzvezdičnih doživetij bo

Slovenska turistična organizacija (STO) njihovim izvajalcem zagotavljala

trženjsko podporo na tujih trgih pod znamko Slovenia Unique

Experiences.

Novi jezik luksuza

Trendi na turističnem trgu kažejo, da turisti cenijo avtentična doživetja,

ki jim dajejo priložnost, da se z destinacijo obiska povežejo na več

ravneh: fizični, čustveni, izkustveni, spiritualni, intelektualni in družbeni.

To so posebni trenutki, ki vzpostavljajo močne čustvene povezave

in zapomnljiva doživetja.

Takšna doživetja so personalizirana in ne standardizirana, so edinstvena

in ne generična, so vodena, a z občutkom individualnosti, so

ekskluzivna, a dostopna, so transparentna, a z elementi presenečenja,

s spoštovanjem tradicije, a ob upoštevanju potreb sodobnega

potrošnika.

V skladu z novim jezikom luksuza nagovarjajo zahtevnega, odprtega,

radovednega obiskovalca, ki ne želi zgolj videti najbolj prepoznavne

ikone in hiteti od znamenitosti do znamenitosti, temveč

išče pristen stik z lokalno skupnostjo, zanimive lokalne

zgodbe, ki se dotaknejo srca, navdihujejo in ustvarjajo spomine za

življenje. Obiskovalca torej, kot ga je v svoji viziji opredelila tudi

Slovenija.

Krepitev butične ponudbe

Raziskava za identifikacijo tržnega potenciala in umeščenosti Slovenije

na osmih primarnih trgih je pokazala, da Slovenija med ciljnimi


9

Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info

Aktualno

S kajakom po podzemlju Pece

segmenti zaostaja oziroma dobiva podpovprečni priklic v dveh ključnih

elementih: butičnosti in ponudbi za zahtevnega obiskovalca.

Hkrati pa je nadpovprečno zaznana kot nemnožična destinacija in

destinacija, ki največ ponuja za porabljeni denar.

Da bi okrepil ključne elemente strateškega položaja Slovenije in hkrati

pripomogel k uresničevanju temeljnih ciljev slovenskega turizma

– povečati prilive iz izvoza potovanj na štiri milijarde evrov do leta

2021 in okrepiti sezono zunaj poletja – mora slovenski turizem delati

Kakšno je petzvezdično doživetje?

1. LOKALNO: Temelji na lokalni identiteti, je zvesto naravi, kulturi

in ljudem območja ter skozi zgodbo podpira znamko in identiteto

destinacije.

2. AVTENTIČNO: Ponuja pristno, izvirno izkušnjo, ne posnema in

prevzema doživetij od drugod.

3. EDINSTVENO: Ima element edinstvenosti in valorizira najbolj

edinstvene prodajne priložnosti ponudnika oziroma destinacije.

4. IZKUSTVENO: Ima močno izraženo doživljajsko noto, obiskovalca

nagovarja tudi na čustveni in izkustveni ravni.

5. ZELENO: Zagotavlja vse temeljne elemente trajnostnega delovanja.

6. BUTIČNO: Obiskovalcu ponuja občutek individualnosti in butičnosti.

7. PREMIUM: Zagotavlja kakovost premium – zagotavlja visokokakovostno

izvedbo na celotni nakupni poti.

8. DODANA VREDNOST: Zaradi močne izkustvene note in močnega

angažiranja ljudi doživetje ustvarja višjo dodano vrednost in

nagovarja zahtevnega (tujega) obiskovalca, ki je za posebno doživetje

pripravljen plačati tudi nekaj več.

9. DESEZONALIZACIJA: Dobre vsebine spodbujajo turiste k obisku

zunaj poletja.

10. 5-ZVEZDIČNOST: Pripomore k uresničevanju obljube Slovenije

kot zelene butične destinacije za 5-zvezdična doživetja.

V okviru vsakega sklopa je od 1 do 10 kriterijev, ki se ocenjujejo z ocenami

od 1 do 10. Prijavitelj mora zagotoviti 80-odstotno izpolnjevanje

točk. Povprečna ocena mora biti najmanj 8, ob tem pa mora biti

vsaj pet posameznih kriterijev v vsaj treh različnih vsebinskih kategorijah

ocenjenih z 10. Hkrati strokovna komisija za ocenjevanje doživetij

Slovenia Unique Experiences v okviru enega od sklopov (to je petzvezdičnost

doživetja) presoja neodvisno od pridobljene ocene, ali

prijavljeno doživetje kaj prispeva k viziji zelene, butične destinacije za

petzvezdična doživetja.

na vsebinah in doživetjih, ki bodo podpirali ta položaj in ustvarjali

večjo dodano vrednost.

Skrbno izbrana zbirka

Zato je projekt petzvezdičnih doživetij Slovenije zasnovan kot nekakšna

znamka kakovosti, s katero bo STO petzvezdična doživetja,

ki izpolnjujejo jasno opredeljene kriterije, vključevala v svoje promocijske

kanale na tujih trgih, in sicer pod imenom Slovenia

Unique Experiences.

To so edinstvena avtentična doživetja Slovenije kakovosti premium,

ki podpirajo zgodbo zelene butične Slovenije in znamke

I feel Slovenia.

Vhodni pogoji in vsebinski kriteriji

Prijavitelji so lahko nastanitveni ponudniki, turistične, športne in DMC

agencije ter destinacijski zavodi in drugi ponudniki, ki prevzemajo in

zagotavljajo organizacijo oziroma celotno izvedbo doživetja. To mora

biti oblikovano kot prodajno, vodeno vsaj v enem tujem jeziku (v letu

2020 bodo vključena tudi samovodena doživetja in ture), prijavitelji

ga morajo že izvajati (biti mora preverjeno), predstavljeno pa mora

biti v ključnih trženjskih orodjih prijavitelja. Ob tem mora biti podprto

s kakovostnimi fotografijami.

Doživetja morajo za pridobitev znaka Slovenia Unique Experiences

izpolnjevati kriterije, razvrščene v deset vsebinskih sklopov, v okviru

katerih je opredeljenih 40 kriterijev. Ponudnik mora že ob prijavi podpisati,

da je kot bodoči član zbirke Slovenia Unique Experiences pripravljen

izpolnjevati in zagotavljati kakovost ter ustrezen način izvajanja

teh doživetij.

Poziv odprt vse leto

Pilotni poziv, ki ga je STO 28. maja lani predstavila na Zelenem dnevu

v Cerknem, po svojih kanalih pa ga je objavila 1. junija lani, je bil odprt

vse leto, prvo odpiranje prijav pa je bilo 15. novembra. Naslednji odpiranji

bosta sredi marca in sredi septembra letos, v nadaljevanju pa

tudi po štirikrat na leto.

Projekt je zastavljen razvojno in bo omogočil, da bo po podanih

smernicah STO destinacije in ponudnike sistematično usmerjala in

vodila pri razvoju takšnih doživetij.

TTA, Miša Novak/STO

(Članek, ki je uvodoma dopolnjen z informacijami o prvih prejemnikih znaka Slovenia

Unique Experiences, je bil objavljen v jesensko-zimski številki revije Tur!zem

2018, ki ga izdaja Slovenska turistična organizacija.)


10

Dogaja se

Resort Jasna – osem butičnih apartmajev, »pop-up« galerija pohištva mladih slovenskih oblikovalcev, sodobna kavarna in druge

izbrane vsebine

Na pogorišču nekdanjega

gostišča zrasel butični

Resort Jasna

Ob slikovitem jezeru ob cesti, ki se iz Kranjske Gore vzpne na prelaz Vršič, je ob koncu januarja odprl

vrata Resort Jasna, ki z butičnimi apartmaji, »pop-up« galerijo pohištva mladih slovenskih oblikovalcev,

sodobno kavarno in drugimi izbranimi vsebinami napoveduje popolno revitalizacijo območja, katerega

razvoj je zastal po požaru gostišča pred trinajstimi leti.

Jasna, eno najlepših območij Kranjske Gore

Kot je na dogodku ob odprtju Resorta Jasna, ki je sicer del širšega

projekta Jasna – alpska plaža, dejal Dominik S. Černjak, direktor

družbe Alpe Adria turizem in kamping, ki je prenovila stavbo nekdanjega

gostišča, si želijo na tem območju urediti alpsko plažo s

kavarno, ki bo poleti restavracija s pokrito teraso, spomladi bi uredili

pomol, na plaži pa bi prirejali umirjene in okolju primerne dogodke.

Popolnoma so obnovili osem apartmajev, ki so prilagojeni

potrebam zahtevnejših gostov in sodobnega življenja (apartma s

savno, dva apartmaja, prijazna do hišnih ljubljenčkov, apartma,

prilagojen gibalno oviranim, koncept družinskega gnezda, ekološka

naravnanost, izolacija s slovensko ovčjo volno, izdelki mladih

domačih oblikovalcev), v objekt pa so želeli pripeljati čim več sonca.

»To je sicer dvajsetletni projekt; obnovi objekta bo sledila ureditev

njegove okolice (ustvarjalni park za otroke, parkirišče za avtodome

in motoriste, pomol in plaža), v Botaničnem vrtu Ljubljana

pa so nam pripravili raziskavo in predlog avtohtone zasaditve Jasne,

ki pa bo zares vidna čez dvajset let.«

Četudi je ponudba Resorta Jasna prilagojena zahtevnejšim gostom,

pa bo območje tudi v prihodnje namenjeno in dostopno

širši javnosti, je še dejal Dominik S. Černjak. Za to bodo na Občini

Kranjska Gora za prihodnjih deset let na svojem zemljišču ob polovici

jezera zagotovili tudi služnostno pot: »Smo le del Jasne in še

manjši del celotne destinacije, zato želimo delovati povezano z

okoljem,« je dodal.

Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, pa je ob odprtju Resorta

Jasna dejal: »Turizma kot gospodarske dejavnosti nam ne pomenijo

le restavracije, hoteli in ceste. Nanj gledamo celovito, v povezavi z

ohranjanjem narave in izboljševanjem kakovosti življenja občanov.

Eden od kamenčkov v mozaiku turistične ponudbe destinacije Kranjska

Gora je tudi Jasna. Ko se je Občina Kranjska Gora po dolgih letih

propadanja in zapostavljanja Jasne pred štirimi leti odločila za ureditev

območja jezera, je redko kdo verjel, da bo to postalo ena najbolj

obiskanih in fotografiranih točk v občini. Okoli Jasne se je v zadnjih

letih odprlo ali prenovilo sedem novih objektov, ta (Resort Jasna) pa

je sklenil to zgodbo.«

L. L.

Foto: Marko Ocepek


Občina Dobrovnik

– Zeleno želimo

Zavod za okolje in turizem Dobrovnik kot projektni partner in Občina Dobrovnik kot pridruženi partner

sodelujeta v projektu z naslovom Zeleno želimo, ki je bil odobren v okviru razpisa INTERREG SI-HR

(2014–2020). Projekt se izvaja od septembra leta 2017 do februarja leta 2020.

11

Dogaja se

Glavni cilj projekta in skupnega turističnega produkta KULTNATURA,

ki so ga partnerji razvili v okviru projekta, je ustvariti in implementirati

nove turistične vsebine na območju projekta – na podlagi aktivnega

vključevanja dediščine v povezavi z vsebinami iz zaledja ter s tem

ciljnim skupinam omogočiti nova doživetja, po drugi strani pa učinkovitejše

trženje vsebin na podlagi trajnostnega turizma.

Aktivnosti potekajo na podlagi štirih mikroproizvodov: Narava in gibanje,

Rokodelstvo, Kulinarika in Vino. Zavod za okolje in turizem Dobrovnik

je pristojen za mikroproizvod Narava in gibanje. Izhodiščna

točka tega mikroproizvoda je Bukovniško jezero, ki je naravna vrednota

državnega pomena; je vstopna točka v Krajinski park Goričko,

leži pa na območju Natura 2000. Vsak partner deluje na svoji mikrolokaciji,

kjer z novim produktom KULTNATURA povezuje predstavnike

preostalih mikroproizvodov.

Z manjšo naložbo v okviru navedenega projekta so obnovili informacijsko

pisarno na Bukovniškem jezeru, kjer lahko obiskovalci dobijo

informacije o možnostih za oglede v dobrovniški občini; ta ponuja

poleg Bukovniškega jezera širok izbor zanimivosti in aktivnosti: energetske

točke, Vidovo kapelico, Vidov izvir, pustolovski park, Pravljični

park, postajališče za avtodome, razne tematske poti, možnost ribolova,

sprehodov ... Poleg tega je na območju občine še veliko drugih

zanimivosti: tropski vrt, ampelografski vrt, učna pot Sonce in planeti,

rokodelski center ..., seveda pa premore tudi bogato kulinarično in

vinsko ponudbo.

Več o projektu in ponudbi občine Dobrovnik:

www.kultnatura.eu; www.bukovniskojezero.si

Info: Zavod za okolje in turizem Dobrovnik,

turizem@dobrovnik.si, 041 349 927

Slovenska čista, živa voda

Na sprehodu srečam mlado družino. Otrok je žejen in si želi piti vodo

iz pitnika, tako kot v vrtcu. A starši mu to glasno prepovedo in mu

ponudijo vodo iz – plastenke. Prepričani so, da je voda iz plastenke

bolj zdrava. A to prepričanje je zmotno. Slovenska voda je živa, zdrava.

Povsod jo lahko pijemo iz pipe.

Tuji turisti se tega žal premalo zavedajo. Ne upajo si piti vode iz pipe,

saj je tudi doma ne. Pri promociji Slovenije premalo poudarjamo, da

je naša voda zdrava, da jo lahko pijemo iz pipe. Takšna informacija bi

bila za marsikoga zanimiva. In vabljiva. Skoraj tako kot ta, da je Slovenija

varna država.

In vse to sem povedala tej mladi družini. Tudi to, da v Sloveniji postavljajo

pitnike z živo vodo, umikajo pa velike vodomate z mrtvo. Ta

družina je to razumela. Plastenko so vrgli v koš zanje. Otrok pa je pil

vodo iz pitnika ...

Zlata Škufca Vidovič

Pitnik na Kongresnem trgu v Ljubljani

Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info


12

Fokus

Pogled na Vinsko Goro

TD Vinska Gora

Ko so tudi mladi dejavno

vpeti v turistični razvoj kraja

»Pred triintridesetimi leti smo skupina krajanov, ki nam ni bilo mar, kakšen bo naš kraj v prihodnje in kaj se bo

v njem dogajalo, ustanovili turistično društvo. Takrat je bil v kraju zgrajen Večnamenski dom, za katerega je

bilo treba zagotoviti dodatne vsebine. V njem smo odtlej organizirali številne prireditve, ki jih je posnela tudi

Televizija Slovenija: Novoletni Videom, Slovenska polka in valček, Poglej in zadeni in še številne druge. S tem

smo postali prepoznavni po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu,« pripoveduje o začetkih TD Vinska Gora zdajšnji

predsednik društva Franc Špegel.

»Ker je bilo zanimanje za obisk našega kraja čedalje večje, smo

povezali vse turistične ponudnike v njem, sami pa smo obnovili

staro vaško perišče z okolico in pomagali pri ureditvi Vovkovega

mlina. Uredili smo sprehajalne in kolesarske poti, jih opremili s

smernimi tablami in zgibankami. Znamenitosti in zanimivosti Vinske

Gore smo začeli promovirati na različnih sejmih in prireditvah

po Sloveniji. S tem smo spodbudili čedalje večji obisk kraja,« pripoveduje

Franc Špegel.

Številna priznanja in naj prostovoljci

»Ko sem pred dvanajstimi leti prevzela vodenje društva, je to začelo

prirejati zdaj že tradicionalne prireditve: Družinski vikend na Tuševem,

Mlinarska nedelja in Srečanje ljudskih pevcev in godcev Ob vaškem

perišču; namesto te prirejamo zadnja tri leta Revijo zmagovalcev

festivalov narodno-zabavne glasbe. Ponudbo našega kraja že vsa

leta promoviramo na sejmih in prireditvah daleč naokoli, veliko smo

prisotni tudi v lokalnih medijih. Za uspešno delo so naši člani prejeli

Gorjančev mlin na žuborečem potoku – del učne poti

Domačija Lamperček


13

Fokus

Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe

Vovkov mlin, mimo katerega poteka Učna pot škrata Bisera

veliko priznanj, prav tako tudi društvo. Lani smo bili naj prostovoljska

organizacija v MO Velenje,« je povedala Mateja Učakar, predsednica

TD od leta 2008 do leta 2018.

Prvi mladinski TIC v Sloveniji

»V svoje aktivnosti smo nenehno vključevali mlade, pred dobrimi desetimi

leti pa smo pod okriljem podružnične OŠ Vinska Gora in pod

mentorstvom članov TD Vinska Gora ustanovili turistični podmladek

in prvi mladinski TIC v Sloveniji. Turistični krožek je vsa leta obiskovalo

okoli dvajset učencev. Trikrat so svojo aktivnost predstavili na turistični

tržnici na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Leta 2017 pa so se

pod mentorstvom Ane Žerdoner preimenovali v Biserovo druščino,«

pripoveduje Mateja Učakar.

Mladi so sklenili urediti novo pot v Vinski Gori: Učno pot škrata Bisera.

Projekt so uresničili ob podpori MO Velenje in številnih donatorjev, še

zlasti pa s prostovoljnim delom. »Po uspešnem odprtju poti smo se z

mladimi dogovorili, da v TD ustanovimo sekcijo, v katero se je vključilo

dvajset mladih, večina članov turističnega podmladka in Biserove

druščine.«

Aktivni mladi

Matic Učakar, vodja mladinske sekcije, pripoveduje: »Ko so člani TD

Vinska Gora ustanovili turistični podmladek – MTIC, sem obiskoval

drugi razred POŠ Vinska Gora. Člani podmladka smo imeli enkrat na

teden turistični krožek, na katerem smo izdelovali spominke in spoznavali

turistične znamenitosti kraja. Naš simbol je škrat Biser. Ta je

po Vinski Gori posejal veliko biserov, ki jih zdaj odkrivamo. Sodelovali

smo tudi pri projektu TZS – Turizmu pomaga lastna glava; na

festivalu smo dvakrat prejeli zlato priznanje. S pomočjo članov TD

smo v kraju postavili tri informacijske table in kozolček v središču

Vinske Gore. V starem središču kraja smo postavili tablo, ki spominja

na prvo osnovno šolo v kraju. Pripravili smo tudi tri poti škrata Bisera

in izdelali zgibanke zanje. Pred tremi leti je vodenje podmladka

za leto dni prevzela Marija Brložnik, nato pa Ana Žerdoner. V tem

času smo intenzivneje spoznavali znamenitosti našega kraja. Leta

2017 smo se odločili, da pripravimo učno pot po Dolini mlinov in

njeni okolici. Vse leto smo zbirali zamisli naših članov in krajanov ter

brskali po arhivih, konec leta pa smo iz vseh pridobljenih informacij

pripravili osnutek gradiva za učno pot. To smo odprli lani septembra.

Obisk poti in odzivi nanjo so bili odlični. Lani jo je obiskalo že

enajst skupin.«

Ustanovni člani turističnega podmladka postajajo polnoletni in imajo

svoje poglede na turizem v Vinski Gori, je dejal Matic Učakar. »Zato

smo na pobudo predsednika TD Franca Špegla novembra lani ustanovili

mladinsko sekcijo, ki deluje samostojno – pod okriljem društva.

Načrtujemo že kar nekaj aktivnosti, najpomembnejša pa bo skrb za

urejenost Učne poti škrata Bisera. Mladi želimo delati in ustvarjati v

turizmu, saj pri tem neizmerno uživamo.«

Učna pot škrata Bisera

Učna pot škrata Bisera se začenja na Domačiji Lamperček, kjer obiskovalce

sprejme lokalni vodnik. Pred lipo, staro več kot petsto let (posadili

so jo Turki, saj je tod vodila glavna cestna povezava s Koroško), si na

zemljevidu ogledajo pot in spoznajo škrata. Ta jih najprej povabi k Temnjaškemu

potoku, na katerem je nekoč delovalo trinajst mlinov; zdaj

deluje samo še eden. Zatem se odpravijo do Vovkove domačije, kjer je

mlin, ki je nekoč mlel še zlasti za gospodo Kačjega gradu. Po vnaprejšnjem

dogovoru si lahko ogledajo tudi delovanje mlina.

Učna pot škrata Bisera

Pot se nekaj časa še nadaljuje ob Temnjaškem potoku in skozi gozd.

Tukaj lokalni vodnik obiskovalcem predstavi pomen gozda za človeka

in jih seznani z okoliškim drevjem. Skupaj izvedejo sprostitveno

vajo. Zatem nadaljujejo pot do Kačjega gradu, kjer vodnik predstavi

njegovo bogato zgodovino, obiskovalci pa spoznajo tudi zanimivo

legendo iz časov, ko so tu še živeli graščaki. Poleg tega se od tod odpira

lep pogled proti Konjiški gori.

Zadnja, šesta točka učne poti, je zbirka starin Blažiš (na poti proti njej

obiskovalci morda srečajo domače živali Marovškove domačije med

pašo). Peter Habe je eden večjih zbirateljev starin na celjskem območju.

Po vnaprejšnjem dogovoru si lahko obiskovalci ogledajo neprecenljivo

zbirko starinskih koles za vse poklice.

Učna pot škrata Bisera se konča na Domačiji Lamperček, na kateri si

je mogoče ob vnaprejšnjem dogovoru ogledati oboro divjadi, lovsko

zbirko in druge zanimivosti.

Hoja po nezahtevni poti traja kakšno uro, z ogledi pa okoli tri ure. Po

njej se je mogoče odpraviti tudi samostojno, brez vodnika, saj so točke

opremljene s tablami z videopredstavitvami. Njene vsebine so

zanimive tako za otroke kot za odrasle.

L. L.

Foto: arhiv TD Vinska Gora


14

Fokus

Zeliščni center Grgarske Ravne

Odgovorni do narave in ljudi

Zeliščni center domuje v vasici Grgarske Ravne na Banjški planoti, le streljaj od Nove Gorice. Upravlja ga

socialno podjetje Zavod GOST na Planoti, ki pri svojem delu poudarja odgovornost do narave in ljudi; ta

prežema vse ravni delovanja centra. V njem gojijo zelišča, ki jih predelujejo v različne izdelke, pripravljajo

pa tudi turistične programe, povezane z zeliščarsko dediščino, še zlasti za ljudi s posebnimi potrebami,

pri čemer sodelujejo z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Zelišča so ljudi s svojim vonjem, okusom in aromo očarala že v pradavnini.

V Zeliščnem centru Grgarske Ravne namenjajo veliko pozornosti

uporabi zelišč, ki jih vzgojijo sami. Pri pakiranju sledijo načelu

ponovne uporabe. Pri vseh opravilih so jim v pomoč slepi in slabovidni

ter druge skupine oseb s posebnimi potrebami. Skupaj z njimi so

razvili znamko ZELI – Tradicionalno in naravno, ki ponazarja njihov

način dela.

Različni programi

V Centru pripravljajo programe za organizirane skupine, ki obsegajo

predstavitve znamenitosti Banjške in Trnovske planote (jezero elektrarne

Avče, kmetija z jahalnimi konji in s kampom, priznana sirarna,

Muzej kovaštva, grobnica padlih v NOB ...), sprehod po krožni zeliščni

poti, predstavitve zelišč v njihovem zeliščnem vrtu in način predelave

zelišč ter pokušnje jedi iz zelišč. Pripravljajo tudi zahtevnejše pogostitve

in bankete za posameznike, podjetja in lokalne skupnosti. V ponudbi

imajo programe »team building«, sodelujejo s šolami in z vrtci.

Zeliščna trgovinica

Z različnimi delavnicami (peke zeliščnih piškotov, priprave hrane iz


15

Fokus

zelišč, predelave zelišč in druge) prenašajo znanja o gojenju zelišč,

njihovi uporabi in pomenu za ohranjanje biotske raznovrstnosti narave.

V Centru je tudi trgovinica z izdelki iz zelišč, pridelanih in predelanih

v njem. Ponudba je pestra: sušena zelišča, čaji, sirupi, marmelade,

zeliščni piškoti, eterična olja in hidrolati ...

Popestritev ponudbe Banjške in Trnovske planote

Dejavnosti Zeliščnega centra Grgarske Ravne so namenjene popestritvi

turistične ponudbe Banjške in Trnovske planote, s tem pa njunemu

smelejšemu razvoju in boljši prepoznavnosti.

Temu je namenjen tudi projekt VAV skupnost, ki so ga prijavili na

Javni razpis za podukrep – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih

dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem,

kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o

okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije

za obdobje 2014–2020. Namen projekta je v sodelovanju z dvema

kmetijama razviti turistične programe, namenjene ljudem s posebnimi

potrebami.

Odgovorni tudi kupci

Pri udejanjanju njihovega mota: Odgovorni do narave in ljudi sodelujejo

vsi kupci izdelkov blagovne znamke ZELI, saj je odstotek od njihove

prodaje namenjen programom socialnega in delovnega vključevanja

slepih in slabovidnih ter drugih ranljivih skupin v družbo.

L. L.

Foto: arhiv Zavoda GOST


16

Turizem smo ljudje

Foto: Janez Dolenc

TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh.

Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh

Kraji, ki so Ivana Tavčarja

navdihnili za povest

Cvetje v jeseni

»Skriti med hribi Škofjeloškega pogorja ležijo lepi kraji in sončne vasice, kjer živijo prijazni ljudje. S Škofjo Loko

so povezani prek Selške in Poljanske doline. Ko v Poljanah zavijemo proti Javorjam in se nam na dobrih 600

metrih višine odpre pogled na Blegoš, Koprivnik, Mladi in Stari vrh ter očarljive vasice, ki so posejane po pobočjih,

razumemo, zakaj je pisatelj Ivan Tavčar tod črpal navdih za svojo povest Cvetje v jeseni ...« Tako območje,

kjer že več kot štiri desetletja skrbi za razvoj turizma, opisuje Turistično društvo Stari vrh.

TD Stari vrh je dejavno že dobra štiri desetletja. Kot je povedal Tomaž

Ažbe, njegov predsednik (drugi mandat), društvo skrbi za ohranjanje

tradicije tukajšnjih krajev, še zlasti z vsakoletno tradicionalno prireditvijo

Dan oglarjev, za urejenost pohodniških in kolesarskih poti ter

urejenost območja na splošno; ima tudi pomembno povezovalno

vlogo med turističnimi ponudniki. »Društvo skrbi, da se razvijamo in

promoviramo kot celota, ne vsak zase.« Ima okoli dvajset aktivnih članov

(njegovo članstvo je sicer nekajkrat večje), mlajših in starejših, ki

dobro sodelujejo: mlajši spoštujejo izkušnje in znanje starejših, starejši

pa spretnosti in znanje mlajših, je povedal sogovornik.

Pogovarjava se ob vznožju smučišča Stari vrh, za katero dela že od

svojega osemnajstega leta (kmalu jih bo dopolnil 34); je vodja obratovanja

žičniških naprav. Tega dne je smučišče, pozimi gotovo najpomembnejša

turistična točka na tem območju, pod oblačnim pokrovom,

ob koncu vzpona s sedežnico je gosta megla, tako da z vrha

Tomaž Ažbe

Foto: Mateja Gruden


smučišča, ki je na dobrih tisoč metrih višine, ni mogoče uživati v lepih

razgledih: na Kamniško-Savinjske Alpe, proti primorskim hribom, na

Ljubljano.

Ohranjena narava je po mnenju Tomaža Ažbeta ključni razlog, zaradi

katerega zahajajo obiskovalci v te kraje; turistične kmetije, domača

kulinarika, gostoljubnost. Urejene pohodniške in kolesarske poti. Zadnji

dve leti družinski pustolovski park. Tujih turistov je čedalje več,

razlaga, a za zdaj se večinoma ustavijo tu na poti v turistično bolj

znane kraje, Bled ali Bohinj, denimo. A sogovornik je prepričan, da

hribovito območje med Selško in Poljansko dolino že ponuja dovolj,

da bi jih lahko zadržalo dalj časa.

Vse leto vodeni pohodi

TD skrbi za vzdrževanje osmih označenih pohodniških poti na tem

območju. V vasi Javorje, ki je središče krajev pod Starim vrhom, je

znamenje meteorita Javorje, ki ga je našel domačin v gozdu, najdišče

meteorita pa je del ene tematskih pohodnih poti, ki povezujejo kraje

pod Starim vrhom. Druga pelje na Blegoš, skozi Žetino, kjer živi in

ustvarja uveljavljeni kipar in slikar samouk Peter Jovanovič. (Iz lipovih,

hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša že več desetletij dolbe

podobe iz življenja. Oživlja ljudi iz domače vasi, literarne junake in

motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih.) Tretja

pot pelje proti Mlaki, mimo domačije, kjer so posneli prizore filma

Cvetje v jeseni. Več poti pa obkroža Stari vrh. Turistično društvo med

letom pripravi osem pohodov po njih: prvi v letu je Zimski pohod, ki

bo letos 23. februarja, aprila bo pohod Meteorit, maja Pohod s pesmijo,

junija pohod Javorje–Žetina–Javorje, junija Pohod na Blegoš kot

nekoč, avgusta, v sklopu prireditve Dan oglarjev, bo Pohod med gorami,

septembra Lovski pohod, zadnji pohod v letu pa je Po Valentinovi

poti, konec oktobra. Na njih pohodniki spoznavajo tukajšnjo

naravno, pa tudi kulturno-zgodovinsko dediščino – z ustavljanjem na

zanimivih točkah.

Ohranjanje tradicije oglarjenja

Lani so na Grebljici pripravili že 47. Dan oglarjev, osrednjo prireditev

društva, ki je na prvo avgustovsko nedeljo. Tako ohranjajo stare običaje,

čeravno je v teh krajih tradicija kuhanja oglja še kako živa; na

tem območju je še pet aktivnih kopišč, je povedal Tomaž Ažbe.

Na prireditvi si je bilo lani mogoče ogledati spravilo lesa, postavljanje

kope, prikaz oglarjenja, slovesen prižig kope in uporabo oglja; pripravili

so tudi razstavo starih traktorjev in strojev ter starih motornih žag

in orodja, nastopili so ljudski pevci in godci.

Največ sončnih dni v letu

Turizem v teh krajih sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja;

tukaj naj bi bili po navedbah TD Stari vrh zametki kmečkega turizma

v Sloveniji. Zdaj je v gostiščih, kočah in na kmetijah na voljo

okoli dvesto postelj.

Na območju, kjer deluje TD Stari vrh, živi nekaj več kot 750 prebivalcev.

Živahna je domača obrt, iskani so domači izdelki tukajšnjih mojstrov.

Ljudje se bodisi vozijo na delo v dolino bodisi so samozaposleni,

ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Ker naj bi bili ti kraji

kraji z največ sončnimi dnevi v letu, sta rastje in sadje posebno žlahtna;

poznavalci vedo, da se tod dobi najboljše češnjevo žganje, pravijo

v TD Stari vrh.

Rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta

Sicer pa, nadaljujmo uvodno predstavitev vasi pod Starim vrhom:

»Če krenemo naprej, v vasi Dolenčice opazimo spomenik slikarju

Antonu Ažbetu. Stoji ob njegovi rojstni hiši iz 17. stoletja, v kateri

je urejena slikarjeva spominska soba.« (Ažbe je bil osrednja slovenska

slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Od leta 1891 do

leta 1901 je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo, ki so jo med

drugim obiskovali Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija

Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matej Sternen). »Nekoliko

više je vas Javorje, središče teh krajev. Na hribčku nas pozdravi

farna cerkev sv. Tilna. Nedaleč proč je znan gostilna Blegoš. V Javorjah

se je rodil pesnik, pisatelj, bogoslovec in misijonar Luka

Jeran. Iz Javorij razgledna cesta pripelje v vasico Četena Ravan,

kjer se je rodil jezikoslovec in pesnik Gregor Kek. Nadaljujemo pot

in ko se pogled odpre na Karavanke in se cesta prevesi na selško

stran, prispemo na smučišče Stari vrh. Sredi smučišča, na lepi razgledni

točki, stoji koča Stari vrh. Tu je popotnik in turist vselej, v

vseh letnih časih, prijazno in dobro postrežen. Malce niže je družinski

pustolovski park z različnimi izzivi, plezalno steno in zip-linom,

primeren tudi za manjše otroke.«

Tomaž Ažbe pravi, da so uspešno društveno delo, dejstvo, da društvo

ljudi povezuje med sabo (pa ne samo na območju, kjer deluje, temveč

tudi širše; tako dobro sodelujejo tudi s Turistično zvezo Gorenjske,

na primer), to, da je območje, kjer društvo deluje, urejeno in lepo,

zadostna motivacija za (dolgoletno) članstvo v njem in zdaj predsednikovanje

društvu.

Mateja Gruden

17

Turizem smo ljudje

Foto: Janez Dolenc

Letos bo na Grebljici že 48. Dan oglarjev, osrednja prireditev društva.


18

TZS

Sejem Alpe–Adria

Živahna društvena

dejavnost na osrednjem

turističnem sejmu

Na jubilejnem, 30. sejmu Alpe–Adria, osrednjem turističnem sejmu v Sloveniji, ki je bil od 30. januarja do 2.

februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavilo tudi okoli 150 turističnih društev in zvez.

Sejemsko dogajanje so razgibali s ponudbo kulinaričnih posebnosti svojih krajev, prikazi tradicionalnih obrti in

glasbo, še zlasti pa s številnimi predlogi za izlete po Sloveniji.

TZS je v okviru sejma pripravila tudi več dogodkov: mednarodni festival

Več znanja za več turizma, ki ga predstavljamo na naslednjih straneh,

in posvet Mladi turistični vodnik, ki je del istoimenskega tekmovanja

pod okriljem TZS; v Paviljonu Jurček pa je bila na ogled razstava

Turizem – gozd – kultura, ki jo je TZS pripravil skupaj z Zavodom za

gozdove Slovenija.

Zeleni in aktivni turizem

V ospredju letošnjega sejma Alpe–Adria je bil sicer zeleni, aktivni turizem.

Na njem se je štiri dni predstavljalo nekaj več kot 330 turističnih

ponudnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije,

Črne gore, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke republike in Nepala. Prvič

so se predstavili tudi ponudniki s področja kampinga in karavaninga.

V času sejma pa so bili na Gospodarskem razstavišču še Sejmi okusov

GASTexpo. Oba sejma je od srede do sobote obiskalo približno

20.000 ljudi, največ v zadnjem desetletju.

Jakob 2019 za Nepozabni dan v ribogojnici Fonda

Sejem je uradno odprla državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar,

na slovesnem odprtju pa so podelili tudi nagrado Jakob, ki jo

Gospodarsko razstavišče podeljuje za odličnost in kakovost v turizmu.

Nagrado Jakob 2019 je prejel projekt Nepozabni dan v ribogojnici

Fonda, sicer tudi eden prvih prejemnikov znaka Slovenia Unique

Experiences, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija za petzvezdična

doživetja.

Foto: Janez Platiše

Podelitev nagrade Jakob


19

TZS

Družinska ribogojnica na najjužnejšem delu slovenskega morja je iz lokalne

znamenitosti zrasla v prvo blagovno znamko na področju morskih

gojenih rib na svetu. Prepoznavnost svoje blagovne znamke utrjuje s

turističnimi ogledi svoje morske njive, kulinaričnimi delavnicami, pokušnjo

rib in školjk. Kot je še zapisano v utemeljitvi za podelitev znaka Slovenia

Unique Experiences, je petzvezdična vrednost doživetja izobraževanje

o ekstenzivnem ribogojstvu s hkratnim pozitivnim vplivom na

okolje. Ribji butik sredi zaščitenega območja krajinskega parka Sečoveljskih

solin izstopa zaradi izključno ročnega načina dela in sonaravnega

gojenja brancinov ter orad iz samo izbranih ribjih mladic. Trajnostno delovanje

in razvoj pa upravljavci še dodatno utrjujejo z vključevanjem študentov

Univerze na Primorskem v oblikovanje novih inovativnih produktov.

»To je zgodba o srečnih ribah. O ribjem butiku sredi morja, v katerem

ribe jedo bolje kot večina ljudi na svetu. Vsekakor izjemno doživetje in

učna izkušnja za obiskovalca,« je še zapisano.

Spremljevalni dogodki

Nepogrešljiv del sejma so tudi spremljevalni dogodki, ki omogočajo

globlji vpogled v izbrane vsebine slovenskega turizma. Letos so v

okviru sejma spregovorili o ključnih izzivih slovenskega turizma, o

Sloveniji kot gastronomski destinaciji, o razvoju avtodomarskega turizma,

o pomenu planinske infrastrukture za turizem, o razvoju doživetij

z družbenim učinkom in drugih.

L. L.

»Raziskujmo našo lepo Slovenijo«

Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo

in prva dama slovenskega turizma (četrta z leve) si

je na odprtju sejma Alpe–Adria zaželela, »da bi se letos v čim

večji meri odločili raziskati našo lepo Slovenijo in poiskati njene

skrite in slikovite kotičke«. Na fotografiji so še: Peter Misja, predsednik

Turistične zveze Slovenije, Drago Bulc, predsednik Društva

turističnih novinarjev Slovenije, in turistični novinarji Duša

Podbevšek - Bedrač, Cveta Potočnik in Franci Potočnik.

Foto: Janez Platiše

Več znanja za več turizma

Barvita tržnica,

odlični spominki

Festival Več znanja za več turizma, ki ga TZS pripravlja skupaj z Zavodom RS za šolstvo in Centrom RS za

poklicno izobraževanje, je tudi letos konec januarja navdušil z barvito turistično tržnico dijakov slovenskih in

tujih šol na Gospodarskem razstavišču v sklopu mednarodnega turističnega sejma Alpe–Adria.

Dijaki so se predstavili kot pravi profesionalci, a njihovi nastopi so bili

zaradi mladostne iskrivosti še toliko zanimivejši. Obiskovalcem so

predstavljali turistične spominke, s katerimi želijo obogatiti spominkarsko

ponudbo svojega kraja. Živobarvne stojnice, ustvarjalne delavnice,

nagradne igre, gledališke uprizoritve, pokušnje jedi in neskončna

ustvarjalnost mladih so navdušili številne obiskovalce, ki so

se pomudili pri njih.

V dvorani Povodni mož se je ves dan predstavljalo približno 350 dijakov

s štiridesetih srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in

Hercegovine, Italije in Portugalske. Tržnica je bila tudi tekmovalne


20

TZS

narave, saj je dijake pri njihovem delu opazovala ocenjevalna komisija,

ki so jo sestavljali prostovoljci TZS. Komisija je že pred tem ocenila

tudi njihove turistične naloge in promocijske spote.

TZS je na festivalu podelila deset zlatih, 21 srebrnih in devet bronastih

priznanj ter posebna priznanja za najboljše v skupnem seštevku

(naloga, spot in predstavitev na tržnici). Prvo mesto je osvojila Srednja

šola za gostinstvo in turizem Ljubljana z nalogo »Ljubljanski kruhek

goljufiv'ga peka«, drugo mesto je pripadlo Srednji šoli Izola z nalogo

»Casanova Isolana«, tretje mesto pa Ekonomski šoli Murska

Sobota z nalogo »Dogodivščine male Tikvice«. Dijaki Srednje šole za

gostinstvo in turizem Ljubljana so prejeli še posebno zlato priznanje

za najboljši promocijski spot, izolski dijaki posebno zlato priznanje za

svojo nalogo, dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto

pa posebno zlato priznanje za najboljšo predstavitev na stojnici za

nalogo »Z Jurijem po Belokranjsko krepčilo«. Srednja šola za gostinstvo

in turizem Maribor je prejela posebno zlato priznanje po izboru

mladinske komisije za nalogo »Iz vinograda v steklenico, steklenica v

pečico« in njeno predstavitev.

V tednu pred turistično tržnico je potekalo spletno glasovanje za naj

promocijski spot. Največ glasov je v zadnjih minutah glasovanja zbrala

Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja iz

Srbije za spot »Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova« (Nepozabna

sled Vrnjačkih parkov). Prejela je 4294 glasov, kar je petnajst glasov

več, kot jih je prejela drugouvrščena Srednja stručna škola dr. Radivoj

Uvalić iz Bačke Palanke v Srbiji.

Turistični spominki, ki so jih pripravili mladi pod okriljem festivala Več

znanja za več turizma, bi lahko bili takojšnja uspešnica, če bi jih ponudili

na trgu. Upamo, da bodo društva, zavodi za turizem ali podjetja

prepoznali njihov potencial in da bodo nekateri spominki vtkani v

lokalno turistično ponudbo.

TZS

MOJA DEŽELA –

LEPA IN GOSTOLJUBNA

Čistilne akcije začnemo

ob svetovnem dnevu voda (22. marca)

in končamo

ob svetovnem dnevu Zemlje (22. aprila).

Ne čakajte, da vas bodo

spodbudili drugi,

bodite pobudnik

in organizator vi!

www. turisticna-zveza.si


spomladansko14b.indd 6

24/1/14 1:49 PM

V Sloveniji ni dolgčas

21

Ptujsko Kurentovanje,

eden najbolj zanimivih

karnevalov na svetu

Lonely Planet je ptujsko Kurentovanje uvrstil med izbrano deseterico

najzanimivejših karnevalov na svetu in v družbo velikih

karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New

Orleans. Letos bo od 23. februarja do 5. marca. V času Kurentovanja

se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo

številni etnografski in karnevalski sprevodi, pustni korzo, prikazi

etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še

veliko drugega.

Več: www.ptuj.info

Foto: www.slovenia.info

Prešerni karneval

v Kranju

Kranj je Prešernovo mesto, zato je tudi tamkajšnji

pustni karneval – Prešeren. Letos bo v soboto, 2.

marca, v mesto pa prinaša ulično norčavost, oživi ulice

in trge, ki se tradicionalno obarvajo v pustne odtenke.

Na pustno soboto se bodo po ulicah starega

Kranja znova sprehodile pustne maske in zadišalo

bo po krofih.

Več: www.visitkranj.com



22

Dogodki

Istrski pustni

sprevod v Kopru

Koper bodo v sklopu 11. Istrskega karnevala, na pustno soboto, 2.

marca, »zavzeli« pustne skupine, etnografske maske in pustni vozovi.

Najboljši bodo nagrajeni, občinstvo pa bo lahko uživalo v

živahnem pustnem dogajanju tik ob morju in bogatem spremljevalnem

programu.

Več: www.istrski-karneval.si


Rez Stare trte,

najstarejše trte

na svetu

Vuč u vodo

Tržiška šega »vuč u vodo«, ki jo obujajo 11. marca,

na predvečer sv. Gregorja, spada med najlepše in

najteže pričakovane dogodke v Tržiču. To je večstoletni

tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med

domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih

delavnicah prenehali delati pri luči. Čevljarski vajenci

so svoje mojstre prosili za dovoljenje izdelati

hišice med »šihtom« (delovnim dnem). Vsak

vajenec je zgrabil najbližji »camboh« (pehar ali

košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal

z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po

vodi. Čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, šego pa

obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer

gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški

Bistrici. Program popestrijo večdnevna razstava

gregorčkov tržiških otrok in številni spremljevalni

dogodki.

Več: www.visit-trzic.com

Foto: www.visit-trzic.com

V Mariboru bo v soboto, 9. marca, že 40. Rez Stare

trte, najstarejše trte na svetu. Obrezovanje trte je

najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu,

saj sta od njega zelo odvisna rast in pridelek. Obenem

je Rez Stare trte pomemben protokolarni dogodek,

saj ob tej priložnosti mesto Maribor podarja

trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam

z vsega sveta. Rez in slovesno podelitev cepičev

spremlja kulturno-etnografski program v družbi

mestnega viničarja, vinskih kraljic, Male pihalne

godbe Neuvirtovi Štajerci, Akademske folklorne skupine

Študent in drugih, obiskovalci prireditve pa lahko

kupijo cepljenke potomk Stare trte.

Več: www.maribor-pohorje.si

Foto: www.maribor-pohorje.si


23

Slovenski

festival kave

V Celju bo od 15. do 17. marca 4. Festival kave Slovenija, največje

stičišče prodajalcev, gostincev in (drugih) ljubiteljev kave v

Sloveniji. Velike svetovne blagovne znamke in male domače

pražarne, strokovna predavanja, prikazi priprave kave za strokovno

javnost in delavnice za ljubitelje kave, oprema in pripomočki

za pripravo kave v gostinstvu in doma ... Na enem mestu.

Več: festivalkaveslovenija.si

Foto: Pixabay

Pohod na Skozno

nad Ozeljanom

Začetek pomladi je čas za pohod na Skozno, naravno okno na

robu Trnovskega gozda nad Lijakom. Od tod je lep razgled na Vipavsko

dolino in Furlanijo. Pohod, ki bo v nedeljo, 24. marca, se bo

ob 9.15 začel v grajskem vrtu Ozeljan. Skupaj s postanki traja okoli

pet ur. Sprva vodi po asfaltirani cesti, zatem pa po gozdni stezi

do vrha, kjer je kratek odmor z okrepčilom. Del pohoda bo tudi

iskanje skritega zaklada, tako da je hoja zanimiva tudi za otroke.

Pohod sicer pripravlja TD Ozeljan-Šmihel.

Dogodki

Čokoladna Radovljica

Radovljiški Festival čokolade je največja čokoladna prireditev v

Sloveniji. Letos bo od 12. do 14. aprila. Na njem se predstavljajo

izdelovalci čokolade, poleg njih pa tudi nekateri drugi ponudniki

čokoladnih jedi in pijač. Tudi festivalski program temelji na čokoladi:

obiskovalci si lahko ogledajo izdelavo čokoladnih izdelkov,

kuharske šove, otroci in odrasli se lahko udeležijo delavnic o čokoladi,

v starem jedru Radovljice se vrstijo ulični nastopi ... Izbrane

radovljiške restavracije pa pripravljajo ob tej priložnosti posebne

čokoladne jedilnike. Festival temelji na skorajda stoletni tradiciji

izdelovanja čokolade v Lescah, kjer jo izdelujejo

že od leta 1922.

Več: www.radolca.si/sl/festival-cokolade

Foto: www.radolca.si/sl/festival-cokolade


24

KOLEDAR DOGODKOV

Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije

Slovenski kulturni praznik 15.02.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Potomka stare trte (razstava in okrogla miza) 15.02.-16.02.2019 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše

Valentinov pohod 16.02.2019 Dobrina 031 509 828 Društvo Izviri Dobrina

Valentinov koncert 16.02.2019 Predgrad 041 689 578 KŠD Predgrad

Dan šenčurske godlje 16.02.2019 Šenčur 041 564 992 Turistično društvo Šenčur

Koncert Klape Zvonimir 16.02.2019 Mojstrana 041 499 029 Turistično društvo Dovje-Mojstrana

25. Tradicionalni VALENTINOV POHOD iz

Kozjega do koče na Bohorju

16.02.2019 Kozje 041 901 308 Turistično društvo Kozje

Valentinov koncert 17.02.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta

13. Valentinov koncert 17.02.2019 Razkrižje 041 878 448 TIC Razkrižje

Srečanje s kurenti na Pijavi Gorici 21.02.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica

Zimski pohod – Grebljica 23.02.2019 Poljane 040 190 701 Turistično društvo Gorje

Dsrečanje vaških godcev 23.02.2019 Idrijske Krnice 041 819 735 Turistično društvo Idrijske Krnice

Obisk Ptujskih kurentov 28.02.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje

Pust Mozirski 28.02.2019-06.03.2019 Mozirje 041 643 440 Turistično društvo Mozirje

Pust v Cerknici 28.02.2019-06.03.2019 Cerknica 041 397 222 Pustno društvo Cerknica

Pust je pršu

28.02.2019,

02.03.2019-03.03.2019

Ilirska Bistrica 05 996 62 78 TIC Ilirska Bistrica

Pustno rajanje 02.03.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta

Maškarijada 02.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda

66. mednarodni karneval Pust Šoštanjski 02.03.2019 Šoštanj 041 776 327 Turistično olepševalno društvo Šoštanj

Zimski B.O. FEjST 02.03.2019 Bohinj 040 572 611 Turistično društvo Bohinj

Pustna sobota 02.03.2019 Središče ob Dravi 041 622 009 Turistično društvo Središče ob Dravi

Pustovanje 03.03.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič

Otroško pustovanje 03.03.2019 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog

48. pustovanje 05.03.2019 Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna

Pustno rajanje za otroke 05.03.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Otroško pustno rajanje 05.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora

Gregorčki na reki Temnici 10.03.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje

Gregorjevo 11.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda

Gregorjevo 12.03.2019 Kranj 04 238 04 50 Zavod za turizem in kulturo Kranj

Gregorjevo 12.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora

Gregorjevo 15.03.2019-16.03.2019 Nova Gorica 05 302 14 55 Tutistično društvo Nova Gorica

Pozdrav junakov daljav

(pozdrav tekmovalnih ekip za Planico)

21.03.2019 Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica

3. Revija zmagovalcev festivalov

narodno-zabavne glasbe

22.03.2019 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora

Razstava ročnih del 28.03.2019-31.03.2019 Rateče 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica

10. Dan za spremembe 06.04.2019 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi

Razstava pirhov 06.04.2019-07.04.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik

Praznik salam 07.04.2019 Arnače 070 474 880 Turistično društvo Šentilj pri Velenju

11. Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Lipke (Vinska Gora) 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje

Br'stovska koloosmica, Špargljev pohod,

Br'stovska špargljada

07.04.2019 Brestovica pri Komnu 031 670 760 Turistično društvo Brest

16. Razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 88 TIC Dolenjske Toplice

Srečanje ljudskih godcev, pevk in pevcev 13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas

Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info


25

Potepanja

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp

Gledati Triglav, hoditi okrog

njega, a ne stopiti nanj

Okoli Triglava – brez vzpona nanj. Okoli Julijskih Alp, ne da bi se vzpeli više. Posebnosti naravne in kulturne

krajine ter stik z lokalnim prebivalstvom namesto vrhov. Počasnost, ne hitenje. To so nekatere ključne značilnosti

nove, 260 kilometrov dolge pohodniške poti, ki jo je pripravilo in trasiralo Združenje Julijskih Alp in ki bo

v celoti odprta predvidoma v začetku letošnje jeseni. Britanski časopis Guardian jo je pred kratkim že uvrstil

na »vroči seznam« štiridesetih predlogov za počitnice v letu 2019.

Foto: Matevž Lenarčič/www.slovenia.info


26

Potepanja

Foto: Matjaž Vidmar, arhiv LTO Kranjska Gora/www.slovenia.info

Mojstrana

Osrednji misterij poti je Triglav, gora in simbol. Kako ga doživljati drugače?

Gledati Triglav, hoditi okrog njega, od daleč spoznavati njegove

različne obraze, a hkrati ne stopiti nanj. Doživljati Triglavski narodni

park in Unesco-MAB biosferno območje Julijske Alpe ter njihovo naravo

peš, v miru in tempu, ki si ga določamo sami. Biti v Julijskih Alpah,

a ne stopiti v njihovo visokogorje. Odkrivati skrite naravne posebnosti,

ki jih ni v nobenem turističnem katalogu. Spoznavati

zgodbe in legende, ki jih ni v nobeni turistični ponudbi. Najti razgledne

kraje, tam obsedeti in se zazreti v neskončnost, pozabiti in se

potopiti v sanje, ki jih rišejo daljna obzorja. Najti in obsedeti na krajih,

primernih za meditacijo, in si vzeti čas zase. Spoznavanje in doživljanje

komaj opaznih naravnih čudežev, ki nam znajo pričarati nenavadno

občutje, imenovano sreča.

To so temeljna izhodišča za novo pohodniško pot okoli Julijskih Alp,

kot jih navajajo njeni ustvarjalci.

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je tako povezovalna pot, ki bo

omogočala spoznavanje manj znanih delov te slikovite gorske

skupine s pogledi nanjo z njene robne, zunanje strani. Povezuje in

združuje severno (gorenjsko) in južno (soško) stran Julijcev v skupno

pot različnih krajinskih tipov. Razdeljena bo na šestnajst etap

– najkrajša je dolga okoli 4,6 kilometra, najdaljša okoli 26 kilometrov.

Na poti bo za blizu 9900 metrov vzponov in za približno toliko

spustov.

Preusmerjanje turističnega obiska

Zamisel za takšno pot okoli Julijskih Alp je dolgo zorela, je povedal

Klemen Langus iz Združenja Julijskih Alp in direktor Turizma Bohinj. Z

njo so ustvarili odličen turistični produkt – obenem pa tudi platformo

za nadaljnje povezovanje pri razvoju tega območja, ki se sooča s številnimi

izzivi. Med njimi je zagotovo (pre)usmerjanje turistov z najbolj

obiskanih točk na manj znane in manj obljudene; poleg tega s potjo

krepijo trajnostno mobilnost, saj je predvideno, da bi pohodniki lahko

premagovali dele poti z vlakom ali avtobusom; z razpršitvijo obiska

spodbujajo lokalno ekonomijo na širšem območju Julijskih Alp, ki

se sooča z demografskimi težavami (osip prebivalstva), našteva Klemen

Langus. »V sredini pa je Triglav, simbol poti, za katerega si želimo,

da bi to – simbol – spet postal, da ne bi ljudje tako trumoma hodili

nanj, pri čemer je pomembno še zlasti to, kako hitro se vzpnejo nanj.«

Pohodnika bodo na poti spremljale številne zgodbe tukajšnje krajine:

o Triglavu, zgodovini tukajšnjih krajev, o naravovarstvu, o lokalnih

prebivalcih, »na katere se pri razvoju turizma rado pozablja. A prav

oni so ključni za uspešen turistični razvoj, oni so tisti, ki ustvarjajo krajino,

ki ji vdahnejo dušo,« poudarja sogovornik.

Šestnajst etap

Etape poti so sicer naslednje: Kranjska Gora–Mojstrana; Mojstrana–

Jesenice; Jesenice–Sv. Peter–Begunje; Begunje–Bled; Bled–Goreljek

Foto: Nejc Pernek/www.slovenia.info

Bled


27

Bohinj

(Pokljuka); Goreljek–Jereka–Stara Fužina; Stara Fužina–Bohinjska Bistrica;

Bohinjska Bistrica–Vrh Bače–Podbrdo; Podbrdo–Kalarsko sedlo–Grahovo

ob Bači; Grahovo ob Bači–Most na Soči; Most na Soči–

Tolmin; Tolmin–Kobarid; Kobarid–Bovec; Bovec–Log pod Mangartom;

Log pod Mangartom–Rabelj (Cave del Predil); Rabelj (Cave del Predil)–Kranjska

Gora.

Etape so zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap

mogoče prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali

nakup hrane in pijače.

Pot se skorajda ne dotakne najbolj obljudenih turističnih točk, kjer je

sredi poletja lahko že neznosna gneča; namesto tega pohodnika počasi

vodi ne zgolj po robu Julijcev, temveč tudi po robu turističnega

vrveža, skozi naselja in manj po hribih.

Ključno – spoznavanje posebnosti območja

Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je namenjena tudi tistim, ki so kondicijsko

manj pripravljeni, dve tretjini poti je primerne tudi za družine

z otroki, je povedal Klemen Langus. Deli poti so praviloma prehodni

vse leto, nekateri teže v zimskem času, kadar je seveda na poti sneg.

Pri Združenju Julijskih Alp upajo, da pohodniki, ki se bodo podali na

pot, te ne bodo želeli čim prej prehoditi – to tudi ni njen namen,

poudarja sogovornik. »Bistvo poti je v počasnem spoznavanju tega

območja, v uživanju v njem, njegovih posebnosti, zgodb, kulinarike

...« Upa, da bodo pohodnike na poti sčasoma zadržali dalj časa na

območju, kjer poteka, »da po njej torej ne bi samo hodili, temveč bi

se tudi ustavili v kakšnem kraju na njej in v njem preživeli več dni ter

odkrivali še druge zanimivosti v njem in njegovi okolici.«

Mateja Gruden

Kriteriji za določitev trase poti

Izbor privlačnih krajinskih predelov z odprtimi panoramskimi

pogledi; lahke pohodniške ture, primerne za vse starostne skupine,

tudi za družine z otroki, speljane iz doline v dolino ter po

nezahtevnem sredogorju; brez strmih vzponov in spustov in

brez zahtevnejših odsekov, zavarovanih z jeklenicami in klini;

pot mora biti primerna, prehodna in orientacijsko nezahtevna

tudi v dežju in megli; proč od cest z motornim prometom, razen

izjemoma, kjer ni drugih alternativnih možnosti; peš po obstoječih

starih poteh, stezah, planinskih in kolesarskih poteh, gozdnih

in kmetijskih prometnicah (zaprtih za javni promet), skozi značilna

naselja, zaselke in vaška jedra, tudi čez pašne planine in pastirska

naselja ter mimo zgodovinskih krajev, kulturnih spomenikov

in znamenj; vključevanje obstoječih muzejev, muzejskih

zbirk in za javni obisk obnovljenih hiš; koriščenje obstoječih izobraževalnih

in urejenih tematskih poti; posamezne etape poti

se začnejo oziroma končajo v krajih, ki ponujajo možnosti za

prenočevanje, osnovno gostinsko ponudbo in so dostopni z javnim

prevozom; posamezne etape niso daljše od devet ur hoje.

Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info

Potepanja

Kobarid


28

Namig za izlet

Foto: Zoran Horvat/TIC Slovenska Bistrica

Bistriški vintgar

Po sledeh bajeslovnega izročila

Živa coprnija

– bajke Pohorja in Istre

Pred kratkim je izšel kulturno-turistični vodnik, ki predstavlja bajeslovne zgodbe Pohorja in hrvaške Istre. Izšel

je v okviru čezmejnega Interregovega projekta Živa coprnija in v sodelovanju šestih partnerskih organizacij iz

Slovenije in Hrvaške na področjih znanosti, turizma, umetnosti in kulture.

Pohorje in hrvaška Istra sta razviti turistični destinaciji, kjer pa se obisk

večinoma zgošča v uveljavljenih središčih – na Pohorju tam, kjer je na

voljo športna infrastruktura (še zlasti na Mariborskem Pohorju), v Istri

na obali. Poleg tega sta obe destinaciji izrazito sezonski; zunaj poletja

sta skromnejša tako ponudba kot obisk. Projekt Živa coprnija, ki se je

začel sredi leta 2017 in se končal lansko jesen, je tako zajel njuni zaledni

območji, Bistriško Pohorje in Osrednjo Istro, obe s precejšnjim

potencialom, da obiskovalce, ki v regijo že prihajajo, pritegneta z inovativnimi

vsebinami, s čimer bi omogočili tudi razpršitev obiska na

vse območje in razbremenitev najbolj obleganih destinacij, so ob

začetku projekta zapisali pri Razvojno-informacijskem centru Slovenska

Bistrica, ki je bil nosilec projekta.

Bistriško Pohorje in Osrednja Istra imata bogato naravno in kulturno

dediščino, povezuje pa ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina. Tako

je bil glavni cilj projekta zagotoviti aktivno ohranjanje bajeslovnega

izročila Pohorja in Istre, da bi izboljšali prepoznavnost manj znanih

delov teh območij in ustvarili priložnosti za njun razvoj – z oblikovanjem

čezmejnega kulturno-turističnega proizvoda Živa coprnija –

bajke Pohorja in Istre. Ta ponuja inovativen način doživljanja območij

naravne in kulturne dediščine z zgodbami.

Pri projektu so sodelovali še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske

akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), založba Beletrina,

Etnografski muzej Istre iz Pazina, Združenje Val kulture iz Zagreba in

Občina Pićan. Pisateljsko obdelavo zgodb oziroma vodnika so zaupali

Dušanu Šarotarju, ilustracije pa Tini Dobrajc.

Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je bil pri projektu Živa

coprnija/Živa štrigarija pristojen za zbiranje pripovednega izročila v

Sloveniji. Najstarejša objavljena zgodba z Bistriškega Pohorja, denimo,

je bila, kot so zapisali na spletni strani ZRC SAZU, objavljena leta

1864 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Objavil jo je Lovro Stepišnik,

posestnik, mlinar in prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je živel

na Zgornji Ložnici. Takole se začne: »Živele so v starih časih v votlinah

pohorskih gor rojenice ali divje žene.« Ali zgodba o Ančnikovem gradišču:

»Ančnikovo gradišče ima svoje moči, nedostopnost. Pravijo, da

so na nedostopni previsni skali, na jugovzhodni strani, ljudje opažali

železna vrata, za katerimi naj bi bil hodnik. Notri naj bi bila kača, ki

čuva Ančnikove zaklade: zlatnino, zaboj zlatnikov, ki jih je nekdo tam

od strahu pustil. Ta zaklad je še danes tam.«

V Istri so ljudsko pripovedništvo raziskovali v Etnografskem muzeju

Istre. Pri populariziranju nesnovne kulturne dediščine pa je sicer zelo

dejavna občina Pićan, mestece na vzhodu istrskega polotoka, kjer

vsako leto poteka festival pripovedništva LegendFest.

L. L.


29

Namig za izlet

Belokranjski Krasinec

Dopustniško udobje

v naravi

Za marsikaterega Slovenca je Bela krajina neznana deželica med Gorjanci in Kolpo. Modrooka lepotica je

mejna reka, a pomembnejše od tega je, da je čista, primerna za kopanje, saj se poleti segreje do 27 stopinj

Celzija in več. Bogata je z ribami, ne preveč divja v pravšnji meri izziva čolnarje, njeno obrežje, na katerem je

več urejenih kampov, pa vabi na dopust. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji hoje, kolesarji, pokuševalci dobre

vinske kapljice in drugih belokranjskih kulinaričnih posebnosti.

Glamping Kolpa Resort na Krasincu je streljaj od Podzemlja, nekaj kilometrov

oddaljen od srednjeveške Metlike in Črnomlja, ki se ponaša

z vsakoletnim jurjevanjem, najstarejšim folklornim festivalom v Sloveniji.

Obiskovalcem ponuja tri nadstandardno opremljene glamping

šotore, sedem lesenih glamping hišk z majhno kuhinjsko nišo,

klimatsko napravo in posteljnino. V šotorih so še zasebna ogrevana

kopalnica s straniščem, stilska kuhinja in prostoren dnevni prostor.

Zunaj pa so urejene gredice z zelenjavo, sadnim grmičevjem, gostom

je na voljo odprto kurišče za preživljanje skupnih večerov, bralni kotiček

pod krošnjami dreves, mini bar in pokrit družabni prostor.

V neposredni bližini je športno letališče Prilozje, v Metliki sta Belokranjski

muzej in Slovenski gasilski muzej, številni vinarji pripravijo

pokušnje po želji, še zlasti pa je treba poudariti naslednje: na Krasincu

lahko v miru opazujemo bele štorklje, lisice, srne, sove, netopirje, kačje

pastirje ...

Glamping Kolpa Resort je za zdaj odprt od maja do septembra, razmišljajo

pa o podaljšanju ponudbe v spomladanske in jesenske mesece.

Največ gostov prihaja iz tujine, čedalje več pa je tudi Slovencev.

Toni Gašperič


30

Kulinarični kotiček

Irena Jenko

Sirarnica Rožnik

Okus tradicije v prestolnici

Če je mleko odlično, bodo takšni tudi izdelki iz njega. Še zlasti, če je njihova pridelava takšna, ki dopusti

času, da opravi svoje delo, brez naglice. Tako razmišljajo in delajo v Sirarnici Rožnik, ki domuje na kmetiji

s tristoletno tradicijo, tudi pridelave mleka in mlečnih izdelkov, v ljubljanskem Podutiku. Z nje se odpira

lep pogled na bližnji Rožnik – od tod deloma ime sirarnice; deloma pa zavoljo rožic, ki cvetijo na njihovih

travnikih in ki so del krme za njihove živali.

Na kmetiji pridelujejo zelo širok nabor izdelkov: poleg surovega in

(po želji) pasteriziranega mleka pridelujejo sveže in kuhano maslo

(ghee), skuto, tudi albuminsko, jogurte, tekoče, čvrste in na grški način,

kefir, sladko in kislo smetano ter več vrst sirov – mladi sir, zorjenega,

od enega meseca do pol leta, sir s plesnijo, sir za peko in sezonsko

kajmak. Mleko je tudi vanilijevo, čokoladno in z okusom ledene kave;

skuta in jogurt sta tudi v sadnih različicah, pri čemer zagotavljajo čim

večji delež kakovostnega sadja in čim manjši delež sladkorja, razlaga

Irena Jenko iz Sirarnice Rožnik. Tudi pri drugih dodatkih so pozorni na

to, da je osnovna sestavina prevladujoča in da je sestavin na splošno

čim manj.

Družinska zgodba

Sirarnica Rožnik je družinska zgodba, ki se je začela pred več sto leti

in ki jo zdaj nadaljujejo zakonca Irena in Jani Jenko ter njuni otroci,

hčeri Monika in Kristina ter sin Gašper; pred nekaj leti se jim je pridružil

še Monikin mož Jože. Irena Jenko rada pove, da živijo v sožitju z

živalmi (imajo kakih petdeset krav in nekaj podmladka), tako rekoč

pod skupno streho. Skrb zanje je za vso družino izjemno pomembna.

Domača krma za živali

Hrano za živali pridelujejo sami, kolikor je to le mogoče. Trava, mrva,

košnja, koruza in druga žita, stročnice, kot je denimo grah za zagotavljanje

beljakovin v mleku, pa različne vrste detelje v košnji, ki so tudi

odličen vir »zelenih beljakovin« – vse to je del prehrane živali.

Območja, kjer so njihove obdelovalne površine, spadajo v mrežo zavarovanih

območij (Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter

Ljubljansko barje – območje Nature 2000), deloma so na vodovarstvenem

območju (Stegne). Zemljo obdelujejo na kar se da okolju

prijazen način. Gnojijo jo s fermentirano gnojevko, ki spodbuja živost

zemlje; tako je v njej, denimo, precej deževnikov, ki izboljšujejo njeno

rodovitnost. Uporabljajo metodo kolobarjenja, tradicionalni način

kmetovanja, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujejo na

drugem delu obdelovalne površine. Uporabljajo preparate biodinamičnega

– sonaravnega kmetovanja. Težave krav odpravljajo z naravnimi

in homeopatskimi pripravki ter čaji.

Zvesti tradiciji

Zvesti so tradiciji, a obenem dosledno sledijo sodobnosti in novostim,

ki jih ta prinaša za izboljševanje kakovosti izdelkov. Irena Jenko

se je tako konec januarja mudila v Franciji, kamor je znova šla na izobraževanje

o pridelavi mlečnih izdelkov; tudi sicer se nenehno izobražuje,

v Sloveniji in tujini. Po francoski metodologiji tako, denimo,

nanašajo na sire plesni, ki pomagajo pri encimskem zorenju in razvoju

teksture sira, ki tako dobi mehkobo in značilna okus in aromo. Sicer

se pri pridelavi izdelkov izogibajo priganjanju časa in različnim »spodbudam«,

ki bi pohitrili proces pridelave. Čas ustvarja najboljše okuse

in arome, pravi sogovornica.


31

Kulinarični kotiček

Znak kakovosti za surovo maslo

In kako se vsa ta skrb, od skrbi za živali do spoštovanja tradicije pri

pridelavi izdelkov, odraža v kakovosti tega, kar ponujajo? Izdelki so

polnega, močnejšega okusa, so hranljivi, napolnijo z energijo in na

splošno ugodno vplivajo na počutje, še zlasti na prebavni sistem, ki je

eden temeljev našega zdravja, poudarja Irena Jenko.

Za svoje izdelke so doslej prejeli že več deset nagrad – zlata, srebrna

in bronasta priznanja na ocenjevanjih Dobrot slovenskih kmetij. Njihovo

surovo maslo ima s tremi zaporednimi zlatimi priznanji tudi znak

kakovosti.

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Bohinjska mal’ca

Ni dneva v planinah brez

klobase, sira in česna

V Bohinju je navada, da dan v planinah ne sme miniti brez klobase, sira in stroka česna. Nekoč so ljudje malico

nosili s seboj v lesenih šatuljah ali dežah. Med potjo so se odpočili na kakem štoru, s pipcem odrezali velik kos

kruha, nekaj »kolesc« klobase in malo sira. Česen pa za povrhu, da se maščoba ne bi preveč »prijela«.

Bohinjska mal’ca, spominek, s katerim TD Bohinj obuja spomin na to

staro bohinjsko navado, je lani prejela zlato priznanje na področju

kulinarike v okviru prvega natečaja TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih

spominkov. Sodobno mal’co sicer sestavljajo klobasa, zaseka,

česen in sir ter deščica za podlago, karirast prt in palica. Bohinjska

klobasa in zaseka sta izdelka Loških mesnin (prva ima tudi certifikat

Bohinjsko), Bohinjski sir pridelujejo v Bohinjski sirarni, česen pa prideluje

Karolina Bremec Odar v Studorju (oba izdelka imata certifikat

Bohinjsko).

»Ta prava« bohinjska suha klobasa je narejena iz kakovostne surovine

po tradicionalnem receptu, ki je skrbno varovana skrivnost. Prvovrsten

okus ji dajeta zorenje na alpskem zraku in dimljenje v prekajevalnici

na bukova drva iz bohinjskih gozdov.

Bohinjski sir, posebna vrsta ementalskega sira, je znan po velikih luknjah.

Hlebec sira je težak okoli petdeset kilogramov in ima premer

šestdeset centimetrov. Odlikujeta ga visoka kakovost in aromatičen

okus, ki spominja na okus orehov. Sir je narejen iz surovega mleka

bohinjskih krav in ročno negovan. Postopek izdelave sira združuje

tradicijo, znanje in več kot stoletno izkušnjo sirarjenja.

Česen pridelajo na njivi pod vasjo Studor v Bohinju. Zaradi alpskega

podnebja ima blag okus. Sadijo ga jeseni, spomladi ga ročno oplevejo,

nato pa zori do konca poletja, ko ga poberejo in sušijo.

L. L.

Foto: TD Bohinj


32

Zeleni zgledi

Foto: Luka Dakskobler

Gorazd Trušnovec med čebelarjenjem na strehi ene ljubljanskih bank

Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar

Med z ljubljanskih streh

(in balkonov)

Čebela je bila beseda leta 2018 po izboru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v tretji

akciji Beseda leta. Ob tej priložnosti – in glede na čedalje večji pomen čebel, čebelarjenja in medu

tudi v slovenskem turizmu – smo se pogovarjali z Gorazdom Trušnovcem, predsednikom ljubljanskega

društva Urbani čebelar, ki prav v tem mesecu (februarja) praznuje petletnico delovanja.

Gorazd Trušnovec, sicer publicist, filmski kritik in scenarist, se je za

čebelarjenje navdušil pred dobrim desetletjem. V Ljubljani, kjer živi, je

začel pogrešati tesnejši in pogostejši stik z naravo, ki ga je bil vajen v

otroštvu; odraščal je na robu Trnovskega gozda, ki je bil njegovo najljubše

igrišče. Obenem je iz otroštva nepričakovano priplaval vonj po

čebelah in medu; stric Gorazdovega očeta je bil čebelar in po hiši

Gorazdove none, kjer je točil med, se je razlegal vonj po njem ... Vse to

ga je spodbudilo, pripoveduje, da je segel po literaturi o čebelarjenju,

začel je spremljati, kaj se dogaja na tem področju, navezal je stik s

Francem Petrovčičem, pionirjem urbanega čebelarjenja v Sloveniji, ki

je pred slabim desetletjem začel čebelariti na strehi Cankarjevega

doma, »in odtlej ni bilo več poti nazaj«, se nasmehne. Čebelariti je

začel z dvema panjema na balkonu domače večstanovanjske hiše v

Ljubljani in več kot uspešno sklenil prvo čebelarsko leto: natočil je

dvajset kilogramov medu.

Leta 2014 je s somišljeniki ustanovil društvo Urbani čebelar, ki si prizadeva

za promocijo in uveljavitev mestnega čebelarstva. Zdaj ima

nekaj več kot štirideset članov, bodisi aktivnih mestnih čebelarjev

bodisi podpornikov društva.

Najemi panj

Panja, s katerima je začel čebelariti, sta bila za novopečenega čebelarja

kmalu premalo, a za več doma ni bilo prostora. Zato se je

Gorazd začel ozirati za priložnostmi čebelarjenja še kje drugje.

Prva se je pokazala v obliki strehe Španskih borcev v Mostah. »Tod

sem pridelal zelo kakovosten gozdni med, že prvo leto sem prejel

nagrado zanj. Zdi se kar malce nenavadno, da sredi naselja stanovanjskih

blokov pridelaš tak med,« pravi sogovornik, »a čebele od

tod letijo na bližnji Golovec, kjer je paša zelo bogata. Kako različen

med pridelaš na različnih območjih Ljubljane! Za Bežigradom, kjer

živim, večinoma pridelam cvetličnega, saj je tod precej sadovnjakov

in vrtov. Med, ki ga pridelam na strehi Hotela Park v središču

mesta, pa je harmonična mešanica gozdnega in cvetličnega; od

tod čebele letijo na pašo na Grajski grič, Golovec in park Tivoli ter

Rožnik. Njihova paša je tako bogata, da smo prvima panjema

kmalu dodali še dva.«

Gorazd zdaj čebelari na petnajstih lokacijah v Ljubljani – v okviru storitve

Najemi panj, ki se je je domislil v želji, da bi lahko čim več čebelaril.

Stranke mu zagotovijo lokacijo, on jim zagotovi panje in čebele


ter domač med. Čebelari pa v klasičnih slovenskih (AŽ) in nakladnih

(LR) panjih.

Zoper pomisleke z analizami in nagradami

Prvi pomislek glede urbanega čebelarjenja je bržkone ta, da okolje, v

katerem se pasejo čebele, ni med najbolj čistimi, kar zadeva ozračje

– in posledično je dvomljiva tudi kakovost njihovega medu. Kako urbani

čebelarji zavračajo takšne pomisleke? »Najlaže in najbolj učinkovito

lahko takšne predsodke ovržemo z analizami medu in nagradami,

ki jih prejemamo zanj. Ko je Mestna občina Ljubljana kandidirala

za naslov Zelena prestolnica Evrope 2016, je bila del prijave tudi temeljita

analiza mestnega medu v tujini. V njem ni bilo sledi ničesar,

kar bi lahko bilo škodljivo. Pa tudi sicer naš med nenehno pošiljamo

na analize, ocenjevanja. Tako lahko dokažemo, da je resnično kakovosten,«

razlaga Gorazd, čigar med uporablja v svoji kuhinji eden najuglednejših

slovenskih šefov, Janez Bratovž. O Gorazdu in njegovem

čebelarjenju je tako mogoče brati tudi v novi knjigi Janez Bratovž

avtorja Noaha Charneyja, s katero se je kuharski mojster poklonil dobaviteljem

sestavin, ki jih uporablja v svoji kuhinji.

A urbano čebelarjenje, za katerega se zdi, da je postalo »moda« v zadnjih

letih, še zdaleč ni novodobna domislica; tradicija čebelarjenja v

Ljubljani in njeni okolici, denimo, zagotovo sega že več stoletij nazaj.

Arhitekt Jože Plečnik, predvojno Učiteljišče in številne meščanske

družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. Na območju ljubljanske

občine pa po podatkih MOL deluje tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev,

ki imajo več kot 4500 panjev.

Čebela je znak zdravega okolja

Očitno navdušenje širše slovenske populacije nad čebelami, tudi glede

na to, da je čebela postala beseda leta 2018, si urbani čebelar razlaga

z zgodovino, v kateri so naši slovenski predniki živeli bolj kot ne

na podeželju, v manjših samooskrbnih skupnostih, ki so čebele potrebovale

za okusnejše sadje in več sadja ter drugih pridelkov ter za

sladilo. »Mislim, da imamo naklonjenost do čebel v krvi, da se je ta

ohranila skozi generacije, vse doslej, četudi zdaj večinoma živimo v

urbanih okoljih. Nismo še pozabili njihovega pomena za naše prednike,«

razmišlja Gorazd.

Poleg tega je ozaveščenost ljudi o pomenu in pomembnosti čebel

čedalje večja, ugotavlja. »Čebele so se znašle v precepu med napačnimi

preteklimi okoljskimi dejanji in pravo potjo za prihodnost. Čebele

so znak zdravega okolja. Skrb zanje pa je po mojem mnenju simbol

širšega zavedanja o tem, kako pomembno je življenje v zdravem okolju.

Slovenija je še vedno razmeroma neonesnažena in to je dediščina,

ki jo moramo ohranjati za zanamce.«

In kako se to odraža v razmerah v slovenskem čebelarstvu? »Slovenski

med je zelo kakovosten, je pa treba narediti še korak naprej – v

smeri ekološkega, sonaravnega čebelarjenja, čim manj agresivnega

do čebel. V Sloveniji nikoli ne bomo konkurenčni s količino medu, ker

za to nimamo zmogljivosti; Kalifornija, recimo, ima plantaže mandljevcev,

ki so velike za skoraj polovico Slovenije, kar pomeni na tisoče

ton medu. A mi smo butični. To je naša prednost, s katero bi lahko

tudi dosegali višje cene medu, če bi se kupci zavedali, da to ni industrijska

pridelava, temveč delo, v katero je vložena precejšnja skrb.«

Zanimanje za nakup domačega, slovenskega medu, je med slovenskimi

kupci čedalje večje, ugotavlja Gorazd, so pa kupci tudi čedalje

zahtevnejši, čedalje več jih želi vpogledati v čebelarske evidence.

»Seveda pa je najbolje, da čebelarja poznaš; to je dejavnost, kjer je

zaupanje izjemno pomembno.«

Turisti, čebelarji prostovoljci

Zima je za čebele čas počitka. Še kakšen mesec, morebiti manj, in sezona

čebelarjenja se bo počasi začela. Gorazd pa v novem letu razmišlja

tudi o novem izzivu: »O učenju o čebelarjenju na podlagi prostovoljstva.

To bi bila tudi inovativna turistična ponudba za tiste, ki bi si želeli

doživeti Slovenijo oziroma Ljubljano na malce drugačen način!«

»Društvo Urbani čebelar si prizadeva za naslednje cilje: povečanje

števila urbanih čebelarjev in števila čebeljih družin v okviru mestnega

okolja ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora za to dejavnost;

izboljšanje informiranja javnosti o urbanem čebelarjenju, njegovem

obstoju in delovanju ter možnostih za njegov razvoj v

Sloveniji in širše; izboljšanje starostne strukture čebelarjev v Sloveniji

oziroma njihovo pomlajevanje; strokovna uveljavitev urbanega

čebelarjenja v najširšem pomenu (od promoviranja dobre prakse v

skladu z veterinarskimi in higienskimi smernicami, ki se dotikajo čebelarstva

na splošno, do akademske oziroma znanstvene raziskovalne

ravni); izboljšanje razmer za urbano čebelarjenje v mestnem

okolju Ljubljane in drugih večjih mestnih središčih Slovenije ter tudi

zunaj njenih meja; izboljševanje zdravstvenega stanja slovenskih

čebel in skrb za pasemsko čistost avtohtone kranjske sivke; povečanje

količine medovitih rastlin in dreves v urbanih okoljih; izboljšanje

stopnje domače samopreskrbe z medom in čebeljimi izdelki; povezovanje

urbanega čebelarjenja z drugimi panogami, ki si prizadevajo

za izboljšanje kakovostne ravni življenja v mestih.« (Povzeto po

opisu na spletni strani Urbani čebelar.)

Mateja Gruden

33

Zeleni zgledi

Zelena Ljubljana ponuja čebelam bogato in raznoliko pašo.

Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info


34

Trendi

Foto: arhiv ZTKK

Pred Prešernovim spominskim muzejem

Obogatena resničnost v Kranju

Ko nas v muzej povabi

sam France Prešeren

»Dobrodošli v Kranju. Kranjčani smo ponosni na bogato mestno zgodovino in delček te lahko doživite

z nami s pomočjo sodobnih tehnologij. Skozi obogateno resničnost pokukajte v preteklost in

postanite del starih kranjskih zgodb. Uživajte v našem mestu!« Na potep po Kranju nas takole vabi

– France Prešeren, ki nenadoma vznikne sredi stare fotografije Kranja; z glasom in stasom! Sicer v

občutno pomanjšani različici; to določa velikost zaslona našega pametnega telefona ali tabličnega

računalnika, ki sta ključna za doživetje Kranja s pomočjo obogatene resničnosti (angl.: augumented

reality – AR). Aplikacija AR Kranj tako prepleta resničen in virtualen svet za zanimivejše doživetje

mesta v preteklih stoletjih.

»Z obogateno resničnostjo se obiskovalec laže vživi v mesto in se

zato bolj poglobi vanj, doživi ga na drugačen način, ki se trdneje zasidra

v spomin,« meni Kristina Sever z Zavoda za turizem in kulturo

Kranj, ki ponuja doživetje AR Kranj. Ključna prednost takšnega doživetja

mesta je, da oživlja koščke preteklosti Kranja z glasbo, filmčki,

poustvari že izginulo dediščino, še zlasti pa »oživi« največjega slovenskega

pesnika.

Šest točk, šest obogatenih resničnosti

Aplikacija povede obiskovalca po šestih izbranih točkah v starem

Kranju, povezanih z zgodovino Kranja. Te so označene na zemljevidu

na zgibanki AR Kranj – in na zemljevidu aplikacije, ki jo je

treba (brezplačno) naložiti na svoj pametni telefon ali tablični računalnik.

Prva točka je TIC Kranj, kjer obiskovalec preizkusi aplikacijo. TIC poišče

na zemljevidu v aplikaciji (Kranjska hiša), jo odpre in pritisne gumb

ar+, telefon ali tablico pa usmeri na staro fotografijo Kranja v zgibanki.

S tem »prikliče« Franceta Prešerna, ki sredi fotografije pove uvodne

besede. Ob gumbu ar+ je še gumb i; če pritisnemo nanj, se nam na

zaslonu izpišejo ključne informacije o TIC. Na enak način so zasnovane

preostale točke: gumb ar+ ponese v virtualni svet, gumb i postreže

z dodatnimi informacijami o točki, kjer se nahajamo. »Doživetje je

seveda še bogatejše, če se obiskovalci odpravijo po mestu v spremstvu

vodnika; ta jim pove še več o posameznih točkah in Kranju,«

pove sogovornica; sicer se lahko z aplikacijo AR Kranj po mestu sprehodimo

tudi sami.

Najlepše povabilo v Prešernov spominski muzej

S Kristino Sever se odpraviva do preostalih točk v starem Kranju. Druga

je pred vhodom v Prešernov spominski muzej. Na tleh je plošča, v

katero potem, ko smo na zemljevidu na zaslonu poiskali lokacijo,

usmerimo svojo mobilno napravo.


35

Trendi

Pred Prešernovim spominskim muzejem

In na Glavnem trgu spet stoji – pranger!

»Pozdravljen, postoj! Moje ime je doktor France Prešeren. No, nekoč sem živel

v tej hiši, ki je danes muzej, posvečen mojemu življenju in delu. Moji rojaki so

me namreč imenovali za največjega pesnika in po meni poimenovali številne

vrtce, šole, gimnazije, društva, pa tudi trge in ulice, med drugim tudi to, na

kateri stojimo. Preden pa se odpraviš naprej, te vabim še na ogled moje hiše.«

France Prešeren je v tej hiši bival od leta 1846 do leta 1849; spominski

muzej je urejen v prvem nadstropju – s pesnikovimi deli v izvirniku in

dragocenimi zgodnjimi tiski ter sobo, opremljeno s pohištvom iz Prešernovega

časa. Pritličje je namenjeno kulturnim dogodkom.

Sredi trga spet stoji sramotilni steber

Zemljevid nas povede nazaj proti Glavnemu trgu, kjer je naslednja

točka: plošča na tleh, ki nas spominja na to, da je tukaj nekoč stal

sramotilni steber, pranger. Ta se nenadoma prikaže pred nami, na zaslonu;

visok je bil okoli dva metra, imel je značilno kapo in stal je na

kamnitem podstavku. Na steber je bil pritrjen železen okov, na katerega

so ob nedeljah ali praznikih priklenili kaznjence. (Zdaj se lahko

nanj »priklenemo« tudi sami – in fotografiramo, seveda.) Pranger so

na osrednjem trgu v Kranju, kjer se je zbiralo največ ljudi, postavili v

13. stoletju. Način kaznovanja na sramotilnih stebrih pa se je ohranil

do 17. stoletja.

Kakšen je bil utrip starega Kranja?

Naslednja točka je obokan podhod – Pavšlerjeva hiša, ki je nastala

verjetno v 16. stoletju s povezovanjem dveh ali treh starejših stavb s

slikovitim arkadnim hodnikom, na Glavnem trgu. Zdaj je v njej Galerija

Prešernovih nagrajencev. AR Kranj nam na tej točki predvaja kratek

filmček z glasbo, ki prikazuje utrip Kranja na začetku 20. stoletja.

Od mestnih grbov do spomenika gotskega stavbarstva

Nasproti podhoda je Mestna hiša, kjer se obiskovalec seznani z

zgodovino mestnih grbov, zadnja, šesta točka, pa je cerkev sv.

Kancijana iz 15. stoletja, najpomembnejša stavba v mestni veduti

in eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na

Slovenskem, vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam. Z aplikacijo

vstopimo v cerkev, ne da bi tudi fizično vstopili vanjo; ob

spremljavi cerkvene glasbe se nam odkrije njena notranjost. (Sicer

lahko zatem tudi resnično vstopimo v cerkev – a brez glasbene

spremljave!)

O obogateni resničnosti

Aplikacija AR Kranj je v turistični ponudbi od začetka leta 2017. Najbolj

navdušuje mlade, ki so vešči sodobnih tehnologij, a tudi starejši

jo radi preizkusijo, še najbolj iz radovednosti, pove Kristina Sever.

Obogatena resničnost je sicer tehnologija, ki nam z dodatnimi informacijami

nadgradi sliko resničnega sveta. To doseže s pomočjo računalniško

generiranih, virtualnih učinkov (slike, zvoka ali besedila). Je

interaktivna izkušnja v resničnem okolju, kjer so predmeti v njem

obogateni z računalniško generiranimi informacijami. Ključna vrednost

obogatene resničnosti je, da dele digitalnega sveta, ki jih vnaša

v resnični svet, tudi dojemamo kot del resničnega sveta.

Besedilo in foto: Mateja Gruden

Filmček o utripu v Kranju vnazačetku 20. stoletja

Kranjski grbi od 12. stoletja do zdaj


36

Inovativno

Luknja v prihodnost

Novomedijske vsebine turističnih Trbovelj

Virtualno doživetje

tradicije rudarstva

Virtualni poligon Luknja v prihodnost pomeni kvantni skok v vsebinski nadgradnji in tehnični opremljenosti

virtualne platforme, ki jo razvijajo v Delavskem domu Trbovlje. Prvi sklop vsebuje Virtualni muzej

rudarstva 4. dritl, drugi sklop so odprli z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost, pripravljajo pa tudi

postavitev multidisciplinarne virtualne izkušnje Pobeg iz rudnika. Tako zaokrožajo sklop novomedijskih

predstavitev tehniške, socialne in kulturne dediščine Trbovelj.

Virtualni poligon Luknja v prihodnost

Virtualni poligon Luknja v prihodnost je navdušujoč novomedijski

prehod iz globin trboveljske jame v neskončnost vesolja. Z novimi

vizualnimi senzacijami, ki so na ogled, v Delavskem domu Trbovlje na

inovativen način povezujejo 250-letno tradicijo rudarjenja z vsem tistim,

kar se v Trbovljah, novomedijskem mestu, dogaja zdaj, od merilnih

naprav za Nasine raketoplane do virtualnih rešitev simulatorjev

letenja. Novi poligon popelje obiskovalca na pot v prihodnost, kjer se

odpirajo nova in nova obzorja, polna neslutenih možnosti razvoja in

delovanja.

Virtualni poligon so prvič predstavili na mednarodnem festivalu novomedijske

kulture Speculum Artium (Delavski dom Trbovlje, od 13.

do 15. septembra 2018), kjer si ga je ogledalo več tisoč ljudi. Po festivalu

in uspešni predstavitvi poligona pa je celotna postavitev stalno

nameščena poleg 4. dritla. Obiskovalci lahko Luknjo v prihodnost

obiščejo v okviru obiska virtualnega muzeja rudarstva ali samostojno,

doživetje pa bodo nenehno nadgrajevali z novimi tehnologijami.

Luknja v prihodnost je zasnovana z novimi tehnologijami (VR, AR, hologrami

...), ki se vsebinsko navezujejo na rudarsko tradicijo Trbovelj

(tehniška, socialna in kulturna dediščina) in so predstavljene v virtualnem

okolju v interakciji z obiskovalci. Tako je v Trbovljah zaživel nov

turistični produkt, ki se vključuje v že obstoječo ponudbo, ki Trbovlje

Nove tehnologije se vsebinsko navezujejo na rudarsko

tradicijo Trbovelj


37

Inovativno

Virtualni muzej rudarstva 4. dritl

Muzej obiskuje čedalje več ljudi

Trbovlje so bile nekdaj rudarsko mesto, a zdaj še zdaleč niso več

črne in sajaste. Dolina je zelena, polna naravnih lepot in posebnosti,

ki jih ni mogoče videti nikjer drugod. Trbovlje, nekoč črna

dolina, so zdaj kraj z veliko zelenja, cvetja in sonca. Zasavje pa v

svojih nedrjih skriva še številne neodkrite bisere.

turistom predstavi kot mesto z bogato tradicijo, usmerjeno v prihodnost.

Z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost se nadaljuje uveljavljanje

Trbovelj kot nove turistične destinacije v Sloveniji in krepi

prepoznavnost kraja ter regije v Sloveniji in tujini.

Virtualni muzej rudarstva

Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, projekt, ki deluje v okviru Delavskega

doma Trbovlje, povezuje življenje rudarjev in industrijsko zgodovino

mesta s pomočjo novih tehnologij. Odprli so ga junija leta 2017.

Odtlej s svojo edinstvenostjo privablja ljudi iz vse Slovenije, dober

glas pa se je razširil tudi v druge države, zato redno gosti tudi tuje

obiskovalce.

Ko se gostje sprehajajo skozi virtualni muzej rudarstva, si lahko ogledajo

pristno rudarsko opremo in dobijo občutek, kot da bi bili resnično

v jami. Vsi materiali in orodja so avtentični, nekateri dobesedno

pripeljani iz jame. Originalno leseno rudniško podporje so pomagali

postaviti upokojeni rudarji iz društva za ohranjanje rudarske dediščine

Perkmandeljc, ki so s svojim delom dosegli popolnoma stvaren

vtis rudniške preteklosti.

Namen muzeja 4. dritl je poleg ohranjanja industrijske kulturne dediščine

z novomedijskimi orodji tudi izvajanje različnih programov izobraževanja,

virtualni ogledi resničnih rudniških rovov ter druge rudarske

opreme. V muzeju je prikazano tudi socialno življenje, ta

avtohtona trboveljska subkultura, na vseh področjih, od kulinarike,

glasbe, bivalnih posebnosti, samosvoje govorice ter še kaj.

Obiskovalci, domači in tuji, so presenečeni, kako posrečen spoj realnosti

in navidezne resničnosti (VR) utemeljuje zgodovino ter spregovori

o njej na zanimiv in inovativen način.

L. L.

Foto: arhiv Delavskega doma Trbovlje

Virtualne vsebine si je mogoče ogledati ob sobotah ob

10. in 11. uri, skupine pa sprejemajo po vnaprejšnjem

dogovoru.

Malce drugačno spoznavanje zgodovine

Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.


38

Digitalno

Foto: Pixabay

Nasveti za uporabo Googlovih zemljevidov

Pelji me po stranskih cestah!

Kljub poplavi digitalnih zemljevidov in aplikacij za navigacijo ostaja Google Maps med najbolj priljubljenimi.

Kar je razumljivo – je brezplačen, zanesljiv, pregleden, preprost za uporabo in za povrh prednameščen

na pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Kljub temu pa vsebuje nekaj zanimivih

funkcij, ki jih marsikateri uporabnik morda še ne pozna.

Objavljamo nekaj najbolj priročnih.

Dodajanje postankov

Pri uporabi navigacije nas največkrat zanima, kako priti od točke A do

točke B, včasih pa vnaprej načrtujemo še kakšen postanek. Do dodajanja

postankov pridete s pritiskom na tropičje ob vaši lokaciji (ko ste

že izbrali končno lokacijo) in možnostjo »Dodaj postanek«; med začetkom

in ciljem vstavite do devet postankov, ki jih lahko potem tudi

poljubno razvrščate.

Zaklenjeno vrtenje

Se vam včasih zdi, da bi se laže orientirali, če bi imeli zemljevid med

navigacijo ves čas obrnjen proti severu? To lahko preprosto vklopite,

če se v meniju premaknete v »Nastavitve« in znotraj teh v »Navigacijske

nastavitve«, kjer poiščete in obkljukate »Sever naj bo vedno na

vrhu zemljevida«.

Vozni redi

Namesto da vozne rede iščete po najrazličnejših straneh javnih

prevoznih sredstev, po vnosu destinacije preprosto kliknite na

»Javni promet« (ikona z vlakom) in prikazal se vam bo seznam najboljših

možnosti. Prilagodite lahko tudi čas odhoda, s pritiskom

na »Možnosti« pa filtrirate zadetke glede na želeno vrsto javnega

prometa in poti.

Shranjevanje parkirnega mesta

Se še spomnite slavne parkirne garaže iz priljubljene ameriške serije

Seinfeld, v kateri je Jerry z druščino vso epizodo iskal parkirno mesto,

na katerem so pustili avto? Da bi se temu izognili, so pri Googlu pripravili

funkcijo »Shrani parkirno mesto«, do katere pridete z dotikom

točke, kjer se trenutno nahajate.

Temni način

Čeprav se Google Maps načeloma sam prilagaja času dneva, je številnim

prijetnejša temna paleta barv. Možnost za vključitev temnega

načina boste našli v »Navigacijske nastavitve«, kjer lahko barvno

shemo spremenite v »Noč«. Res pa to pride v poštev zgolj pri navigaciji

– zemljevidi zunaj tega načina bodo namreč še vedno ves čas

svetli.

Varčevanje z baterijo

Je vaša baterija v zadnjih izdihljajih, polnilec pa vse prej kot na dosegu

rok? Med navigacijo preprosto izklopite zaslon in se prepustite

glasovnemu vodenju. Ves čas prižgan zaslon namreč hitro prazni baterijo,

še zlasti ob višji svetilnosti zaslona v sončnih dnevih.

Izogibanje avtocestam

Če želite, da vas navigacija ne vodi po avtocestah, pojdite v »Nastavitve

navigacije« in pod poglavjem »Možnosti za pot« vklopite »Izogni

se avtocestam«.

Glasovni nadzor

Namesto da med vožnjo segate po telefonu, lahko Google Maps

upravljate z glasovnimi ukazi. Za začetek pritisnite na ikono mikrofona

ali izrecite: »Ok, Google.« Seznam ukazov pa boste našli na povezavi:

https://support.google.com/maps/answer/6041199?hl=sl.

Preprostejše premikanje v uličnem pogledu

Ste na računalniku naveličani iskanja prave puščice, ko pa bi se radi zgolj

premaknili naprej po ulici (v uličnem pogledu)? V »Street View« se lahko

premikate z uporabo tipkovnice, in sicer s tipkami WASD ali s smernimi

puščicami, tako kot v prvoosebnih igrah. Kadar delate s sledilno ploščico,

pa sta za povečavo ali pomanjšanje izredno uporabna kar + in -.

Zemljevidi brez povezave

Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste zaradi pomanjkanja

zakupljene količine prenosa podatkov v tujini morali varčevati z

uporabo navigacije. Google Maps že nekaj časa ponuja prenos

zemljevidov za uporabo brez povezave s svetovnim spletom.

Vse, kar morate storiti, je, da pod »Zemljevidi brez povezave« v

začetnem meniju označite del zemljevida in ga prenesete na svoj

telefon.


39

Foto: Pixabay

Digitalno

Fotografija je simbolična

Kartice letalskih ponudnikov

in njihove (ne)ugodnosti

Večina ljudi ima vsaj eno kreditno kartico. Nekateri pa imajo tudi kartice

letalskih ponudnikov, saj jim omogočajo posebne ugodnosti.

Te so sicer bolj kot v Evropi priljubljene v ZDA, a nekatere letalske družbe

jih ponujajo tudi svojim evropskim potnikom. Med ugodnostmi, ki

jih po navedbah letalskih družb omogočajo kartice, so največkrat hitrejše

vkrcanje, dodatna prtljaga brez stroškov in, na primer, določene

točke za vsak evro, porabljen s kreditno kartico.

Težava pa se pojavi, ko letalske družbe svojim zvestim strankam ne povedo,

da je te točke čedalje teže unovčiti oziroma da je to pogosto

treba doplačati. Številni se tudi ne zavedajo, da so te ugodnosti zastonj

samo zato, ker je članarina za takšno kartico približno 99 evrov na leto.

Mogoče se kartica sprva zdi kot ugoden nakup, a poslovna filozofija

družb je vendarle postavljena tako, da imajo s tem večji dobiček, kot

ga imate vi. Prav tako letalska družba vsakič, ko za plačilo uporabite

njihovo kreditno kartico, dobi provizijo.

Največja težava pa so skriti stroški, kot so na primer stroški dviga gotovine.

Ta strošek je lahko tudi do 50 evrov, saj vam provizijo najprej zaračuna

ponudnik kreditne kartice, nato pa še bankomat oziroma POS-terminal.

Foto: Pixabay

Namesto natakarja kavo in pecivo prinese robot

Fotografija je simbolična

Verjetno ni več skrivnost, da robote, opremljene z umetno inteligenco,

najdemo že tako rekoč na vseh področjih, ki so bila še pred kratkim

v izključni domeni človeka. Proizvajalci in delodajalci v to panogo

namreč vlagajo čedalje več denarja, saj so stroški dela tako precej

nižji, hkrati pa se visokotehnološke naprave ne pritožujejo nad delovnimi

razmerami, ne potrebujejo dopusta in ne zahtevajo plače. To je

verjetno eden od razlogov, zakaj v budimpeški kavarni Enjoy kavo in

pecivo namesto natakarja gostom prinese kar robot.

Kavarno Enjoy je odprla programska hiša E-Szoftverfejleszto z namenom,

da »pomaga« pri seznanjanju javnosti s tehnološkimi dosežki

na področju avtomatizacije in umetne inteligence. Robotski natakarji

gredo po označenih poteh, ko gostom prinesejo hrano in pijačo,

medtem ko so nekateri roboti namenjeni zabavanju gostov, saj z njimi

plešejo in celo pojejo pesmi. Te naloge so bile zaupane robotom s

tržnim imenom Pepper podjetja SoftBank, saj se lahko povsem samodejno

odzivajo na človeška čustva. Roboti z umetno inteligenco

lahko namreč zaznajo tudi najmanjše spremembe v glasu ali telesni

mimiki, kar pomeni, da se povsem prilagodijo potrebam gostov.

Kljub strahu, da bi povečanje avtomatizacije in razvoj umetne inteligence

lahko zmanjšalo zaposlovanje ljudi, to za budimpeško kavarno

Enjoy ne drži. V njej so namreč z uvedbo robotov zaposlili še enkrat

toliko ljudi, pri čemer gre za vrhunske strokovnjake, ki skrbijo za nemoteno

delovanje robotov.

Foto: Pixabay

Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.


40

Pod drobnogledom

Enajsto največje smučišče v Sloveniji Gače obišče ob nedeljah okoli tisoč smučarjev,

največ z Dolenjskega in Bele krajine, pa tudi iz Hrvaške.

Republiški Turistični drobnogled TZS

Na Gačah je belo in lepo

Z bližajočimi se šolskimi zimskimi počitnicami se smučarska sezona bliža vrhuncu in tako je tudi v smučarskem

centru (SC) Gače, ki je primerno za vse smučarje, od začetnikov do zahtevnejših smučarjev. Velika

prednost gaškega smučišča je, da leži sredi neokrnjene narave blizu Semiča in Novega mesta, od koder

prihaja tudi največ smučarjev. Smučišče, ki se razprostira na območju Dolenjske, Bele krajine in Suhe

krajine, je bilo v času obiska republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (TD TZS)

odeto v pravo zimsko idilo.

Karel Vernik, predsednik republiškega Turističnega drobnogleda TZS (desno), in Pavel Hevka sta dejala,

da je bilo smučišče v času obiska RTD TZS lepo urejeno in zimsko idilično.


»Februarja pričakujemo veliko organiziranih osnovnošolskih

skupin, ki bodo prišli k nam na enodnevno smučanje; sem pa

presenečen, da jih je bilo januarja malo,« pravi vodja smučišča

Borut Koprivnik.

jo gradnjo nastanitvenih zmogljivosti, ponudbo za kolesarje v poletnih

mesecih, uredili bodo proge za treking kolesarjenje in spuste.

SC Gače se ponaša s tekaškimi progami, ki so označene s tablami,

tudi opozorilnimi, in po katerih so hoja, ježa ali vožnja z različnimi

prevoznimi sredstvi strogo prepovedani.

»Neposredno ob smučarski progi imamo tudi izposojevalnico smuči,

desk in preostale smučarske opreme, smučarski servis in dve smučarski

šoli. Smučarji pri nas niso nikoli lačni, saj v koči Gače strežemo

marsikaj, od palačink do golaža, na terasi bifeja Gače pa burgerje,« še

pravi Borut Koprivnik.

Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač

41

Pod drobnogledom

»Imamo sedežnico, ki žal še ne obratuje, pet sider in jurčka, smučišče

pa obratuje vsak dan od 9. do 15. ure. Imamo dovolj snega, saj smučišče

umetno zasnežujemo, z naravnim snegom pa nas je v tej sezoni

obdarila tudi narava. Tako si obetamo šestdeset smučarskih dni in

čim več smučarjev, saj si zelo prizadevamo za njihovo dobro počutje,

tudi s pestrimi kulinaričnimi dnevi, ki pritegnejo številne obiskovalce,

tudi tisoč in več ob nedeljah,« pripoveduje Borut Koprivnik, vodja

smučišča in direktor podjetja Gače.

Dodal je, da so prizadevanja podjetja še toliko večja, prav tako naložbe,

saj se v smučišče dve desetletji ni vlagalo. V prihodnosti načrtuje-

Ob nedavnem obilnem sneženju v sosednji Avstriji in na Bavarskem

v Nemčiji se poraja vprašanje, ali je Slovenija na močno

sneženje in izredne razmere pripravljena? Prav na pobudo Pavla

Hevke, podpredsednika RTD TZS in Direkcije za ceste se pripravlja

načrt ukrepov, ki bi zagotovili, da nas takšna naravna snežna

»obdaritev« ne bi presenetila. Načrt (vključuje tudi potrebno

mehanizacijo in drugo) bo nared do konca februarja.

Podhod za pešce v Črmošnjicah sta lani zgradili Občina

Semič in Direkcija za infrastrukturo, otroci pa so ga polepšali z

risbami in opozorilnimi napisi. »Za to je bil že skrajni čas, saj je

nad podhodom prometna cesta, ki jo večkrat na dan prečkajo

šolarji,« pravi Pavel Hevka, podpredsednik republiškega

Turističnega drobnogleda TZS in vodja projekta vzdrževanja

cest DRI – upravljanje naložb.

Nagrada za Rastislava Rastka Tepino

Rastislav Rastko Tepina, nekdanji

član republiškega Turističnega

drobnogleda (takrat patrulja) Turistične

zveze Slovenije, je konec

lanskega leta prejel plaketo Mestne

občine Kranj. Nagrajen je bil

za dolgoletno delo na področju

turizma in kulturnih aktivnosti v

povezavi s turistično ponudbo Kranja

in Slovenije.

Še zlasti je treba opozoriti na znamenito

vseslovensko prireditev

Kranjski smenj, kjer so bili lajnarji

pobudniki celotnega dogajanja na

dan slovenskega kulturnega praznika.

Iz tega zanimivega tradicionalnega turističnega produkta se je

v zadnjih letih razvil bienalni Poletni lajnarski festival z mednarodno

udeležbo. Nagrajenec je sicer znan ustvarjalec na področju kulture.

Že kot otrok je skupaj s svojim dedkom, ki je bil predvojni lastnik kinematografa

v Stražišču, nastopal v Prešernovem gledališču Kranj. Med

letoma 2007 in 2012 je bil Tepina predsednik Zveze kulturnih društev

Kranj in je tudi dobitnik Prešernovega srebrnika.

Že leta 1986 je začel v slovenskem kulturnem okolju utirati pot pozabljeni

ulični umetnosti – lajnanju. Ves čas nastopa pod edinstveno

blagovno znamko »Lajnar kranjski«, s katero je ime svojega mesta, ob

veseli pesmi, ponesel v skorajda vsak kotiček naše domovine. Vse od

leta 1990 pa do leta 2006 je bil edini registrirani lajnar na Slovenskem

in je že presegel devetsto samostojnih nastopov. Leta 1997 je ustanovil

potujoče gledališče Kranjski komedijanti, kjer deluje kot vodilna

organizacijska moč, hkrati je tudi režiser, avtor in igralec. V tem potujočem

gledališču so doslej pripravili petindvajset premier različnih

gledaliških del in več kot tisoč ponovitev raznovrstnih čarobnih pravljičnih

predstav za najmlajše.

Kot gledališki igralec je tudi veliko nastopal v televizijskih in radijskih

oddajah ter pri filmu, za svoje gledališko ustvarjanje je bil dvakrat nagrajen

z zlato Linhartovo značko, malo Prešernovo plaketo in Severjevo

nagrado.

L. L.

Foto: Grega Eržen


42

V spomin

Andrej Babič

Konec januarja je v 96. letu preminil Andrej Babič, soustanovitelj Gorenjske

turistične zveze (GTZ), njen dolgoletni predsednik in podpredsednik

ter aktivni član upravnega odbora zveze. Pod njegovim

vodstvom je GTZ opravila veliko delo, uveljavil je tudi izjemno pomembnost

turističnega društvenega dela.

Andrej Babič je bil človek, s katerim je bilo prijetno delati, se ga spominjajo

na Gorenjski turistični zvezi. Bil je človek preproste, a učinkovite

izvedbe. Tudi zadnja leta življenja ga je delo zveze zelo zanimalo;

rad je dal kakšen nasvet zanj. Aktivno se je vključil tudi v praznovanje

60-letnice GTZ leta 2017. V slovesnem nagovoru na prireditvi ob

obletnici je poudaril pomembnost združevanja turističnih društev. Bil

pa je tudi ljubiteljski fotograf, ki je več kot pol stoletja dokumentiral

dogodke na Gorenjskem.

Od leta 1952 do leta 1980 je bil direktor turističnega podjetja Central

v Kranju. Bil je pobudnik gradnje novega hotela Bor ob jezeru

Črnava v Preddvoru. Dvajset let je opravljal delo matičarja. Bil je

ustanovitelj Turistične zveze občine Kranj in prvi predsednik Krajevne

skupnosti Primskovo.

Pri Turistični zvezi Slovenije je aktivno deloval od leta 1994 do leta

2002, ko je bil dva mandata podpredsednik zveze. Zatem je bil

štiri leta predsednik komisije za kadre, priznanja in pravna vprašanja

pri TZS. Bil je tudi dolgoletni predsednik republiške Turistične

patrulje TZS (zdaj republiškega Turističnega drobnogleda TZS). Za

svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni

organizaciji je že leta 1994 prejel zlato plaketo, najvišje priznanje

TZS.

Leta 1999 je prejel častni znak svobode RS za plodno in požrtvovalno

delo v turistični dejavnosti Gorenjske. Je prejemnik dveh zlatih plaket

Združenja gostinstva in turizma Slovenije, plakete Turistične zveze

Jugoslavije, reda dela z zlatim vencem. Lani je bil imenovan za častnega

občana mesta Kranja, za njegov prispevek k razvoju družbenega

okolja in prepoznavnosti Kranja.

Andrej Babič je posvetil svoje poklicno, pa tudi zasebno življenje turizmu

na Gorenjskem in v Sloveniji ter pri svojem delu dosegal vidne

uspehe, ki so pripomogli k razvoju turizma na lokalni in regijski ravni,

pa tudi širše, v Sloveniji.

Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje

Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu

UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353

Februar 2019

Izdaja:

Turistična zveza Slovenije

Naslov uredništva:

Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,

SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,

info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si

Svet revije Lipov list:

Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger

Transakcijski račun:

SI56 03100-1000010639

Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si

Celoletna naročnina je 32 evrov.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila

obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.


NARODNOZABAVNI FESTIVAL

Sobota, 4. maj 2019 ob 20. uri, DVORANA DANICA, Bohinjska Bistrica

Alpski kvintet & pihalna godba

Ansambel Jureta Zajca

Ansambel Karavanke

Ansambel Zeme

Ansambel Zupan

Die Kathreiner mit Anita Zore

Slovenski zvoki

Hannes Wallner

und seine

Gitarrenfreunde

Moderator:

Vinko Šimek

Pajdaši

Ansambel Juhej

Facebook: 33. Alpski vecer 2019

INFO & VSTOPNICE (vstopnice za koncert in paketi z vključeno namestitvijo):

TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ, t: +386 (0) 4 574 60 10, e: info@tdbohinj.si | www.tdbohinj.si

Revija Lipov list, februar 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?