Revija Lipov list, februar 2019
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Revija Lipov list - dobre zgodbe v slovenskem turizmu
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
FEBRUAR 2019 Poštnina plačana
pri pošti 1102 Ljubljana
dobre zgodbe v slovenskem turizmu
Intervju
Maja Uran Maravić
o slovenski gastronomiji
Potepanja
Pohodniška pot okoli Julijskih Alp
Trendi
Obogatena resničnost v Kranju
Inovativno
Novomedijske vsebine
turističnih Trbovelj
Foto: Marko Šinkovec/www.slovenia.info
TURISTIČNI SPOMINEK
MOJEGA KRAJA
Vabljeni na tržnice festivala
Turizmu pomaga lastna glava na temo
Turistični spominek mojega kraja,
kjer bodo mladi predstavili
svoje zamisli za lokalne spominke.
Turistične tržnice bodo v večjih Mercatorjevih centrih.
torek 5. marec Trebnje
četrtek 7. marec Maribor
torek 19. marec Domžale
sreda 20. marec Ptuj
torek 26. marec Kamnik
torek 2. april Nova Gorica
torek 9. april Velenje
torek 16. april Murska Sobota
sreda 24. april Maribor (zaključna tržnica)
Vabljeni k ogledu!
www.turisticna-zveza.si
KAZALO
NASLOVNICA
Prihaja pust!
INTERVJU 04-06
Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem načrtu razvoja in
trženja gastronomije Slovenije 2019–2023
FOKUS 12-15
TD Vinska Gora: Ko so tudi mladi
dejavno vpeti v turistični razvoj kraja
Zeliščni center Grgarske Ravne:
Odgovorni do narave in ljudi
TURIZEM SMO LJUDJE 16-17
Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh
TZS 18-20
Sejem Alpe-Adria: predstavitve
turističnih društev in Več znanja za več turizma
POTEPANJA 25-27
Poohodniška pot okoli Julijskih Alp
KULINARIČNI KOTIČEK 30-31
Sirarnica Rožnik: Okus tradicije v prestolnici
ZELENI ZGLEDI 32-33
Med z ljubljanskih streh (in balkonov)
TRENDI 34-35
AR Kranj: Ko nas v muzej povabi sam France Prešeren
INOVATIVNO 36-37
Virtualno doživetje tradicije rudarstva
POD DROBNOGLEDOM 40-41
Na Gačah je belo in lepo
UVODNIK
Nekje na Gorenjskem, v gostilni, ki je na pogled obljubljala domačo kulinarično
izkušnjo, natakar v noši pa je obet zgolj potrdil. Toda: jedilnik ni bil prav nič
v sozvočju ne s pročeljem gostilne ne z natakarjevim oblačilom. Ponudbo, ki
je bila zapisana na njem, bi lahko primerjali s ponudbo nekdaj priljubljenih
trgovin z mešanim blagom. Čim več vsega za čim več potreb in želja; razen
za goste, ki bi si želeli pokusiti kakšno jed, značilno za tukajšnje kraje ...
V turizmu, po katerem hrepeni Slovenija, naj bi bilo čedalje manj ponudbe v
slogu »čim več za čim več okusov« in čedalje več ponudbe za jasno izbrane
ciljne skupine; v ospredju naj bi bila butičnost – kot popoln antipod množičnosti,
ki temelji na pravilu: »vse za vsakogar«. Kar pa se pogosto rado sprevrže
v: vse za (skoraj) nikogar. Zgolj poredko se namreč zgodi, da izjemna količina
pomeni tudi izjemno kakovost.
Ko je govor o turizmu in turistični ponudbi, še zlasti v času, ko naj bi bili avtentičnost
in lokalnost najsvetlejši zvezdi vodnici na turističnem nebu, je težava
»vse za vsakogar« najvidnejša prav v kulinariki. Ne na ravni vrhunske
kulinarike, temveč na ravni »zlate sredine«, po kateri pa je tudi največje povpraševanje,
domačih gostov in tujih turistov.
»Težava je v tem, da gre veliko naših gostiln, restavracij po liniji najmanjšega
odpora in prodajajo, kar naj bi šlo samo v promet. Lahko so v zelo idiličnem
kraju, vendar če imajo na jedilniku čevapčiče, je to zame totalen kiks. Manjka
ponudba tradicionalne gostinske hrane – nič ni narobe s svinjsko pečenko in
zeljem,« je v jesensko-zimski številki revije Slovenske turistične organizacije
Tur!zem razmišljal Luka Košir, mladi šef Gostišča Grič v Šentjoštu pri Horjulu,
ki je znana po domiselni vrhunski kulinariki.
A večina lastnikov takšnih restavracij in gostiln bi bržkone odgovorila, da njihovo
ponudbo narekuje povpraševanje, ki ga marsikje ustvarjajo samo ali
večinoma domači gostje. Ti prihajajo na malice, nedeljska kosila, poroke,
rojstne dneve ..., z družinami ali v večjih družbah različnih okusov. Ti praviloma
ne iščejo avtentične slovenske hrane, po kateri povprašujejo tuji turisti.
Teh pa (skorajda) ni. Kakor torej preživeti?
Pa kakovost živil v kuhinji? Slovenija premore izjemno raznovrstnost lokalnih
živil. So pa bržkone dražja kot grosistični nakupi od kdo ve kod. Tudi tu se zatika.
Koliko bi s spremembo poslovnega modela trpel zaslužek, vsaj na začetku?
Ni mogoče kar s prstom pokazati na restavracije in gostilne in jih okarati, da delajo
slabo. To pa ne pomeni, da jih ne gre spodbujati, da bi, vsaj v večjem obsegu,
začenjale počasi vključevati v svojo ponudbo sveža, lokalna živila in vsaj kakšno
jed, ki je značilna za njihove kraje. Po kateri bi bili mogoče sčasoma prepoznavni,
tudi če samo med domačimi gosti. Takšne gostilne so in delajo uspešno; ve se za
tiste, ki jih ljudje obiskujejo zaradi »pohanih pišk« ali štrukljev in tako naprej. In to
so praviloma preproste gostilne z dostopnimi cenami in večinoma za domače
goste. Odličen dokaz, da je sprememba vendarle mogoča.
3
Kazalo / Uvodnik
Mateja Gruden, urednica
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici aprila
2019. Sporočila o novostih na območju delovanja vašega društva
in napovedi prireditev pošljite, prosim, najpozneje do 10. marca
2019 na elektronski naslov: info@turisticna-zveza.si.
4
Intervju
Dr. Maja Uran Maravić o Akcijskem
načrtu razvoja in trženja gastronomije
Slovenije 2019–2023
Ključni izziv:
večja
mednarodna
prepoznavnost
Foto: Peter Irman
Gastronomija bo prihodnji dve leti nosilna tema promocije slovenskega turizma. Je eden ključnih strateških
produktov slovenskega turizma. Slovenija je lani uspešno kandidirala za Evropsko gastronomsko regijo 2021.
Lani je dobila tudi prvi mednarodni gastronomski vodnik Gault&Millau. Letošnje leto pa začenja s sprejetjem
Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–2023, ki ga je po naročilu Slovenske turistične
organizacije (STO) pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za turistične študije Turistica. Z dr.
Majo Uran Maravić, vodjo projekta, smo se pogovarjali o razmerah na področju slovenske gastronomije in
nadaljnjih korakih za njen uspešen razvoj.
Kakšno je po vašem mnenju stanje na področju slovenske gastronomije,
če ga ocenite skozi matriko SWOT (prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti)?
Ključna prednost slovenske gastronomije, ki so jo v intervjujih poudarili
pomembni deležniki s tega področja, in udeleženci delavnic,
ki smo jih imeli z gostinskimi ponudniki iz vse Slovenije, je
njena izjemna raznolikost – na majhnem območju. Glavne prednosti
so še bogastvo tega, kar daje ohranjena narava, vrhunska
vina, mednarodni uspeh Ane Roš in čebela, ki je tudi zagotovilo
trajnostnega razvoja. Ključna slabost je alarmantno pomanjkanje
kadrov v gostinstvu, na tem področju je tudi premalo želje po izobraževanju,
novih znanjih, k čemur je deloma pripomogla opustitev
regulacije ključnih gostinskih poklicev pred leti. Ko ocenjujemo
restavracije, je kadrovski del praviloma vselej najslabše
ocenjen, in tudi mednarodni ocenjevalci ugotavljajo, da pri kadrih
šepa tudi v nekaterih najboljših restavracijah. Slabost sta tudi
skromno poznavanje lokalnih živil in starih, tradicionalnih jedi
med gostinci ter njihova nepripravljenost, da bi jih vključevali v
jedilnike. Tako boste na njih komajda našli kakšne slovenske posebnosti,
kot so, na primer, ocvrte marele, bo pa na njih skoraj
zagotovo tuna ali losos. Dokler se večina gostincev ne bo zavedala
pomembnosti lokalnih živil in ponotranjila ponosa na to, kar
premore tukajšnje okolje, se to ne bo spremenilo. K sreči je precej
več uspešnih šefov, ki že ustvarjajo takšne zgodbe, in upati je, da
bodo imeli čedalje več posnemovalcev. Kot ključno priložnost bi
poudarila mednarodno prepoznavnost Ane Roš, a državna pod-
Lipov list - Februar 2019
pora eni najboljših šefinj na svetu je bila doslej premajhna. Na
Danskem, na primer, je René Redzepi (Noma) odprl vrata, drugi pa
so mu sledili skoznje – ob znatni podpori države. Priložnost je tudi
čedalje večje povpraševanje po trajnostnih destinacijah z neokrnjeno
in ohranjeno naravo ter po ekoloških živilih. Pridelava živil
na splošno je pri nas veliko bolj butična kot v številnih drugih državah,
a to premalo poudarjamo, tudi naša zaščitena živila, ki so
odlična. Priložnost je tudi splošen družbeni trend zdravega načina
življenja – in prehranjevanja. Kot ključne nevarnosti pa bi poudarila
zakonske omejitve, kot sta davčna obremenitev dela in prenormiranost,
prevzemanje tujih trendov na slepo, namesto da bi
našli svojo zgodbo in ji dosledno sledili; to je edina možnost, da
lahko uspeš. Dokler ne bomo izhajali iz tega, da smo ponosni na
svoja živila in jedi, dokler ne bomo tega ponotranjili, tujcem ne
moremo prodajati takšne zgodbe.
Katere so ključne stvari, ki jih prinaša akcijski načrt razvoja in
trženja gastronomije Slovenije 2019–2023?
Na podlagi intervjujev s pomembnimi deležniki in delavnic z okoli
sto udeleženci s področja slovenske gastronomije smo zastavili
šest osrednjih področij za razvojne in trženjske aktivnosti ter oblikovali
tri ključne cilje. Najpomembnejša področja za nadaljnje aktivnosti
so: zakonodajne spremembe in dopolnitve; ocenjevanje
in znamčenje v gastronomiji; spodbujanje kakovosti; razvoj kadrov
oziroma izobraževanje; trženje; organizacijski okvir; mednarodno
delovanje. Cilji pa so: ustvarjanje višje dodane vrednosti,
zagotavljanje trajnosti in – še zlasti – povečanje mednarodne prepoznavnosti
slovenske gastronomije. V tem vidimo največjo težavo.
Zaradi Ane Roš se je mednarodna prepoznavnost slovenske
gastronomije precej povečala, a še vedno ni jasno, kaj slovenska
gastronomija pravzaprav pomeni. Poglejmo države z močno gastronomsko
tradicijo, kot so Italija, Francija, Španija, Mehika ... Turisti,
ki jih obiskujejo, natanko vedo, katere so tipične jedi teh držav.
O Sloveniji tega ne vedo. Imamo zelo širok nabor jedi, a če
vprašamo tujca, katere so tipične slovenske jedi, bo le stežka izbral.
Na tem področju nas čaka še veliko dela. Morali bi tudi oblikovati
»reprezentanco« najboljših restavracij ali šefov, jih nenehno
postavljati v ospredje, da bo vsak turist, ki bo obiskal Slovenijo,
želel pokusiti njihovo kulinariko.
Slovenija premore kar nekaj vrhunskih šefov in restavracij oziroma
gostiln. A na ravni ponudbe, ki je najbliže najširši populaciji,
tudi tujih turistov, je premalo takšnih, ki ponujajo pristne,
kakovostne domače jedi, črpajo sestavine in zamisli iz lokalnega
okolja, obenem pa so cenovno dostopni širokemu krogu gostov.
Kaj opažate na tej ravni ponudbe?
To je bila ključna tema na vseh delavnicah, ki smo jih imeli s ponudniki,
in to vseskozi opažamo tudi na terenu. Še zlasti na podeželju,
kjer narekujejo ponudbo domači, lokalni gostje; gostincu lahko
dopoveduješ, kako bi bila ponudba, ki temelji na značilnostih
okolja, v katerem je, s sezonskimi živili, najbolj primerna, toda ...
On mora preživeti. In preživetje mu omogočajo domači, lokalni
gostje. S tem ni seveda nič narobe. In podjetniškega interesa ni
mogoče omejevati. Če gostinec postreže gobovo juho iz vrečke,
njegovi gostje pa so s tem zadovoljni ... Zakaj bi zamenjal poslovni
model? A pri tem zanemarjamo bogastvo in raznovrstnost živil,
tradicijo. Ljudem je težko dopovedati, da se lokalno splača, da se
splača, da si prepoznan po eni odlični jedi, da ljudje natanko vedo,
zakaj gredo k tebi.
A kako prepričati številne gostince, naj umaknejo s svojih
jedilnikov jedi, ki nikakor ne spadajo v okolje, v katerem delajo,
od čevapčičev do ocvrtih lignjev pod vznožjem planin,
recimo?
Samo z izobraževanjem. Ozaveščanjem. V Ljubljani, na primer, smo
začeli ocenjevati restavracije in gostilne pred skoraj dvajsetimi leti in
odtlej je bil na tem področju dosežen velik napredek. Prihajajo mlajši
gostinci z novimi zamislimi, starejši jim sledijo ... Ljubljana zdaj pre-
5
Intervju
Foto: Boris Pretnar/www.slovenia.info
Lokalno – ključni trend v gastronomiji. V Sloveniji je lokalnih gastronomskih zgodb izjemno veliko, a jih na jedilnikih številnih
restavracij in gostiln ni najti.
Lipov list - Februar 2019
6
Intervju
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element turističnega doživetja.
more zdravo podjetniško dinamiko. A to so dolgotrajni procesi. In na
koncu trg odloči, kdo bo preživel in kdo ne. Upamo lahko, da bo čedalje
močnejša konkurenca sčasoma spodbudila povečanje kakovosti
na vseh ravneh.
Spremembe v ljubljanski gastronomiji je verjetno spodbudilo
tudi čedalje večje število tujih turistov v prestolnici? Zagotovo
to vpliva na večje povpraševanje po lokalni kulinariki?
Seveda. V Ljubljani je bilo še pred petnajstimi leti zelo malo gostiln
s tradicionalno slovensko hrano, ko pa so začeli tuji turisti
povpraševati po njej, se je njihovo število povečalo. Kar je treba
O ekipi
Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije Slovenije 2019–
2023 je pripravila ekipa Univerze na Primorskem – Fakultete za
turistične študije Turistica. Dr. Maja Uran Maravić, vodja projekta,
predavateljica na Turistici, je dolgoletna ocenjevalka restavracij
v Ljubljani in Osrednjeslovenski regiji; poleg tega je, med
drugim, avtorica strategij razvoja različnih destinacij in tematskih
turističnih produktov. Kaja Sajovic je med najbolj uveljavljenimi
pisci na področju gastronomije v Sloveniji, članica
združenja najuglednejših vplivnežev na svetu s področja gastronomije
in mednarodna ocenjevalka restavracij. Zenel Batagelj
je predsednik in lastnik družbe Valicon, največje slovenske
hiše za trženjske raziskave in svetovanje. Dr. Emil Juvan je mednarodno
uspešen raziskovalec v turizmu, strokovnjak za trajnostni
razvoj destinacij. Sebastjan Postogna je izvršni direktor
hotelskega podjetja Lifeclass Portorož in Hoteli Bernardin; v
svoji mednarodni karieri je pomagal voditi tudi dve restavraciji
z Michelinovimi zvezdicami in premore izjemno veliko znanja
o trendih v gastronomiji.
narediti, je zožiti nabor jedi, da turisti vedo, po čem je ta destinacija
najbolj znana.
V zadnjih letih je precej slovenskih destinacij razvilo gastronomske
blagovne znamke: Okusi Ljubljane, Okusi Osrednje
Slovenije, Okusi Radol’ce ... Zdi se, da se jih večina, vsaj turistično
močnejših, dobro zaveda pomembnosti svoje lokalne
kulinarike.
Znamčenje na splošno podpiram, še zlasti z vidika poudarjanja
izbora najboljših jedi, značilnih za neko destinacijo. Turist mora
vedeti, katere so, da bo lahko okusil vsaj kakšno v kratkem času, ki
ga v povprečju preživi v Sloveniji. Takšne znamke turistom olajšajo
izbor, gostince pa usmerjajo k skupni zgodbi destinacije. Pojavile
so se že tudi spodbude, da bi imela takšno znamčenje Slovenija
kot celota – podobno, kot jo ima z Zeleno shemo slovenskega
turizma.
Gastronomija je nepogrešljiv del turistične izkušnje – čedalje
več ljudi pa potuje zaradi nje; ni jih malo, ki so pripravljeni odšteti
precej denarja za vrhunsko kulinarično potovanje. Ali je
Slovenija že del (ali cilj) takšnih potovanj?
Je. So agencije, ki že tržijo vrhunsko slovensko gastronomijo.
Zadnja leta se zdi, da bi ves svet kuhal, gledal kuharske šove in
raziskoval svetovno gastronomijo. Kaj menite, bo ta vzdrževala
tako pomembno vlogo v življenju ljudi tudi v prihodnje?
Gastronomija bo ostala izjemno pomemben del življenja ljudi in potovanj.
Ali se bo še naprej povečevalo povpraševanje po vrhunski
kulinariki, pa je verjetno odvisno predvsem od blaginje v družbi; večja
ko je kupna moč, večje je povpraševanje po vrhunskih doživetjih.
Gastronomija bo vselej zelo močan motivacijski ali sestavni element
turističnega doživetja.
Mateja Gruden
Lipov list - Februar 2019
Slovenski turizem v letu 2018
Peto rekordno leto
Lani je bilo v Sloveniji nekaj več kot 5,6 milijona turističnih prihodov
in skoraj 15,3 milijona turističnih prenočitev; prihodov tujih gostov je
bilo 4,2 milijona, prenočitev pa 11 milijonov. Vrednost izvoza potovanj
je bila od januarja do novembra 2,52 milijarde evrov. Začasni
podatki Statističnega urada RS tako kažejo na peto zaporedno rekordno
leto slovenskega turizma.
Največ gostov (po številu prihodov) je bilo iz Italije, in sicer dobrih
570.000, kar pomeni skoraj 14-odstotni delež vseh gostov. Sledijo gostje
iz Nemčije (dobrih 480.600; 11-odstotni delež), Avstrije (skoraj
370.000; devetodstotni delež), Hrvaške (dobrih 206.000; petodstotni
delež), Nizozemske (dobrih 173.400; štiriodstotni delež), Madžarske
(skoraj 170.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (dobrih
154.000; skoraj štiriodstotni delež) in Češke republike (dobrih 150.000;
malo več kot triodstotni delež); na repu deseterice pa sta Republika
Koreja (dobrih 142.000 prihodov in triodstotni delež) in druge azijske
države (skoraj 145.000 prihodov in več kot triodstotni delež).
Največkrat so pri nas prenočili gostje iz Nemčije, teh prenočitev je
bilo malce več kot 1,33 milijona, kar pomeni nekaj več kot 12-odstotni
delež vseh prenočitev, sledijo gostje iz Italije (dobrih 1,32 milijona;
12-odstotni delež), Avstrije (dober milijon; devetodstotni delež), Nizozemske
(dobrih 580.000; petodstotni delež), Hrvaške (dobrih
500.000; malo manj kot petodstotni delež), Madžarske (dobrih
460.000; štiriodstotni delež), Združenega kraljestva (skoraj 460.000;
štiriodstotni delež), Češke republike (dobrih 414.000; malo manj kot
štiriodstotni delež), Srbije (dobrih 360.000; triodstotni delež) in Fran-
cije (dobrih 327.000; skoraj triodstotni delež).
Lani se je glede na leto 2017 podaljšal povprečen čas bivanja gostov,
in sicer na 2,72 dneva (leto prej 2,54 dneva).
Največ turističnih prenočitev, skoraj 60 odstotkov, je bilo v hotelih –
nekaj več kot 7,82 milijona, sledijo apartmajska in počitniška naselja
(nekaj več kot 2,29 milijona) ter zasebne sobe, apartmaji in hiše (nekaj
več kot 1,81 milijona).
Med občinami po številu prenočitev prevladujejo gorske (dobrih
4,27 milijona ali 28 odstotkov vseh prenočitev), sledijo zdraviliške
(dobrih 3,32 milijona – 22-odstotni delež) in obmorske (dobrih 2,93
milijona – 19-odstotni delež).
TTA
Foto: Julia Wesely/www.slovenia.info
7
Aktualno
Svetovni turizem v letu 2018
Rast prehitela napovedi
Število mednarodnih prihodov turistov se je lani v primerjavi z letom
2017 po podatkih Svetovne turistične organizacije pri ZN (UNWTO)
povečalo za šest odstotkov – na 1,4 milijarde. Dolgoročna napoved,
ki jo je UNWTO objavil leta 2010, je pokazala, da bo takšno število
prihodov doseženo leta 2020, a jo je izjemna turistična rast prehitela.
Rast so spodbudili večja gospodarska rast, cenovno dostopnejše letalsko
potovanje, tehnološke spremembe, novi poslovni modeli in
večja poenostavitev vizumskih postopkov.
»Rast v zadnjih letih potrjuje, da je turistični sektor eden najmočnejših
gonilnih sil gospodarske rasti in razvoja. Naša odgovornost je, da
ga upravljamo na trajnosten način, da njegovo rast spreminjamo v
korist vseh držav, še zlasti njihovih lokalnih skupnosti, da ustvarjamo
priložnosti za delovna mesta in podjetništvo ter da pri tem nikogar
ne spregledamo,« je ob objavi lanske turistične statistike dejal generalni
sekretar UNWTO Zurab Pololikashvili.
Rezultati po regijah
V Evropi je bilo lani 713 milijonov mednarodnih turističnih prihodov
ali šest odstotkov več kot v izjemno uspešnem letu 2017. V regiji Azija
in Pacifik je bilo 343 milijonov mednarodnih prihodov turistov, prav
tako šest odstotkov več kot leto prej. Ameriki sta imeli triodstotno
rast in 217 milijonov mednarodnih prihodov; najbolj se je število turistov
povečalo v Severni in Južni Ameriki. V Afriki se je število mednarodnih
turističnih prihodov povečalo za sedem odstotkov (približno
67 milijonov). Največjo rast glede na leto 2017 pa je imel Bližnji
vzhod, desetodstotno (64 milijonov prihodov), kar pomeni, da regija
turistično še naprej okreva.
Letos bolj umirjena rast?
Na podlagi zdajšnjih trendov, gospodarskih napovedi in indeksa zaupanja
UNWTO ta za letos napoveduje zmernejšo rast števila mednarodnih
turističnih prihodov: od tri- do štiriodstotno, kar bi bilo tudi v
skladu s preteklimi trendi rasti.
»Digitalizacija, novi poslovni modeli, cenovno ugodnejše potovanje
in družbene spremembe bodo še naprej krojili razmere v turističnem
sektorju. Destinacije in podjetja se jim morajo prilagoditi, če želijo
ostati konkurenčni,« je še dejal Zurab Pololikashvili.
L. L.
Foto: Pixabay
Lipov list - Februar 2019
8
Aktualno
Foto: Iztok Medja, Garden Village Bled/www.slovenia.info
Garden Village Bled
Slovenia Unique Experiences
Znana so prva slovenska
petzvezdična doživetja
Znanih je prvih devet petzvezdičnih doživetij nove znamke Slovenia Unique Experiences. Strokovna komisija
Slovenske turistične organizacije (STO) jih je izbrala izmed sedemnajstih prijavljenih na prvi, lani objavljeni
poziv STO za pripravo petzvezdičnih doživetij – v podporo uresničevanju vizije Slovenije kot zelene butične
destinacije za petzvezdična doživetja. Za to je STO vzpostavila nacionalno razvojno in trženjsko platformo, ki
podaja jasna merila, kaj takšna doživetja so, in smernice, kako jih razvijati.
Prva doživetja znamke Slovenia Unique Experiences so: Noč v hišici
na drevesih, sredi gozda in z lastnimi vrtovi (Garden Village Bled),
Kratke naravoslovne počitnice v Sloveniji – podaljšan vikend v naravi
(Zavod Symbiosis), Pripoved vojaka s soške fronte (Kobariški muzej),
Ljubljanski grad za vas – individualno grajsko doživetje (Javni zavod
Ljubljanski grad), Vintage gourmet tour (Oljarna Lisjak), Ogled rudnika
s kajakom (Podzemlje Pece), Po poteh Luke Čeča (Postojnska
jama), Nepozabni dan v ribogojnici Fonda (Ribogojnica Fonda) in
Brko tura (Turizem Ljubljana).
Z vključitvijo v skrbno izbrano zbirko petzvezdičnih doživetij bo
Slovenska turistična organizacija (STO) njihovim izvajalcem zagotavljala
trženjsko podporo na tujih trgih pod znamko Slovenia Unique
Experiences.
Novi jezik luksuza
Trendi na turističnem trgu kažejo, da turisti cenijo avtentična doživetja,
ki jim dajejo priložnost, da se z destinacijo obiska povežejo na več
ravneh: fizični, čustveni, izkustveni, spiritualni, intelektualni in družbeni.
To so posebni trenutki, ki vzpostavljajo močne čustvene povezave
in zapomnljiva doživetja.
Takšna doživetja so personalizirana in ne standardizirana, so edinstvena
in ne generična, so vodena, a z občutkom individualnosti, so
ekskluzivna, a dostopna, so transparentna, a z elementi presenečenja,
s spoštovanjem tradicije, a ob upoštevanju potreb sodobnega
potrošnika.
V skladu z novim jezikom luksuza nagovarjajo zahtevnega, odprtega,
radovednega obiskovalca, ki ne želi zgolj videti najbolj prepoznavne
ikone in hiteti od znamenitosti do znamenitosti, temveč
išče pristen stik z lokalno skupnostjo, zanimive lokalne
zgodbe, ki se dotaknejo srca, navdihujejo in ustvarjajo spomine za
življenje. Obiskovalca torej, kot ga je v svoji viziji opredelila tudi
Slovenija.
Krepitev butične ponudbe
Raziskava za identifikacijo tržnega potenciala in umeščenosti Slovenije
na osmih primarnih trgih je pokazala, da Slovenija med ciljnimi
Lipov list - Februar 2019
9
Foto: Tomo Jeseničnik/www.slovenia.info
Aktualno
S kajakom po podzemlju Pece
segmenti zaostaja oziroma dobiva podpovprečni priklic v dveh ključnih
elementih: butičnosti in ponudbi za zahtevnega obiskovalca.
Hkrati pa je nadpovprečno zaznana kot nemnožična destinacija in
destinacija, ki največ ponuja za porabljeni denar.
Da bi okrepil ključne elemente strateškega položaja Slovenije in hkrati
pripomogel k uresničevanju temeljnih ciljev slovenskega turizma
– povečati prilive iz izvoza potovanj na štiri milijarde evrov do leta
2021 in okrepiti sezono zunaj poletja – mora slovenski turizem delati
Kakšno je petzvezdično doživetje?
1. LOKALNO: Temelji na lokalni identiteti, je zvesto naravi, kulturi
in ljudem območja ter skozi zgodbo podpira znamko in identiteto
destinacije.
2. AVTENTIČNO: Ponuja pristno, izvirno izkušnjo, ne posnema in
prevzema doživetij od drugod.
3. EDINSTVENO: Ima element edinstvenosti in valorizira najbolj
edinstvene prodajne priložnosti ponudnika oziroma destinacije.
4. IZKUSTVENO: Ima močno izraženo doživljajsko noto, obiskovalca
nagovarja tudi na čustveni in izkustveni ravni.
5. ZELENO: Zagotavlja vse temeljne elemente trajnostnega delovanja.
6. BUTIČNO: Obiskovalcu ponuja občutek individualnosti in butičnosti.
7. PREMIUM: Zagotavlja kakovost premium – zagotavlja visokokakovostno
izvedbo na celotni nakupni poti.
8. DODANA VREDNOST: Zaradi močne izkustvene note in močnega
angažiranja ljudi doživetje ustvarja višjo dodano vrednost in
nagovarja zahtevnega (tujega) obiskovalca, ki je za posebno doživetje
pripravljen plačati tudi nekaj več.
9. DESEZONALIZACIJA: Dobre vsebine spodbujajo turiste k obisku
zunaj poletja.
10. 5-ZVEZDIČNOST: Pripomore k uresničevanju obljube Slovenije
kot zelene butične destinacije za 5-zvezdična doživetja.
V okviru vsakega sklopa je od 1 do 10 kriterijev, ki se ocenjujejo z ocenami
od 1 do 10. Prijavitelj mora zagotoviti 80-odstotno izpolnjevanje
točk. Povprečna ocena mora biti najmanj 8, ob tem pa mora biti
vsaj pet posameznih kriterijev v vsaj treh različnih vsebinskih kategorijah
ocenjenih z 10. Hkrati strokovna komisija za ocenjevanje doživetij
Slovenia Unique Experiences v okviru enega od sklopov (to je petzvezdičnost
doživetja) presoja neodvisno od pridobljene ocene, ali
prijavljeno doživetje kaj prispeva k viziji zelene, butične destinacije za
petzvezdična doživetja.
na vsebinah in doživetjih, ki bodo podpirali ta položaj in ustvarjali
večjo dodano vrednost.
Skrbno izbrana zbirka
Zato je projekt petzvezdičnih doživetij Slovenije zasnovan kot nekakšna
znamka kakovosti, s katero bo STO petzvezdična doživetja,
ki izpolnjujejo jasno opredeljene kriterije, vključevala v svoje promocijske
kanale na tujih trgih, in sicer pod imenom Slovenia
Unique Experiences.
To so edinstvena avtentična doživetja Slovenije kakovosti premium,
ki podpirajo zgodbo zelene butične Slovenije in znamke
I feel Slovenia.
Vhodni pogoji in vsebinski kriteriji
Prijavitelji so lahko nastanitveni ponudniki, turistične, športne in DMC
agencije ter destinacijski zavodi in drugi ponudniki, ki prevzemajo in
zagotavljajo organizacijo oziroma celotno izvedbo doživetja. To mora
biti oblikovano kot prodajno, vodeno vsaj v enem tujem jeziku (v letu
2020 bodo vključena tudi samovodena doživetja in ture), prijavitelji
ga morajo že izvajati (biti mora preverjeno), predstavljeno pa mora
biti v ključnih trženjskih orodjih prijavitelja. Ob tem mora biti podprto
s kakovostnimi fotografijami.
Doživetja morajo za pridobitev znaka Slovenia Unique Experiences
izpolnjevati kriterije, razvrščene v deset vsebinskih sklopov, v okviru
katerih je opredeljenih 40 kriterijev. Ponudnik mora že ob prijavi podpisati,
da je kot bodoči član zbirke Slovenia Unique Experiences pripravljen
izpolnjevati in zagotavljati kakovost ter ustrezen način izvajanja
teh doživetij.
Poziv odprt vse leto
Pilotni poziv, ki ga je STO 28. maja lani predstavila na Zelenem dnevu
v Cerknem, po svojih kanalih pa ga je objavila 1. junija lani, je bil odprt
vse leto, prvo odpiranje prijav pa je bilo 15. novembra. Naslednji odpiranji
bosta sredi marca in sredi septembra letos, v nadaljevanju pa
tudi po štirikrat na leto.
Projekt je zastavljen razvojno in bo omogočil, da bo po podanih
smernicah STO destinacije in ponudnike sistematično usmerjala in
vodila pri razvoju takšnih doživetij.
TTA, Miša Novak/STO
(Članek, ki je uvodoma dopolnjen z informacijami o prvih prejemnikih znaka Slovenia
Unique Experiences, je bil objavljen v jesensko-zimski številki revije Tur!zem
2018, ki ga izdaja Slovenska turistična organizacija.)
Lipov list - Februar 2019
10
Dogaja se
Resort Jasna – osem butičnih apartmajev, »pop-up« galerija pohištva mladih slovenskih oblikovalcev, sodobna kavarna in druge
izbrane vsebine
Na pogorišču nekdanjega
gostišča zrasel butični
Resort Jasna
Ob slikovitem jezeru ob cesti, ki se iz Kranjske Gore vzpne na prelaz Vršič, je ob koncu januarja odprl
vrata Resort Jasna, ki z butičnimi apartmaji, »pop-up« galerijo pohištva mladih slovenskih oblikovalcev,
sodobno kavarno in drugimi izbranimi vsebinami napoveduje popolno revitalizacijo območja, katerega
razvoj je zastal po požaru gostišča pred trinajstimi leti.
Jasna, eno najlepših območij Kranjske Gore
Kot je na dogodku ob odprtju Resorta Jasna, ki je sicer del širšega
projekta Jasna – alpska plaža, dejal Dominik S. Černjak, direktor
družbe Alpe Adria turizem in kamping, ki je prenovila stavbo nekdanjega
gostišča, si želijo na tem območju urediti alpsko plažo s
kavarno, ki bo poleti restavracija s pokrito teraso, spomladi bi uredili
pomol, na plaži pa bi prirejali umirjene in okolju primerne dogodke.
Popolnoma so obnovili osem apartmajev, ki so prilagojeni
potrebam zahtevnejših gostov in sodobnega življenja (apartma s
savno, dva apartmaja, prijazna do hišnih ljubljenčkov, apartma,
prilagojen gibalno oviranim, koncept družinskega gnezda, ekološka
naravnanost, izolacija s slovensko ovčjo volno, izdelki mladih
domačih oblikovalcev), v objekt pa so želeli pripeljati čim več sonca.
»To je sicer dvajsetletni projekt; obnovi objekta bo sledila ureditev
njegove okolice (ustvarjalni park za otroke, parkirišče za avtodome
in motoriste, pomol in plaža), v Botaničnem vrtu Ljubljana
pa so nam pripravili raziskavo in predlog avtohtone zasaditve Jasne,
ki pa bo zares vidna čez dvajset let.«
Četudi je ponudba Resorta Jasna prilagojena zahtevnejšim gostom,
pa bo območje tudi v prihodnje namenjeno in dostopno
širši javnosti, je še dejal Dominik S. Černjak. Za to bodo na Občini
Kranjska Gora za prihodnjih deset let na svojem zemljišču ob polovici
jezera zagotovili tudi služnostno pot: »Smo le del Jasne in še
manjši del celotne destinacije, zato želimo delovati povezano z
okoljem,« je dodal.
Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora, pa je ob odprtju Resorta
Jasna dejal: »Turizma kot gospodarske dejavnosti nam ne pomenijo
le restavracije, hoteli in ceste. Nanj gledamo celovito, v povezavi z
ohranjanjem narave in izboljševanjem kakovosti življenja občanov.
Eden od kamenčkov v mozaiku turistične ponudbe destinacije Kranjska
Gora je tudi Jasna. Ko se je Občina Kranjska Gora po dolgih letih
propadanja in zapostavljanja Jasne pred štirimi leti odločila za ureditev
območja jezera, je redko kdo verjel, da bo to postalo ena najbolj
obiskanih in fotografiranih točk v občini. Okoli Jasne se je v zadnjih
letih odprlo ali prenovilo sedem novih objektov, ta (Resort Jasna) pa
je sklenil to zgodbo.«
L. L.
Foto: Marko Ocepek
Lipov list - Februar 2019
Občina Dobrovnik
– Zeleno želimo
Zavod za okolje in turizem Dobrovnik kot projektni partner in Občina Dobrovnik kot pridruženi partner
sodelujeta v projektu z naslovom Zeleno želimo, ki je bil odobren v okviru razpisa INTERREG SI-HR
(2014–2020). Projekt se izvaja od septembra leta 2017 do februarja leta 2020.
11
Dogaja se
Glavni cilj projekta in skupnega turističnega produkta KULTNATURA,
ki so ga partnerji razvili v okviru projekta, je ustvariti in implementirati
nove turistične vsebine na območju projekta – na podlagi aktivnega
vključevanja dediščine v povezavi z vsebinami iz zaledja ter s tem
ciljnim skupinam omogočiti nova doživetja, po drugi strani pa učinkovitejše
trženje vsebin na podlagi trajnostnega turizma.
Aktivnosti potekajo na podlagi štirih mikroproizvodov: Narava in gibanje,
Rokodelstvo, Kulinarika in Vino. Zavod za okolje in turizem Dobrovnik
je pristojen za mikroproizvod Narava in gibanje. Izhodiščna
točka tega mikroproizvoda je Bukovniško jezero, ki je naravna vrednota
državnega pomena; je vstopna točka v Krajinski park Goričko,
leži pa na območju Natura 2000. Vsak partner deluje na svoji mikrolokaciji,
kjer z novim produktom KULTNATURA povezuje predstavnike
preostalih mikroproizvodov.
Z manjšo naložbo v okviru navedenega projekta so obnovili informacijsko
pisarno na Bukovniškem jezeru, kjer lahko obiskovalci dobijo
informacije o možnostih za oglede v dobrovniški občini; ta ponuja
poleg Bukovniškega jezera širok izbor zanimivosti in aktivnosti: energetske
točke, Vidovo kapelico, Vidov izvir, pustolovski park, Pravljični
park, postajališče za avtodome, razne tematske poti, možnost ribolova,
sprehodov ... Poleg tega je na območju občine še veliko drugih
zanimivosti: tropski vrt, ampelografski vrt, učna pot Sonce in planeti,
rokodelski center ..., seveda pa premore tudi bogato kulinarično in
vinsko ponudbo.
Več o projektu in ponudbi občine Dobrovnik:
www.kultnatura.eu; www.bukovniskojezero.si
Info: Zavod za okolje in turizem Dobrovnik,
turizem@dobrovnik.si, 041 349 927
Slovenska čista, živa voda
Na sprehodu srečam mlado družino. Otrok je žejen in si želi piti vodo
iz pitnika, tako kot v vrtcu. A starši mu to glasno prepovedo in mu
ponudijo vodo iz – plastenke. Prepričani so, da je voda iz plastenke
bolj zdrava. A to prepričanje je zmotno. Slovenska voda je živa, zdrava.
Povsod jo lahko pijemo iz pipe.
Tuji turisti se tega žal premalo zavedajo. Ne upajo si piti vode iz pipe,
saj je tudi doma ne. Pri promociji Slovenije premalo poudarjamo, da
je naša voda zdrava, da jo lahko pijemo iz pipe. Takšna informacija bi
bila za marsikoga zanimiva. In vabljiva. Skoraj tako kot ta, da je Slovenija
varna država.
In vse to sem povedala tej mladi družini. Tudi to, da v Sloveniji postavljajo
pitnike z živo vodo, umikajo pa velike vodomate z mrtvo. Ta
družina je to razumela. Plastenko so vrgli v koš zanje. Otrok pa je pil
vodo iz pitnika ...
Zlata Škufca Vidovič
Pitnik na Kongresnem trgu v Ljubljani
Foto: Nea Culpa/www.slovenia.info
Lipov list - Februar 2019
12
Fokus
Pogled na Vinsko Goro
TD Vinska Gora
Ko so tudi mladi dejavno
vpeti v turistični razvoj kraja
»Pred triintridesetimi leti smo skupina krajanov, ki nam ni bilo mar, kakšen bo naš kraj v prihodnje in kaj se bo
v njem dogajalo, ustanovili turistično društvo. Takrat je bil v kraju zgrajen Večnamenski dom, za katerega je
bilo treba zagotoviti dodatne vsebine. V njem smo odtlej organizirali številne prireditve, ki jih je posnela tudi
Televizija Slovenija: Novoletni Videom, Slovenska polka in valček, Poglej in zadeni in še številne druge. S tem
smo postali prepoznavni po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu,« pripoveduje o začetkih TD Vinska Gora zdajšnji
predsednik društva Franc Špegel.
»Ker je bilo zanimanje za obisk našega kraja čedalje večje, smo
povezali vse turistične ponudnike v njem, sami pa smo obnovili
staro vaško perišče z okolico in pomagali pri ureditvi Vovkovega
mlina. Uredili smo sprehajalne in kolesarske poti, jih opremili s
smernimi tablami in zgibankami. Znamenitosti in zanimivosti Vinske
Gore smo začeli promovirati na različnih sejmih in prireditvah
po Sloveniji. S tem smo spodbudili čedalje večji obisk kraja,« pripoveduje
Franc Špegel.
Številna priznanja in naj prostovoljci
»Ko sem pred dvanajstimi leti prevzela vodenje društva, je to začelo
prirejati zdaj že tradicionalne prireditve: Družinski vikend na Tuševem,
Mlinarska nedelja in Srečanje ljudskih pevcev in godcev Ob vaškem
perišču; namesto te prirejamo zadnja tri leta Revijo zmagovalcev
festivalov narodno-zabavne glasbe. Ponudbo našega kraja že vsa
leta promoviramo na sejmih in prireditvah daleč naokoli, veliko smo
prisotni tudi v lokalnih medijih. Za uspešno delo so naši člani prejeli
Gorjančev mlin na žuborečem potoku – del učne poti
Domačija Lamperček
Lipov list - Februar 2019
13
Fokus
Revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe
Vovkov mlin, mimo katerega poteka Učna pot škrata Bisera
veliko priznanj, prav tako tudi društvo. Lani smo bili naj prostovoljska
organizacija v MO Velenje,« je povedala Mateja Učakar, predsednica
TD od leta 2008 do leta 2018.
Prvi mladinski TIC v Sloveniji
»V svoje aktivnosti smo nenehno vključevali mlade, pred dobrimi desetimi
leti pa smo pod okriljem podružnične OŠ Vinska Gora in pod
mentorstvom članov TD Vinska Gora ustanovili turistični podmladek
in prvi mladinski TIC v Sloveniji. Turistični krožek je vsa leta obiskovalo
okoli dvajset učencev. Trikrat so svojo aktivnost predstavili na turistični
tržnici na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Leta 2017 pa so se
pod mentorstvom Ane Žerdoner preimenovali v Biserovo druščino,«
pripoveduje Mateja Učakar.
Mladi so sklenili urediti novo pot v Vinski Gori: Učno pot škrata Bisera.
Projekt so uresničili ob podpori MO Velenje in številnih donatorjev, še
zlasti pa s prostovoljnim delom. »Po uspešnem odprtju poti smo se z
mladimi dogovorili, da v TD ustanovimo sekcijo, v katero se je vključilo
dvajset mladih, večina članov turističnega podmladka in Biserove
druščine.«
Aktivni mladi
Matic Učakar, vodja mladinske sekcije, pripoveduje: »Ko so člani TD
Vinska Gora ustanovili turistični podmladek – MTIC, sem obiskoval
drugi razred POŠ Vinska Gora. Člani podmladka smo imeli enkrat na
teden turistični krožek, na katerem smo izdelovali spominke in spoznavali
turistične znamenitosti kraja. Naš simbol je škrat Biser. Ta je
po Vinski Gori posejal veliko biserov, ki jih zdaj odkrivamo. Sodelovali
smo tudi pri projektu TZS – Turizmu pomaga lastna glava; na
festivalu smo dvakrat prejeli zlato priznanje. S pomočjo članov TD
smo v kraju postavili tri informacijske table in kozolček v središču
Vinske Gore. V starem središču kraja smo postavili tablo, ki spominja
na prvo osnovno šolo v kraju. Pripravili smo tudi tri poti škrata Bisera
in izdelali zgibanke zanje. Pred tremi leti je vodenje podmladka
za leto dni prevzela Marija Brložnik, nato pa Ana Žerdoner. V tem
času smo intenzivneje spoznavali znamenitosti našega kraja. Leta
2017 smo se odločili, da pripravimo učno pot po Dolini mlinov in
njeni okolici. Vse leto smo zbirali zamisli naših članov in krajanov ter
brskali po arhivih, konec leta pa smo iz vseh pridobljenih informacij
pripravili osnutek gradiva za učno pot. To smo odprli lani septembra.
Obisk poti in odzivi nanjo so bili odlični. Lani jo je obiskalo že
enajst skupin.«
Ustanovni člani turističnega podmladka postajajo polnoletni in imajo
svoje poglede na turizem v Vinski Gori, je dejal Matic Učakar. »Zato
smo na pobudo predsednika TD Franca Špegla novembra lani ustanovili
mladinsko sekcijo, ki deluje samostojno – pod okriljem društva.
Načrtujemo že kar nekaj aktivnosti, najpomembnejša pa bo skrb za
urejenost Učne poti škrata Bisera. Mladi želimo delati in ustvarjati v
turizmu, saj pri tem neizmerno uživamo.«
Učna pot škrata Bisera
Učna pot škrata Bisera se začenja na Domačiji Lamperček, kjer obiskovalce
sprejme lokalni vodnik. Pred lipo, staro več kot petsto let (posadili
so jo Turki, saj je tod vodila glavna cestna povezava s Koroško), si na
zemljevidu ogledajo pot in spoznajo škrata. Ta jih najprej povabi k Temnjaškemu
potoku, na katerem je nekoč delovalo trinajst mlinov; zdaj
deluje samo še eden. Zatem se odpravijo do Vovkove domačije, kjer je
mlin, ki je nekoč mlel še zlasti za gospodo Kačjega gradu. Po vnaprejšnjem
dogovoru si lahko ogledajo tudi delovanje mlina.
Učna pot škrata Bisera
Pot se nekaj časa še nadaljuje ob Temnjaškem potoku in skozi gozd.
Tukaj lokalni vodnik obiskovalcem predstavi pomen gozda za človeka
in jih seznani z okoliškim drevjem. Skupaj izvedejo sprostitveno
vajo. Zatem nadaljujejo pot do Kačjega gradu, kjer vodnik predstavi
njegovo bogato zgodovino, obiskovalci pa spoznajo tudi zanimivo
legendo iz časov, ko so tu še živeli graščaki. Poleg tega se od tod odpira
lep pogled proti Konjiški gori.
Zadnja, šesta točka učne poti, je zbirka starin Blažiš (na poti proti njej
obiskovalci morda srečajo domače živali Marovškove domačije med
pašo). Peter Habe je eden večjih zbirateljev starin na celjskem območju.
Po vnaprejšnjem dogovoru si lahko obiskovalci ogledajo neprecenljivo
zbirko starinskih koles za vse poklice.
Učna pot škrata Bisera se konča na Domačiji Lamperček, na kateri si
je mogoče ob vnaprejšnjem dogovoru ogledati oboro divjadi, lovsko
zbirko in druge zanimivosti.
Hoja po nezahtevni poti traja kakšno uro, z ogledi pa okoli tri ure. Po
njej se je mogoče odpraviti tudi samostojno, brez vodnika, saj so točke
opremljene s tablami z videopredstavitvami. Njene vsebine so
zanimive tako za otroke kot za odrasle.
L. L.
Foto: arhiv TD Vinska Gora
Lipov list - Februar 2019
14
Fokus
Zeliščni center Grgarske Ravne
Odgovorni do narave in ljudi
Zeliščni center domuje v vasici Grgarske Ravne na Banjški planoti, le streljaj od Nove Gorice. Upravlja ga
socialno podjetje Zavod GOST na Planoti, ki pri svojem delu poudarja odgovornost do narave in ljudi; ta
prežema vse ravni delovanja centra. V njem gojijo zelišča, ki jih predelujejo v različne izdelke, pripravljajo
pa tudi turistične programe, povezane z zeliščarsko dediščino, še zlasti za ljudi s posebnimi potrebami,
pri čemer sodelujejo z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.
Zelišča so ljudi s svojim vonjem, okusom in aromo očarala že v pradavnini.
V Zeliščnem centru Grgarske Ravne namenjajo veliko pozornosti
uporabi zelišč, ki jih vzgojijo sami. Pri pakiranju sledijo načelu
ponovne uporabe. Pri vseh opravilih so jim v pomoč slepi in slabovidni
ter druge skupine oseb s posebnimi potrebami. Skupaj z njimi so
razvili znamko ZELI – Tradicionalno in naravno, ki ponazarja njihov
način dela.
Različni programi
V Centru pripravljajo programe za organizirane skupine, ki obsegajo
predstavitve znamenitosti Banjške in Trnovske planote (jezero elektrarne
Avče, kmetija z jahalnimi konji in s kampom, priznana sirarna,
Muzej kovaštva, grobnica padlih v NOB ...), sprehod po krožni zeliščni
poti, predstavitve zelišč v njihovem zeliščnem vrtu in način predelave
zelišč ter pokušnje jedi iz zelišč. Pripravljajo tudi zahtevnejše pogostitve
in bankete za posameznike, podjetja in lokalne skupnosti. V ponudbi
imajo programe »team building«, sodelujejo s šolami in z vrtci.
Zeliščna trgovinica
Z različnimi delavnicami (peke zeliščnih piškotov, priprave hrane iz
Lipov list - Februar 2019
15
Fokus
zelišč, predelave zelišč in druge) prenašajo znanja o gojenju zelišč,
njihovi uporabi in pomenu za ohranjanje biotske raznovrstnosti narave.
V Centru je tudi trgovinica z izdelki iz zelišč, pridelanih in predelanih
v njem. Ponudba je pestra: sušena zelišča, čaji, sirupi, marmelade,
zeliščni piškoti, eterična olja in hidrolati ...
Popestritev ponudbe Banjške in Trnovske planote
Dejavnosti Zeliščnega centra Grgarske Ravne so namenjene popestritvi
turistične ponudbe Banjške in Trnovske planote, s tem pa njunemu
smelejšemu razvoju in boljši prepoznavnosti.
Temu je namenjen tudi projekt VAV skupnost, ki so ga prijavili na
Javni razpis za podukrep – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih
dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem,
kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o
okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije
za obdobje 2014–2020. Namen projekta je v sodelovanju z dvema
kmetijama razviti turistične programe, namenjene ljudem s posebnimi
potrebami.
Odgovorni tudi kupci
Pri udejanjanju njihovega mota: Odgovorni do narave in ljudi sodelujejo
vsi kupci izdelkov blagovne znamke ZELI, saj je odstotek od njihove
prodaje namenjen programom socialnega in delovnega vključevanja
slepih in slabovidnih ter drugih ranljivih skupin v družbo.
L. L.
Foto: arhiv Zavoda GOST
Lipov list - Februar 2019
16
Turizem smo ljudje
Foto: Janez Dolenc
TD Stari vrh vsako leto organizira osem vodenih pohodov po urejenih poteh.
Tomaž Ažbe, predsednik TD Stari vrh
Kraji, ki so Ivana Tavčarja
navdihnili za povest
Cvetje v jeseni
»Skriti med hribi Škofjeloškega pogorja ležijo lepi kraji in sončne vasice, kjer živijo prijazni ljudje. S Škofjo Loko
so povezani prek Selške in Poljanske doline. Ko v Poljanah zavijemo proti Javorjam in se nam na dobrih 600
metrih višine odpre pogled na Blegoš, Koprivnik, Mladi in Stari vrh ter očarljive vasice, ki so posejane po pobočjih,
razumemo, zakaj je pisatelj Ivan Tavčar tod črpal navdih za svojo povest Cvetje v jeseni ...« Tako območje,
kjer že več kot štiri desetletja skrbi za razvoj turizma, opisuje Turistično društvo Stari vrh.
TD Stari vrh je dejavno že dobra štiri desetletja. Kot je povedal Tomaž
Ažbe, njegov predsednik (drugi mandat), društvo skrbi za ohranjanje
tradicije tukajšnjih krajev, še zlasti z vsakoletno tradicionalno prireditvijo
Dan oglarjev, za urejenost pohodniških in kolesarskih poti ter
urejenost območja na splošno; ima tudi pomembno povezovalno
vlogo med turističnimi ponudniki. »Društvo skrbi, da se razvijamo in
promoviramo kot celota, ne vsak zase.« Ima okoli dvajset aktivnih članov
(njegovo članstvo je sicer nekajkrat večje), mlajših in starejših, ki
dobro sodelujejo: mlajši spoštujejo izkušnje in znanje starejših, starejši
pa spretnosti in znanje mlajših, je povedal sogovornik.
Pogovarjava se ob vznožju smučišča Stari vrh, za katero dela že od
svojega osemnajstega leta (kmalu jih bo dopolnil 34); je vodja obratovanja
žičniških naprav. Tega dne je smučišče, pozimi gotovo najpomembnejša
turistična točka na tem območju, pod oblačnim pokrovom,
ob koncu vzpona s sedežnico je gosta megla, tako da z vrha
Tomaž Ažbe
Foto: Mateja Gruden
Lipov list - Februar 2019
smučišča, ki je na dobrih tisoč metrih višine, ni mogoče uživati v lepih
razgledih: na Kamniško-Savinjske Alpe, proti primorskim hribom, na
Ljubljano.
Ohranjena narava je po mnenju Tomaža Ažbeta ključni razlog, zaradi
katerega zahajajo obiskovalci v te kraje; turistične kmetije, domača
kulinarika, gostoljubnost. Urejene pohodniške in kolesarske poti. Zadnji
dve leti družinski pustolovski park. Tujih turistov je čedalje več,
razlaga, a za zdaj se večinoma ustavijo tu na poti v turistično bolj
znane kraje, Bled ali Bohinj, denimo. A sogovornik je prepričan, da
hribovito območje med Selško in Poljansko dolino že ponuja dovolj,
da bi jih lahko zadržalo dalj časa.
Vse leto vodeni pohodi
TD skrbi za vzdrževanje osmih označenih pohodniških poti na tem
območju. V vasi Javorje, ki je središče krajev pod Starim vrhom, je
znamenje meteorita Javorje, ki ga je našel domačin v gozdu, najdišče
meteorita pa je del ene tematskih pohodnih poti, ki povezujejo kraje
pod Starim vrhom. Druga pelje na Blegoš, skozi Žetino, kjer živi in
ustvarja uveljavljeni kipar in slikar samouk Peter Jovanovič. (Iz lipovih,
hrastovih in češnjevih debel izpod Blegoša že več desetletij dolbe
podobe iz življenja. Oživlja ljudi iz domače vasi, literarne junake in
motive iz ljudskega izročila. Najbolj znan je po lesenih kipih.) Tretja
pot pelje proti Mlaki, mimo domačije, kjer so posneli prizore filma
Cvetje v jeseni. Več poti pa obkroža Stari vrh. Turistično društvo med
letom pripravi osem pohodov po njih: prvi v letu je Zimski pohod, ki
bo letos 23. februarja, aprila bo pohod Meteorit, maja Pohod s pesmijo,
junija pohod Javorje–Žetina–Javorje, junija Pohod na Blegoš kot
nekoč, avgusta, v sklopu prireditve Dan oglarjev, bo Pohod med gorami,
septembra Lovski pohod, zadnji pohod v letu pa je Po Valentinovi
poti, konec oktobra. Na njih pohodniki spoznavajo tukajšnjo
naravno, pa tudi kulturno-zgodovinsko dediščino – z ustavljanjem na
zanimivih točkah.
Ohranjanje tradicije oglarjenja
Lani so na Grebljici pripravili že 47. Dan oglarjev, osrednjo prireditev
društva, ki je na prvo avgustovsko nedeljo. Tako ohranjajo stare običaje,
čeravno je v teh krajih tradicija kuhanja oglja še kako živa; na
tem območju je še pet aktivnih kopišč, je povedal Tomaž Ažbe.
Na prireditvi si je bilo lani mogoče ogledati spravilo lesa, postavljanje
kope, prikaz oglarjenja, slovesen prižig kope in uporabo oglja; pripravili
so tudi razstavo starih traktorjev in strojev ter starih motornih žag
in orodja, nastopili so ljudski pevci in godci.
Največ sončnih dni v letu
Turizem v teh krajih sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja;
tukaj naj bi bili po navedbah TD Stari vrh zametki kmečkega turizma
v Sloveniji. Zdaj je v gostiščih, kočah in na kmetijah na voljo
okoli dvesto postelj.
Na območju, kjer deluje TD Stari vrh, živi nekaj več kot 750 prebivalcev.
Živahna je domača obrt, iskani so domači izdelki tukajšnjih mojstrov.
Ljudje se bodisi vozijo na delo v dolino bodisi so samozaposleni,
ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Ker naj bi bili ti kraji
kraji z največ sončnimi dnevi v letu, sta rastje in sadje posebno žlahtna;
poznavalci vedo, da se tod dobi najboljše češnjevo žganje, pravijo
v TD Stari vrh.
Rojstna hiša slikarja Antona Ažbeta
Sicer pa, nadaljujmo uvodno predstavitev vasi pod Starim vrhom:
»Če krenemo naprej, v vasi Dolenčice opazimo spomenik slikarju
Antonu Ažbetu. Stoji ob njegovi rojstni hiši iz 17. stoletja, v kateri
je urejena slikarjeva spominska soba.« (Ažbe je bil osrednja slovenska
slikarska osebnost ob koncu 19. stoletja. Od leta 1891 do
leta 1901 je imel v Münchnu zasebno slikarsko šolo, ki so jo med
drugim obiskovali Vasilij Vasiljevič Kandinski, Beta Vukanović, Matija
Jama, Rihard Jakopič, Ivan Grohar in Matej Sternen). »Nekoliko
više je vas Javorje, središče teh krajev. Na hribčku nas pozdravi
farna cerkev sv. Tilna. Nedaleč proč je znan gostilna Blegoš. V Javorjah
se je rodil pesnik, pisatelj, bogoslovec in misijonar Luka
Jeran. Iz Javorij razgledna cesta pripelje v vasico Četena Ravan,
kjer se je rodil jezikoslovec in pesnik Gregor Kek. Nadaljujemo pot
in ko se pogled odpre na Karavanke in se cesta prevesi na selško
stran, prispemo na smučišče Stari vrh. Sredi smučišča, na lepi razgledni
točki, stoji koča Stari vrh. Tu je popotnik in turist vselej, v
vseh letnih časih, prijazno in dobro postrežen. Malce niže je družinski
pustolovski park z različnimi izzivi, plezalno steno in zip-linom,
primeren tudi za manjše otroke.«
Tomaž Ažbe pravi, da so uspešno društveno delo, dejstvo, da društvo
ljudi povezuje med sabo (pa ne samo na območju, kjer deluje, temveč
tudi širše; tako dobro sodelujejo tudi s Turistično zvezo Gorenjske,
na primer), to, da je območje, kjer društvo deluje, urejeno in lepo,
zadostna motivacija za (dolgoletno) članstvo v njem in zdaj predsednikovanje
društvu.
Mateja Gruden
17
Turizem smo ljudje
Foto: Janez Dolenc
Letos bo na Grebljici že 48. Dan oglarjev, osrednja prireditev društva.
Lipov list - Februar 2019
18
TZS
Sejem Alpe–Adria
Živahna društvena
dejavnost na osrednjem
turističnem sejmu
Na jubilejnem, 30. sejmu Alpe–Adria, osrednjem turističnem sejmu v Sloveniji, ki je bil od 30. januarja do 2.
februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je predstavilo tudi okoli 150 turističnih društev in zvez.
Sejemsko dogajanje so razgibali s ponudbo kulinaričnih posebnosti svojih krajev, prikazi tradicionalnih obrti in
glasbo, še zlasti pa s številnimi predlogi za izlete po Sloveniji.
TZS je v okviru sejma pripravila tudi več dogodkov: mednarodni festival
Več znanja za več turizma, ki ga predstavljamo na naslednjih straneh,
in posvet Mladi turistični vodnik, ki je del istoimenskega tekmovanja
pod okriljem TZS; v Paviljonu Jurček pa je bila na ogled razstava
Turizem – gozd – kultura, ki jo je TZS pripravil skupaj z Zavodom za
gozdove Slovenija.
Zeleni in aktivni turizem
V ospredju letošnjega sejma Alpe–Adria je bil sicer zeleni, aktivni turizem.
Na njem se je štiri dni predstavljalo nekaj več kot 330 turističnih
ponudnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije,
Črne gore, Avstrije, Italije, Madžarske, Češke republike in Nepala. Prvič
so se predstavili tudi ponudniki s področja kampinga in karavaninga.
V času sejma pa so bili na Gospodarskem razstavišču še Sejmi okusov
GASTexpo. Oba sejma je od srede do sobote obiskalo približno
20.000 ljudi, največ v zadnjem desetletju.
Jakob 2019 za Nepozabni dan v ribogojnici Fonda
Sejem je uradno odprla državna sekretarka za turizem Eva Štravs Podlogar,
na slovesnem odprtju pa so podelili tudi nagrado Jakob, ki jo
Gospodarsko razstavišče podeljuje za odličnost in kakovost v turizmu.
Nagrado Jakob 2019 je prejel projekt Nepozabni dan v ribogojnici
Fonda, sicer tudi eden prvih prejemnikov znaka Slovenia Unique
Experiences, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija za petzvezdična
doživetja.
Foto: Janez Platiše
Podelitev nagrade Jakob
Lipov list - Februar 2019
19
TZS
Družinska ribogojnica na najjužnejšem delu slovenskega morja je iz lokalne
znamenitosti zrasla v prvo blagovno znamko na področju morskih
gojenih rib na svetu. Prepoznavnost svoje blagovne znamke utrjuje s
turističnimi ogledi svoje morske njive, kulinaričnimi delavnicami, pokušnjo
rib in školjk. Kot je še zapisano v utemeljitvi za podelitev znaka Slovenia
Unique Experiences, je petzvezdična vrednost doživetja izobraževanje
o ekstenzivnem ribogojstvu s hkratnim pozitivnim vplivom na
okolje. Ribji butik sredi zaščitenega območja krajinskega parka Sečoveljskih
solin izstopa zaradi izključno ročnega načina dela in sonaravnega
gojenja brancinov ter orad iz samo izbranih ribjih mladic. Trajnostno delovanje
in razvoj pa upravljavci še dodatno utrjujejo z vključevanjem študentov
Univerze na Primorskem v oblikovanje novih inovativnih produktov.
»To je zgodba o srečnih ribah. O ribjem butiku sredi morja, v katerem
ribe jedo bolje kot večina ljudi na svetu. Vsekakor izjemno doživetje in
učna izkušnja za obiskovalca,« je še zapisano.
Spremljevalni dogodki
Nepogrešljiv del sejma so tudi spremljevalni dogodki, ki omogočajo
globlji vpogled v izbrane vsebine slovenskega turizma. Letos so v
okviru sejma spregovorili o ključnih izzivih slovenskega turizma, o
Sloveniji kot gastronomski destinaciji, o razvoju avtodomarskega turizma,
o pomenu planinske infrastrukture za turizem, o razvoju doživetij
z družbenim učinkom in drugih.
L. L.
»Raziskujmo našo lepo Slovenijo«
Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo
in prva dama slovenskega turizma (četrta z leve) si
je na odprtju sejma Alpe–Adria zaželela, »da bi se letos v čim
večji meri odločili raziskati našo lepo Slovenijo in poiskati njene
skrite in slikovite kotičke«. Na fotografiji so še: Peter Misja, predsednik
Turistične zveze Slovenije, Drago Bulc, predsednik Društva
turističnih novinarjev Slovenije, in turistični novinarji Duša
Podbevšek - Bedrač, Cveta Potočnik in Franci Potočnik.
Foto: Janez Platiše
Več znanja za več turizma
Barvita tržnica,
odlični spominki
Festival Več znanja za več turizma, ki ga TZS pripravlja skupaj z Zavodom RS za šolstvo in Centrom RS za
poklicno izobraževanje, je tudi letos konec januarja navdušil z barvito turistično tržnico dijakov slovenskih in
tujih šol na Gospodarskem razstavišču v sklopu mednarodnega turističnega sejma Alpe–Adria.
Dijaki so se predstavili kot pravi profesionalci, a njihovi nastopi so bili
zaradi mladostne iskrivosti še toliko zanimivejši. Obiskovalcem so
predstavljali turistične spominke, s katerimi želijo obogatiti spominkarsko
ponudbo svojega kraja. Živobarvne stojnice, ustvarjalne delavnice,
nagradne igre, gledališke uprizoritve, pokušnje jedi in neskončna
ustvarjalnost mladih so navdušili številne obiskovalce, ki so
se pomudili pri njih.
V dvorani Povodni mož se je ves dan predstavljalo približno 350 dijakov
s štiridesetih srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in
Hercegovine, Italije in Portugalske. Tržnica je bila tudi tekmovalne
Lipov list - Februar 2019
20
TZS
narave, saj je dijake pri njihovem delu opazovala ocenjevalna komisija,
ki so jo sestavljali prostovoljci TZS. Komisija je že pred tem ocenila
tudi njihove turistične naloge in promocijske spote.
TZS je na festivalu podelila deset zlatih, 21 srebrnih in devet bronastih
priznanj ter posebna priznanja za najboljše v skupnem seštevku
(naloga, spot in predstavitev na tržnici). Prvo mesto je osvojila Srednja
šola za gostinstvo in turizem Ljubljana z nalogo »Ljubljanski kruhek
goljufiv'ga peka«, drugo mesto je pripadlo Srednji šoli Izola z nalogo
»Casanova Isolana«, tretje mesto pa Ekonomski šoli Murska
Sobota z nalogo »Dogodivščine male Tikvice«. Dijaki Srednje šole za
gostinstvo in turizem Ljubljana so prejeli še posebno zlato priznanje
za najboljši promocijski spot, izolski dijaki posebno zlato priznanje za
svojo nalogo, dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Novo mesto
pa posebno zlato priznanje za najboljšo predstavitev na stojnici za
nalogo »Z Jurijem po Belokranjsko krepčilo«. Srednja šola za gostinstvo
in turizem Maribor je prejela posebno zlato priznanje po izboru
mladinske komisije za nalogo »Iz vinograda v steklenico, steklenica v
pečico« in njeno predstavitev.
V tednu pred turistično tržnico je potekalo spletno glasovanje za naj
promocijski spot. Največ glasov je v zadnjih minutah glasovanja zbrala
Ugostiteljsko-turistička škola sa domom učenika Vrnjačka Banja iz
Srbije za spot »Nezaboravan trag Vrnjačkih parkova« (Nepozabna
sled Vrnjačkih parkov). Prejela je 4294 glasov, kar je petnajst glasov
več, kot jih je prejela drugouvrščena Srednja stručna škola dr. Radivoj
Uvalić iz Bačke Palanke v Srbiji.
Turistični spominki, ki so jih pripravili mladi pod okriljem festivala Več
znanja za več turizma, bi lahko bili takojšnja uspešnica, če bi jih ponudili
na trgu. Upamo, da bodo društva, zavodi za turizem ali podjetja
prepoznali njihov potencial in da bodo nekateri spominki vtkani v
lokalno turistično ponudbo.
TZS
MOJA DEŽELA –
LEPA IN GOSTOLJUBNA
Čistilne akcije začnemo
ob svetovnem dnevu voda (22. marca)
in končamo
ob svetovnem dnevu Zemlje (22. aprila).
Ne čakajte, da vas bodo
spodbudili drugi,
bodite pobudnik
in organizator vi!
www. turisticna-zveza.si
Lipov list - Februar 2019
spomladansko14b.indd 6
24/1/14 1:49 PM
V Sloveniji ni dolgčas
21
Ptujsko Kurentovanje,
eden najbolj zanimivih
karnevalov na svetu
Lonely Planet je ptujsko Kurentovanje uvrstil med izbrano deseterico
najzanimivejših karnevalov na svetu in v družbo velikih
karnevalskih mest, kot so Benetke, Rio de Janeiro in New
Orleans. Letos bo od 23. februarja do 5. marca. V času Kurentovanja
se v okviru Artfesta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo
številni etnografski in karnevalski sprevodi, pustni korzo, prikazi
etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še
veliko drugega.
Več: www.ptuj.info
Foto: www.slovenia.info
Prešerni karneval
v Kranju
Kranj je Prešernovo mesto, zato je tudi tamkajšnji
pustni karneval – Prešeren. Letos bo v soboto, 2.
marca, v mesto pa prinaša ulično norčavost, oživi ulice
in trge, ki se tradicionalno obarvajo v pustne odtenke.
Na pustno soboto se bodo po ulicah starega
Kranja znova sprehodile pustne maske in zadišalo
bo po krofih.
Več: www.visitkranj.com
Foto: www.slovenia.info
Lipov list - Februar 2019
22
Dogodki
Istrski pustni
sprevod v Kopru
Koper bodo v sklopu 11. Istrskega karnevala, na pustno soboto, 2.
marca, »zavzeli« pustne skupine, etnografske maske in pustni vozovi.
Najboljši bodo nagrajeni, občinstvo pa bo lahko uživalo v
živahnem pustnem dogajanju tik ob morju in bogatem spremljevalnem
programu.
Več: www.istrski-karneval.si
Foto: www.slovenia.info
Rez Stare trte,
najstarejše trte
na svetu
Vuč u vodo
Tržiška šega »vuč u vodo«, ki jo obujajo 11. marca,
na predvečer sv. Gregorja, spada med najlepše in
najteže pričakovane dogodke v Tržiču. To je večstoletni
tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med
domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih
delavnicah prenehali delati pri luči. Čevljarski vajenci
so svoje mojstre prosili za dovoljenje izdelati
hišice med »šihtom« (delovnim dnem). Vsak
vajenec je zgrabil najbližji »camboh« (pehar ali
košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal
z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po
vodi. Čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, šego pa
obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer
gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški
Bistrici. Program popestrijo večdnevna razstava
gregorčkov tržiških otrok in številni spremljevalni
dogodki.
Več: www.visit-trzic.com
Foto: www.visit-trzic.com
V Mariboru bo v soboto, 9. marca, že 40. Rez Stare
trte, najstarejše trte na svetu. Obrezovanje trte je
najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu,
saj sta od njega zelo odvisna rast in pridelek. Obenem
je Rez Stare trte pomemben protokolarni dogodek,
saj ob tej priložnosti mesto Maribor podarja
trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam
z vsega sveta. Rez in slovesno podelitev cepičev
spremlja kulturno-etnografski program v družbi
mestnega viničarja, vinskih kraljic, Male pihalne
godbe Neuvirtovi Štajerci, Akademske folklorne skupine
Študent in drugih, obiskovalci prireditve pa lahko
kupijo cepljenke potomk Stare trte.
Več: www.maribor-pohorje.si
Foto: www.maribor-pohorje.si
Lipov list - Februar 2019
23
Slovenski
festival kave
V Celju bo od 15. do 17. marca 4. Festival kave Slovenija, največje
stičišče prodajalcev, gostincev in (drugih) ljubiteljev kave v
Sloveniji. Velike svetovne blagovne znamke in male domače
pražarne, strokovna predavanja, prikazi priprave kave za strokovno
javnost in delavnice za ljubitelje kave, oprema in pripomočki
za pripravo kave v gostinstvu in doma ... Na enem mestu.
Več: festivalkaveslovenija.si
Foto: Pixabay
Pohod na Skozno
nad Ozeljanom
Začetek pomladi je čas za pohod na Skozno, naravno okno na
robu Trnovskega gozda nad Lijakom. Od tod je lep razgled na Vipavsko
dolino in Furlanijo. Pohod, ki bo v nedeljo, 24. marca, se bo
ob 9.15 začel v grajskem vrtu Ozeljan. Skupaj s postanki traja okoli
pet ur. Sprva vodi po asfaltirani cesti, zatem pa po gozdni stezi
do vrha, kjer je kratek odmor z okrepčilom. Del pohoda bo tudi
iskanje skritega zaklada, tako da je hoja zanimiva tudi za otroke.
Pohod sicer pripravlja TD Ozeljan-Šmihel.
Dogodki
Čokoladna Radovljica
Radovljiški Festival čokolade je največja čokoladna prireditev v
Sloveniji. Letos bo od 12. do 14. aprila. Na njem se predstavljajo
izdelovalci čokolade, poleg njih pa tudi nekateri drugi ponudniki
čokoladnih jedi in pijač. Tudi festivalski program temelji na čokoladi:
obiskovalci si lahko ogledajo izdelavo čokoladnih izdelkov,
kuharske šove, otroci in odrasli se lahko udeležijo delavnic o čokoladi,
v starem jedru Radovljice se vrstijo ulični nastopi ... Izbrane
radovljiške restavracije pa pripravljajo ob tej priložnosti posebne
čokoladne jedilnike. Festival temelji na skorajda stoletni tradiciji
izdelovanja čokolade v Lescah, kjer jo izdelujejo
že od leta 1922.
Več: www.radolca.si/sl/festival-cokolade
Foto: www.radolca.si/sl/festival-cokolade
Lipov list - Februar 2019
24
KOLEDAR DOGODKOV
Naziv Datum Prizorišče Kontakt Informacije
Slovenski kulturni praznik 15.02.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Potomka stare trte (razstava in okrogla miza) 15.02.-16.02.2019 Starše 041 427 067 Turistično društvo Starše
Valentinov pohod 16.02.2019 Dobrina 031 509 828 Društvo Izviri Dobrina
Valentinov koncert 16.02.2019 Predgrad 041 689 578 KŠD Predgrad
Dan šenčurske godlje 16.02.2019 Šenčur 041 564 992 Turistično društvo Šenčur
Koncert Klape Zvonimir 16.02.2019 Mojstrana 041 499 029 Turistično društvo Dovje-Mojstrana
25. Tradicionalni VALENTINOV POHOD iz
Kozjega do koče na Bohorju
16.02.2019 Kozje 041 901 308 Turistično društvo Kozje
Valentinov koncert 17.02.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta
13. Valentinov koncert 17.02.2019 Razkrižje 041 878 448 TIC Razkrižje
Srečanje s kurenti na Pijavi Gorici 21.02.2019 Škofljica 041 611 009 Turistično društvo Škofljica
Zimski pohod – Grebljica 23.02.2019 Poljane 040 190 701 Turistično društvo Gorje
Dsrečanje vaških godcev 23.02.2019 Idrijske Krnice 041 819 735 Turistično društvo Idrijske Krnice
Obisk Ptujskih kurentov 28.02.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje
Pust Mozirski 28.02.2019-06.03.2019 Mozirje 041 643 440 Turistično društvo Mozirje
Pust v Cerknici 28.02.2019-06.03.2019 Cerknica 041 397 222 Pustno društvo Cerknica
Pust je pršu
28.02.2019,
02.03.2019-03.03.2019
Ilirska Bistrica 05 996 62 78 TIC Ilirska Bistrica
Pustno rajanje 02.03.2019 Muta 070 863 488 Turistično društvo Muta
Maškarijada 02.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda
66. mednarodni karneval Pust Šoštanjski 02.03.2019 Šoštanj 041 776 327 Turistično olepševalno društvo Šoštanj
Zimski B.O. FEjST 02.03.2019 Bohinj 040 572 611 Turistično društvo Bohinj
Pustna sobota 02.03.2019 Središče ob Dravi 041 622 009 Turistično društvo Središče ob Dravi
Pustovanje 03.03.2019 Tržič 04 597 15 36 TPIC Tržič
Otroško pustovanje 03.03.2019 Mokronog 031 868 230 Turistično društvo Mokronog
48. pustovanje 05.03.2019 Postojna 05 720 16 10 Turistično društvo Postojna
Pustno rajanje za otroke 05.03.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Otroško pustno rajanje 05.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora
Gregorčki na reki Temnici 10.03.2019 Trebnje 041 384 693 Turistično društvo Trebnje
Gregorjevo 11.03.2019 Komenda 051 688 705 Turistično društvo Komenda
Gregorjevo 12.03.2019 Kranj 04 238 04 50 Zavod za turizem in kulturo Kranj
Gregorjevo 12.03.2019 Tacen 051 395 262 Turistično društvo Šmarna gora
Gregorjevo 15.03.2019-16.03.2019 Nova Gorica 05 302 14 55 Tutistično društvo Nova Gorica
Pozdrav junakov daljav
(pozdrav tekmovalnih ekip za Planico)
21.03.2019 Planica 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica
3. Revija zmagovalcev festivalov
narodno-zabavne glasbe
22.03.2019 Velenje 041 375 172 Turistično društvo Vinska Gora
Razstava ročnih del 28.03.2019-31.03.2019 Rateče 04 587 60 41 Turistično društvo Rateče-Planica
10. Dan za spremembe 06.04.2019 Selnica ob Dravi 051 632 310 Turistično društvo Selnica ob Dravi
Razstava pirhov 06.04.2019-07.04.2019 Dobrovnik 041 349 927 Turistično društvo Dobrovnik
Praznik salam 07.04.2019 Arnače 070 474 880 Turistično društvo Šentilj pri Velenju
11. Pomlad na Grilovi domačiji 07.04.2019 Lipke (Vinska Gora) 031 868 605 Društvo zeliščarjev Velenje
Br'stovska koloosmica, Špargljev pohod,
Br'stovska špargljada
07.04.2019 Brestovica pri Komnu 031 670 760 Turistično društvo Brest
16. Razstava velikonočnih jedi 13.04.2019-14.04.2019 Dolenjske Toplice 07 384 51 88 TIC Dolenjske Toplice
Srečanje ljudskih godcev, pevk in pevcev 13.04.2019 Maribor 041 409 653 Turistično humanitarno društvo Glas
Več o prireditvah na www.turisticna-zveza.si, www.slovenia.info
Lipov list - Februar 2019
25
Potepanja
Pohodniška pot okoli Julijskih Alp
Gledati Triglav, hoditi okrog
njega, a ne stopiti nanj
Okoli Triglava – brez vzpona nanj. Okoli Julijskih Alp, ne da bi se vzpeli više. Posebnosti naravne in kulturne
krajine ter stik z lokalnim prebivalstvom namesto vrhov. Počasnost, ne hitenje. To so nekatere ključne značilnosti
nove, 260 kilometrov dolge pohodniške poti, ki jo je pripravilo in trasiralo Združenje Julijskih Alp in ki bo
v celoti odprta predvidoma v začetku letošnje jeseni. Britanski časopis Guardian jo je pred kratkim že uvrstil
na »vroči seznam« štiridesetih predlogov za počitnice v letu 2019.
Foto: Matevž Lenarčič/www.slovenia.info
Lipov list - Februar 2019
26
Potepanja
Foto: Matjaž Vidmar, arhiv LTO Kranjska Gora/www.slovenia.info
Mojstrana
Osrednji misterij poti je Triglav, gora in simbol. Kako ga doživljati drugače?
Gledati Triglav, hoditi okrog njega, od daleč spoznavati njegove
različne obraze, a hkrati ne stopiti nanj. Doživljati Triglavski narodni
park in Unesco-MAB biosferno območje Julijske Alpe ter njihovo naravo
peš, v miru in tempu, ki si ga določamo sami. Biti v Julijskih Alpah,
a ne stopiti v njihovo visokogorje. Odkrivati skrite naravne posebnosti,
ki jih ni v nobenem turističnem katalogu. Spoznavati
zgodbe in legende, ki jih ni v nobeni turistični ponudbi. Najti razgledne
kraje, tam obsedeti in se zazreti v neskončnost, pozabiti in se
potopiti v sanje, ki jih rišejo daljna obzorja. Najti in obsedeti na krajih,
primernih za meditacijo, in si vzeti čas zase. Spoznavanje in doživljanje
komaj opaznih naravnih čudežev, ki nam znajo pričarati nenavadno
občutje, imenovano sreča.
To so temeljna izhodišča za novo pohodniško pot okoli Julijskih Alp,
kot jih navajajo njeni ustvarjalci.
Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je tako povezovalna pot, ki bo
omogočala spoznavanje manj znanih delov te slikovite gorske
skupine s pogledi nanjo z njene robne, zunanje strani. Povezuje in
združuje severno (gorenjsko) in južno (soško) stran Julijcev v skupno
pot različnih krajinskih tipov. Razdeljena bo na šestnajst etap
– najkrajša je dolga okoli 4,6 kilometra, najdaljša okoli 26 kilometrov.
Na poti bo za blizu 9900 metrov vzponov in za približno toliko
spustov.
Preusmerjanje turističnega obiska
Zamisel za takšno pot okoli Julijskih Alp je dolgo zorela, je povedal
Klemen Langus iz Združenja Julijskih Alp in direktor Turizma Bohinj. Z
njo so ustvarili odličen turistični produkt – obenem pa tudi platformo
za nadaljnje povezovanje pri razvoju tega območja, ki se sooča s številnimi
izzivi. Med njimi je zagotovo (pre)usmerjanje turistov z najbolj
obiskanih točk na manj znane in manj obljudene; poleg tega s potjo
krepijo trajnostno mobilnost, saj je predvideno, da bi pohodniki lahko
premagovali dele poti z vlakom ali avtobusom; z razpršitvijo obiska
spodbujajo lokalno ekonomijo na širšem območju Julijskih Alp, ki
se sooča z demografskimi težavami (osip prebivalstva), našteva Klemen
Langus. »V sredini pa je Triglav, simbol poti, za katerega si želimo,
da bi to – simbol – spet postal, da ne bi ljudje tako trumoma hodili
nanj, pri čemer je pomembno še zlasti to, kako hitro se vzpnejo nanj.«
Pohodnika bodo na poti spremljale številne zgodbe tukajšnje krajine:
o Triglavu, zgodovini tukajšnjih krajev, o naravovarstvu, o lokalnih
prebivalcih, »na katere se pri razvoju turizma rado pozablja. A prav
oni so ključni za uspešen turistični razvoj, oni so tisti, ki ustvarjajo krajino,
ki ji vdahnejo dušo,« poudarja sogovornik.
Šestnajst etap
Etape poti so sicer naslednje: Kranjska Gora–Mojstrana; Mojstrana–
Jesenice; Jesenice–Sv. Peter–Begunje; Begunje–Bled; Bled–Goreljek
Foto: Nejc Pernek/www.slovenia.info
Bled
Lipov list - Februar 2019
27
Bohinj
(Pokljuka); Goreljek–Jereka–Stara Fužina; Stara Fužina–Bohinjska Bistrica;
Bohinjska Bistrica–Vrh Bače–Podbrdo; Podbrdo–Kalarsko sedlo–Grahovo
ob Bači; Grahovo ob Bači–Most na Soči; Most na Soči–
Tolmin; Tolmin–Kobarid; Kobarid–Bovec; Bovec–Log pod Mangartom;
Log pod Mangartom–Rabelj (Cave del Predil); Rabelj (Cave del Predil)–Kranjska
Gora.
Etape so zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap
mogoče prenočiti oziroma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali
nakup hrane in pijače.
Pot se skorajda ne dotakne najbolj obljudenih turističnih točk, kjer je
sredi poletja lahko že neznosna gneča; namesto tega pohodnika počasi
vodi ne zgolj po robu Julijcev, temveč tudi po robu turističnega
vrveža, skozi naselja in manj po hribih.
Ključno – spoznavanje posebnosti območja
Pohodniška pot okoli Julijskih Alp je namenjena tudi tistim, ki so kondicijsko
manj pripravljeni, dve tretjini poti je primerne tudi za družine
z otroki, je povedal Klemen Langus. Deli poti so praviloma prehodni
vse leto, nekateri teže v zimskem času, kadar je seveda na poti sneg.
Pri Združenju Julijskih Alp upajo, da pohodniki, ki se bodo podali na
pot, te ne bodo želeli čim prej prehoditi – to tudi ni njen namen,
poudarja sogovornik. »Bistvo poti je v počasnem spoznavanju tega
območja, v uživanju v njem, njegovih posebnosti, zgodb, kulinarike
...« Upa, da bodo pohodnike na poti sčasoma zadržali dalj časa na
območju, kjer poteka, »da po njej torej ne bi samo hodili, temveč bi
se tudi ustavili v kakšnem kraju na njej in v njem preživeli več dni ter
odkrivali še druge zanimivosti v njem in njegovi okolici.«
Mateja Gruden
Kriteriji za določitev trase poti
Izbor privlačnih krajinskih predelov z odprtimi panoramskimi
pogledi; lahke pohodniške ture, primerne za vse starostne skupine,
tudi za družine z otroki, speljane iz doline v dolino ter po
nezahtevnem sredogorju; brez strmih vzponov in spustov in
brez zahtevnejših odsekov, zavarovanih z jeklenicami in klini;
pot mora biti primerna, prehodna in orientacijsko nezahtevna
tudi v dežju in megli; proč od cest z motornim prometom, razen
izjemoma, kjer ni drugih alternativnih možnosti; peš po obstoječih
starih poteh, stezah, planinskih in kolesarskih poteh, gozdnih
in kmetijskih prometnicah (zaprtih za javni promet), skozi značilna
naselja, zaselke in vaška jedra, tudi čez pašne planine in pastirska
naselja ter mimo zgodovinskih krajev, kulturnih spomenikov
in znamenj; vključevanje obstoječih muzejev, muzejskih
zbirk in za javni obisk obnovljenih hiš; koriščenje obstoječih izobraževalnih
in urejenih tematskih poti; posamezne etape poti
se začnejo oziroma končajo v krajih, ki ponujajo možnosti za
prenočevanje, osnovno gostinsko ponudbo in so dostopni z javnim
prevozom; posamezne etape niso daljše od devet ur hoje.
Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info Foto: Jošt Gantar/www.slovenia.info
Potepanja
Kobarid
Lipov list - Februar 2019
28
Namig za izlet
Foto: Zoran Horvat/TIC Slovenska Bistrica
Bistriški vintgar
Po sledeh bajeslovnega izročila
Živa coprnija
– bajke Pohorja in Istre
Pred kratkim je izšel kulturno-turistični vodnik, ki predstavlja bajeslovne zgodbe Pohorja in hrvaške Istre. Izšel
je v okviru čezmejnega Interregovega projekta Živa coprnija in v sodelovanju šestih partnerskih organizacij iz
Slovenije in Hrvaške na področjih znanosti, turizma, umetnosti in kulture.
Pohorje in hrvaška Istra sta razviti turistični destinaciji, kjer pa se obisk
večinoma zgošča v uveljavljenih središčih – na Pohorju tam, kjer je na
voljo športna infrastruktura (še zlasti na Mariborskem Pohorju), v Istri
na obali. Poleg tega sta obe destinaciji izrazito sezonski; zunaj poletja
sta skromnejša tako ponudba kot obisk. Projekt Živa coprnija, ki se je
začel sredi leta 2017 in se končal lansko jesen, je tako zajel njuni zaledni
območji, Bistriško Pohorje in Osrednjo Istro, obe s precejšnjim
potencialom, da obiskovalce, ki v regijo že prihajajo, pritegneta z inovativnimi
vsebinami, s čimer bi omogočili tudi razpršitev obiska na
vse območje in razbremenitev najbolj obleganih destinacij, so ob
začetku projekta zapisali pri Razvojno-informacijskem centru Slovenska
Bistrica, ki je bil nosilec projekta.
Bistriško Pohorje in Osrednja Istra imata bogato naravno in kulturno
dediščino, povezuje pa ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina. Tako
je bil glavni cilj projekta zagotoviti aktivno ohranjanje bajeslovnega
izročila Pohorja in Istre, da bi izboljšali prepoznavnost manj znanih
delov teh območij in ustvarili priložnosti za njun razvoj – z oblikovanjem
čezmejnega kulturno-turističnega proizvoda Živa coprnija –
bajke Pohorja in Istre. Ta ponuja inovativen način doživljanja območij
naravne in kulturne dediščine z zgodbami.
Pri projektu so sodelovali še Znanstvenoraziskovalni center Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), založba Beletrina,
Etnografski muzej Istre iz Pazina, Združenje Val kulture iz Zagreba in
Občina Pićan. Pisateljsko obdelavo zgodb oziroma vodnika so zaupali
Dušanu Šarotarju, ilustracije pa Tini Dobrajc.
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je bil pri projektu Živa
coprnija/Živa štrigarija pristojen za zbiranje pripovednega izročila v
Sloveniji. Najstarejša objavljena zgodba z Bistriškega Pohorja, denimo,
je bila, kot so zapisali na spletni strani ZRC SAZU, objavljena leta
1864 v Kmetijskih in rokodelskih novicah. Objavil jo je Lovro Stepišnik,
posestnik, mlinar in prvi slovenski potujoči knjižničar, ki je živel
na Zgornji Ložnici. Takole se začne: »Živele so v starih časih v votlinah
pohorskih gor rojenice ali divje žene.« Ali zgodba o Ančnikovem gradišču:
»Ančnikovo gradišče ima svoje moči, nedostopnost. Pravijo, da
so na nedostopni previsni skali, na jugovzhodni strani, ljudje opažali
železna vrata, za katerimi naj bi bil hodnik. Notri naj bi bila kača, ki
čuva Ančnikove zaklade: zlatnino, zaboj zlatnikov, ki jih je nekdo tam
od strahu pustil. Ta zaklad je še danes tam.«
V Istri so ljudsko pripovedništvo raziskovali v Etnografskem muzeju
Istre. Pri populariziranju nesnovne kulturne dediščine pa je sicer zelo
dejavna občina Pićan, mestece na vzhodu istrskega polotoka, kjer
vsako leto poteka festival pripovedništva LegendFest.
L. L.
Lipov list - Februar 2019
29
Namig za izlet
Belokranjski Krasinec
Dopustniško udobje
v naravi
Za marsikaterega Slovenca je Bela krajina neznana deželica med Gorjanci in Kolpo. Modrooka lepotica je
mejna reka, a pomembnejše od tega je, da je čista, primerna za kopanje, saj se poleti segreje do 27 stopinj
Celzija in več. Bogata je z ribami, ne preveč divja v pravšnji meri izziva čolnarje, njeno obrežje, na katerem je
več urejenih kampov, pa vabi na dopust. Na svoj račun pridejo tudi ljubitelji hoje, kolesarji, pokuševalci dobre
vinske kapljice in drugih belokranjskih kulinaričnih posebnosti.
Glamping Kolpa Resort na Krasincu je streljaj od Podzemlja, nekaj kilometrov
oddaljen od srednjeveške Metlike in Črnomlja, ki se ponaša
z vsakoletnim jurjevanjem, najstarejšim folklornim festivalom v Sloveniji.
Obiskovalcem ponuja tri nadstandardno opremljene glamping
šotore, sedem lesenih glamping hišk z majhno kuhinjsko nišo,
klimatsko napravo in posteljnino. V šotorih so še zasebna ogrevana
kopalnica s straniščem, stilska kuhinja in prostoren dnevni prostor.
Zunaj pa so urejene gredice z zelenjavo, sadnim grmičevjem, gostom
je na voljo odprto kurišče za preživljanje skupnih večerov, bralni kotiček
pod krošnjami dreves, mini bar in pokrit družabni prostor.
V neposredni bližini je športno letališče Prilozje, v Metliki sta Belokranjski
muzej in Slovenski gasilski muzej, številni vinarji pripravijo
pokušnje po želji, še zlasti pa je treba poudariti naslednje: na Krasincu
lahko v miru opazujemo bele štorklje, lisice, srne, sove, netopirje, kačje
pastirje ...
Glamping Kolpa Resort je za zdaj odprt od maja do septembra, razmišljajo
pa o podaljšanju ponudbe v spomladanske in jesenske mesece.
Največ gostov prihaja iz tujine, čedalje več pa je tudi Slovencev.
Toni Gašperič
Lipov list - Februar 2019
30
Kulinarični kotiček
Irena Jenko
Sirarnica Rožnik
Okus tradicije v prestolnici
Če je mleko odlično, bodo takšni tudi izdelki iz njega. Še zlasti, če je njihova pridelava takšna, ki dopusti
času, da opravi svoje delo, brez naglice. Tako razmišljajo in delajo v Sirarnici Rožnik, ki domuje na kmetiji
s tristoletno tradicijo, tudi pridelave mleka in mlečnih izdelkov, v ljubljanskem Podutiku. Z nje se odpira
lep pogled na bližnji Rožnik – od tod deloma ime sirarnice; deloma pa zavoljo rožic, ki cvetijo na njihovih
travnikih in ki so del krme za njihove živali.
Na kmetiji pridelujejo zelo širok nabor izdelkov: poleg surovega in
(po želji) pasteriziranega mleka pridelujejo sveže in kuhano maslo
(ghee), skuto, tudi albuminsko, jogurte, tekoče, čvrste in na grški način,
kefir, sladko in kislo smetano ter več vrst sirov – mladi sir, zorjenega,
od enega meseca do pol leta, sir s plesnijo, sir za peko in sezonsko
kajmak. Mleko je tudi vanilijevo, čokoladno in z okusom ledene kave;
skuta in jogurt sta tudi v sadnih različicah, pri čemer zagotavljajo čim
večji delež kakovostnega sadja in čim manjši delež sladkorja, razlaga
Irena Jenko iz Sirarnice Rožnik. Tudi pri drugih dodatkih so pozorni na
to, da je osnovna sestavina prevladujoča in da je sestavin na splošno
čim manj.
Družinska zgodba
Sirarnica Rožnik je družinska zgodba, ki se je začela pred več sto leti
in ki jo zdaj nadaljujejo zakonca Irena in Jani Jenko ter njuni otroci,
hčeri Monika in Kristina ter sin Gašper; pred nekaj leti se jim je pridružil
še Monikin mož Jože. Irena Jenko rada pove, da živijo v sožitju z
živalmi (imajo kakih petdeset krav in nekaj podmladka), tako rekoč
pod skupno streho. Skrb zanje je za vso družino izjemno pomembna.
Domača krma za živali
Hrano za živali pridelujejo sami, kolikor je to le mogoče. Trava, mrva,
košnja, koruza in druga žita, stročnice, kot je denimo grah za zagotavljanje
beljakovin v mleku, pa različne vrste detelje v košnji, ki so tudi
odličen vir »zelenih beljakovin« – vse to je del prehrane živali.
Območja, kjer so njihove obdelovalne površine, spadajo v mrežo zavarovanih
območij (Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter
Ljubljansko barje – območje Nature 2000), deloma so na vodovarstvenem
območju (Stegne). Zemljo obdelujejo na kar se da okolju
prijazen način. Gnojijo jo s fermentirano gnojevko, ki spodbuja živost
zemlje; tako je v njej, denimo, precej deževnikov, ki izboljšujejo njeno
rodovitnost. Uporabljajo metodo kolobarjenja, tradicionalni način
kmetovanja, pri katerem določeno vrsto vsako leto pridelujejo na
drugem delu obdelovalne površine. Uporabljajo preparate biodinamičnega
– sonaravnega kmetovanja. Težave krav odpravljajo z naravnimi
in homeopatskimi pripravki ter čaji.
Zvesti tradiciji
Zvesti so tradiciji, a obenem dosledno sledijo sodobnosti in novostim,
ki jih ta prinaša za izboljševanje kakovosti izdelkov. Irena Jenko
se je tako konec januarja mudila v Franciji, kamor je znova šla na izobraževanje
o pridelavi mlečnih izdelkov; tudi sicer se nenehno izobražuje,
v Sloveniji in tujini. Po francoski metodologiji tako, denimo,
nanašajo na sire plesni, ki pomagajo pri encimskem zorenju in razvoju
teksture sira, ki tako dobi mehkobo in značilna okus in aromo. Sicer
se pri pridelavi izdelkov izogibajo priganjanju časa in različnim »spodbudam«,
ki bi pohitrili proces pridelave. Čas ustvarja najboljše okuse
in arome, pravi sogovornica.
Lipov list - Februar 2019
31
Kulinarični kotiček
Znak kakovosti za surovo maslo
In kako se vsa ta skrb, od skrbi za živali do spoštovanja tradicije pri
pridelavi izdelkov, odraža v kakovosti tega, kar ponujajo? Izdelki so
polnega, močnejšega okusa, so hranljivi, napolnijo z energijo in na
splošno ugodno vplivajo na počutje, še zlasti na prebavni sistem, ki je
eden temeljev našega zdravja, poudarja Irena Jenko.
Za svoje izdelke so doslej prejeli že več deset nagrad – zlata, srebrna
in bronasta priznanja na ocenjevanjih Dobrot slovenskih kmetij. Njihovo
surovo maslo ima s tremi zaporednimi zlatimi priznanji tudi znak
kakovosti.
Besedilo in foto: Mateja Gruden
Bohinjska mal’ca
Ni dneva v planinah brez
klobase, sira in česna
V Bohinju je navada, da dan v planinah ne sme miniti brez klobase, sira in stroka česna. Nekoč so ljudje malico
nosili s seboj v lesenih šatuljah ali dežah. Med potjo so se odpočili na kakem štoru, s pipcem odrezali velik kos
kruha, nekaj »kolesc« klobase in malo sira. Česen pa za povrhu, da se maščoba ne bi preveč »prijela«.
Bohinjska mal’ca, spominek, s katerim TD Bohinj obuja spomin na to
staro bohinjsko navado, je lani prejela zlato priznanje na področju
kulinarike v okviru prvega natečaja TZS za izbor kulinaričnih in gastronomskih
spominkov. Sodobno mal’co sicer sestavljajo klobasa, zaseka,
česen in sir ter deščica za podlago, karirast prt in palica. Bohinjska
klobasa in zaseka sta izdelka Loških mesnin (prva ima tudi certifikat
Bohinjsko), Bohinjski sir pridelujejo v Bohinjski sirarni, česen pa prideluje
Karolina Bremec Odar v Studorju (oba izdelka imata certifikat
Bohinjsko).
»Ta prava« bohinjska suha klobasa je narejena iz kakovostne surovine
po tradicionalnem receptu, ki je skrbno varovana skrivnost. Prvovrsten
okus ji dajeta zorenje na alpskem zraku in dimljenje v prekajevalnici
na bukova drva iz bohinjskih gozdov.
Bohinjski sir, posebna vrsta ementalskega sira, je znan po velikih luknjah.
Hlebec sira je težak okoli petdeset kilogramov in ima premer
šestdeset centimetrov. Odlikujeta ga visoka kakovost in aromatičen
okus, ki spominja na okus orehov. Sir je narejen iz surovega mleka
bohinjskih krav in ročno negovan. Postopek izdelave sira združuje
tradicijo, znanje in več kot stoletno izkušnjo sirarjenja.
Česen pridelajo na njivi pod vasjo Studor v Bohinju. Zaradi alpskega
podnebja ima blag okus. Sadijo ga jeseni, spomladi ga ročno oplevejo,
nato pa zori do konca poletja, ko ga poberejo in sušijo.
L. L.
Foto: TD Bohinj
Lipov list - Februar 2019
32
Zeleni zgledi
Foto: Luka Dakskobler
Gorazd Trušnovec med čebelarjenjem na strehi ene ljubljanskih bank
Gorazd Trušnovec, predsednik društva Urbani čebelar
Med z ljubljanskih streh
(in balkonov)
Čebela je bila beseda leta 2018 po izboru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v tretji
akciji Beseda leta. Ob tej priložnosti – in glede na čedalje večji pomen čebel, čebelarjenja in medu
tudi v slovenskem turizmu – smo se pogovarjali z Gorazdom Trušnovcem, predsednikom ljubljanskega
društva Urbani čebelar, ki prav v tem mesecu (februarja) praznuje petletnico delovanja.
Gorazd Trušnovec, sicer publicist, filmski kritik in scenarist, se je za
čebelarjenje navdušil pred dobrim desetletjem. V Ljubljani, kjer živi, je
začel pogrešati tesnejši in pogostejši stik z naravo, ki ga je bil vajen v
otroštvu; odraščal je na robu Trnovskega gozda, ki je bil njegovo najljubše
igrišče. Obenem je iz otroštva nepričakovano priplaval vonj po
čebelah in medu; stric Gorazdovega očeta je bil čebelar in po hiši
Gorazdove none, kjer je točil med, se je razlegal vonj po njem ... Vse to
ga je spodbudilo, pripoveduje, da je segel po literaturi o čebelarjenju,
začel je spremljati, kaj se dogaja na tem področju, navezal je stik s
Francem Petrovčičem, pionirjem urbanega čebelarjenja v Sloveniji, ki
je pred slabim desetletjem začel čebelariti na strehi Cankarjevega
doma, »in odtlej ni bilo več poti nazaj«, se nasmehne. Čebelariti je
začel z dvema panjema na balkonu domače večstanovanjske hiše v
Ljubljani in več kot uspešno sklenil prvo čebelarsko leto: natočil je
dvajset kilogramov medu.
Leta 2014 je s somišljeniki ustanovil društvo Urbani čebelar, ki si prizadeva
za promocijo in uveljavitev mestnega čebelarstva. Zdaj ima
nekaj več kot štirideset članov, bodisi aktivnih mestnih čebelarjev
bodisi podpornikov društva.
Najemi panj
Panja, s katerima je začel čebelariti, sta bila za novopečenega čebelarja
kmalu premalo, a za več doma ni bilo prostora. Zato se je
Gorazd začel ozirati za priložnostmi čebelarjenja še kje drugje.
Prva se je pokazala v obliki strehe Španskih borcev v Mostah. »Tod
sem pridelal zelo kakovosten gozdni med, že prvo leto sem prejel
nagrado zanj. Zdi se kar malce nenavadno, da sredi naselja stanovanjskih
blokov pridelaš tak med,« pravi sogovornik, »a čebele od
tod letijo na bližnji Golovec, kjer je paša zelo bogata. Kako različen
med pridelaš na različnih območjih Ljubljane! Za Bežigradom, kjer
živim, večinoma pridelam cvetličnega, saj je tod precej sadovnjakov
in vrtov. Med, ki ga pridelam na strehi Hotela Park v središču
mesta, pa je harmonična mešanica gozdnega in cvetličnega; od
tod čebele letijo na pašo na Grajski grič, Golovec in park Tivoli ter
Rožnik. Njihova paša je tako bogata, da smo prvima panjema
kmalu dodali še dva.«
Gorazd zdaj čebelari na petnajstih lokacijah v Ljubljani – v okviru storitve
Najemi panj, ki se je je domislil v želji, da bi lahko čim več čebelaril.
Stranke mu zagotovijo lokacijo, on jim zagotovi panje in čebele
Lipov list - Februar 2019
ter domač med. Čebelari pa v klasičnih slovenskih (AŽ) in nakladnih
(LR) panjih.
Zoper pomisleke z analizami in nagradami
Prvi pomislek glede urbanega čebelarjenja je bržkone ta, da okolje, v
katerem se pasejo čebele, ni med najbolj čistimi, kar zadeva ozračje
– in posledično je dvomljiva tudi kakovost njihovega medu. Kako urbani
čebelarji zavračajo takšne pomisleke? »Najlaže in najbolj učinkovito
lahko takšne predsodke ovržemo z analizami medu in nagradami,
ki jih prejemamo zanj. Ko je Mestna občina Ljubljana kandidirala
za naslov Zelena prestolnica Evrope 2016, je bila del prijave tudi temeljita
analiza mestnega medu v tujini. V njem ni bilo sledi ničesar,
kar bi lahko bilo škodljivo. Pa tudi sicer naš med nenehno pošiljamo
na analize, ocenjevanja. Tako lahko dokažemo, da je resnično kakovosten,«
razlaga Gorazd, čigar med uporablja v svoji kuhinji eden najuglednejših
slovenskih šefov, Janez Bratovž. O Gorazdu in njegovem
čebelarjenju je tako mogoče brati tudi v novi knjigi Janez Bratovž
avtorja Noaha Charneyja, s katero se je kuharski mojster poklonil dobaviteljem
sestavin, ki jih uporablja v svoji kuhinji.
A urbano čebelarjenje, za katerega se zdi, da je postalo »moda« v zadnjih
letih, še zdaleč ni novodobna domislica; tradicija čebelarjenja v
Ljubljani in njeni okolici, denimo, zagotovo sega že več stoletij nazaj.
Arhitekt Jože Plečnik, predvojno Učiteljišče in številne meščanske
družine so imeli na svojih vrtovih čebelnjake. Na območju ljubljanske
občine pa po podatkih MOL deluje tri odstotke vseh slovenskih čebelarjev,
ki imajo več kot 4500 panjev.
Čebela je znak zdravega okolja
Očitno navdušenje širše slovenske populacije nad čebelami, tudi glede
na to, da je čebela postala beseda leta 2018, si urbani čebelar razlaga
z zgodovino, v kateri so naši slovenski predniki živeli bolj kot ne
na podeželju, v manjših samooskrbnih skupnostih, ki so čebele potrebovale
za okusnejše sadje in več sadja ter drugih pridelkov ter za
sladilo. »Mislim, da imamo naklonjenost do čebel v krvi, da se je ta
ohranila skozi generacije, vse doslej, četudi zdaj večinoma živimo v
urbanih okoljih. Nismo še pozabili njihovega pomena za naše prednike,«
razmišlja Gorazd.
Poleg tega je ozaveščenost ljudi o pomenu in pomembnosti čebel
čedalje večja, ugotavlja. »Čebele so se znašle v precepu med napačnimi
preteklimi okoljskimi dejanji in pravo potjo za prihodnost. Čebele
so znak zdravega okolja. Skrb zanje pa je po mojem mnenju simbol
širšega zavedanja o tem, kako pomembno je življenje v zdravem okolju.
Slovenija je še vedno razmeroma neonesnažena in to je dediščina,
ki jo moramo ohranjati za zanamce.«
In kako se to odraža v razmerah v slovenskem čebelarstvu? »Slovenski
med je zelo kakovosten, je pa treba narediti še korak naprej – v
smeri ekološkega, sonaravnega čebelarjenja, čim manj agresivnega
do čebel. V Sloveniji nikoli ne bomo konkurenčni s količino medu, ker
za to nimamo zmogljivosti; Kalifornija, recimo, ima plantaže mandljevcev,
ki so velike za skoraj polovico Slovenije, kar pomeni na tisoče
ton medu. A mi smo butični. To je naša prednost, s katero bi lahko
tudi dosegali višje cene medu, če bi se kupci zavedali, da to ni industrijska
pridelava, temveč delo, v katero je vložena precejšnja skrb.«
Zanimanje za nakup domačega, slovenskega medu, je med slovenskimi
kupci čedalje večje, ugotavlja Gorazd, so pa kupci tudi čedalje
zahtevnejši, čedalje več jih želi vpogledati v čebelarske evidence.
»Seveda pa je najbolje, da čebelarja poznaš; to je dejavnost, kjer je
zaupanje izjemno pomembno.«
Turisti, čebelarji prostovoljci
Zima je za čebele čas počitka. Še kakšen mesec, morebiti manj, in sezona
čebelarjenja se bo počasi začela. Gorazd pa v novem letu razmišlja
tudi o novem izzivu: »O učenju o čebelarjenju na podlagi prostovoljstva.
To bi bila tudi inovativna turistična ponudba za tiste, ki bi si želeli
doživeti Slovenijo oziroma Ljubljano na malce drugačen način!«
»Društvo Urbani čebelar si prizadeva za naslednje cilje: povečanje
števila urbanih čebelarjev in števila čebeljih družin v okviru mestnega
okolja ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora za to dejavnost;
izboljšanje informiranja javnosti o urbanem čebelarjenju, njegovem
obstoju in delovanju ter možnostih za njegov razvoj v
Sloveniji in širše; izboljšanje starostne strukture čebelarjev v Sloveniji
oziroma njihovo pomlajevanje; strokovna uveljavitev urbanega
čebelarjenja v najširšem pomenu (od promoviranja dobre prakse v
skladu z veterinarskimi in higienskimi smernicami, ki se dotikajo čebelarstva
na splošno, do akademske oziroma znanstvene raziskovalne
ravni); izboljšanje razmer za urbano čebelarjenje v mestnem
okolju Ljubljane in drugih večjih mestnih središčih Slovenije ter tudi
zunaj njenih meja; izboljševanje zdravstvenega stanja slovenskih
čebel in skrb za pasemsko čistost avtohtone kranjske sivke; povečanje
količine medovitih rastlin in dreves v urbanih okoljih; izboljšanje
stopnje domače samopreskrbe z medom in čebeljimi izdelki; povezovanje
urbanega čebelarjenja z drugimi panogami, ki si prizadevajo
za izboljšanje kakovostne ravni življenja v mestih.« (Povzeto po
opisu na spletni strani Urbani čebelar.)
Mateja Gruden
33
Zeleni zgledi
Zelena Ljubljana ponuja čebelam bogato in raznoliko pašo.
Foto: Miran Kambič/www.slovenia.info
Lipov list - Februar 2019
34
Trendi
Foto: arhiv ZTKK
Pred Prešernovim spominskim muzejem
Obogatena resničnost v Kranju
Ko nas v muzej povabi
sam France Prešeren
»Dobrodošli v Kranju. Kranjčani smo ponosni na bogato mestno zgodovino in delček te lahko doživite
z nami s pomočjo sodobnih tehnologij. Skozi obogateno resničnost pokukajte v preteklost in
postanite del starih kranjskih zgodb. Uživajte v našem mestu!« Na potep po Kranju nas takole vabi
– France Prešeren, ki nenadoma vznikne sredi stare fotografije Kranja; z glasom in stasom! Sicer v
občutno pomanjšani različici; to določa velikost zaslona našega pametnega telefona ali tabličnega
računalnika, ki sta ključna za doživetje Kranja s pomočjo obogatene resničnosti (angl.: augumented
reality – AR). Aplikacija AR Kranj tako prepleta resničen in virtualen svet za zanimivejše doživetje
mesta v preteklih stoletjih.
»Z obogateno resničnostjo se obiskovalec laže vživi v mesto in se
zato bolj poglobi vanj, doživi ga na drugačen način, ki se trdneje zasidra
v spomin,« meni Kristina Sever z Zavoda za turizem in kulturo
Kranj, ki ponuja doživetje AR Kranj. Ključna prednost takšnega doživetja
mesta je, da oživlja koščke preteklosti Kranja z glasbo, filmčki,
poustvari že izginulo dediščino, še zlasti pa »oživi« največjega slovenskega
pesnika.
Šest točk, šest obogatenih resničnosti
Aplikacija povede obiskovalca po šestih izbranih točkah v starem
Kranju, povezanih z zgodovino Kranja. Te so označene na zemljevidu
na zgibanki AR Kranj – in na zemljevidu aplikacije, ki jo je
treba (brezplačno) naložiti na svoj pametni telefon ali tablični računalnik.
Prva točka je TIC Kranj, kjer obiskovalec preizkusi aplikacijo. TIC poišče
na zemljevidu v aplikaciji (Kranjska hiša), jo odpre in pritisne gumb
ar+, telefon ali tablico pa usmeri na staro fotografijo Kranja v zgibanki.
S tem »prikliče« Franceta Prešerna, ki sredi fotografije pove uvodne
besede. Ob gumbu ar+ je še gumb i; če pritisnemo nanj, se nam na
zaslonu izpišejo ključne informacije o TIC. Na enak način so zasnovane
preostale točke: gumb ar+ ponese v virtualni svet, gumb i postreže
z dodatnimi informacijami o točki, kjer se nahajamo. »Doživetje je
seveda še bogatejše, če se obiskovalci odpravijo po mestu v spremstvu
vodnika; ta jim pove še več o posameznih točkah in Kranju,«
pove sogovornica; sicer se lahko z aplikacijo AR Kranj po mestu sprehodimo
tudi sami.
Najlepše povabilo v Prešernov spominski muzej
S Kristino Sever se odpraviva do preostalih točk v starem Kranju. Druga
je pred vhodom v Prešernov spominski muzej. Na tleh je plošča, v
katero potem, ko smo na zemljevidu na zaslonu poiskali lokacijo,
usmerimo svojo mobilno napravo.
Lipov list - Februar 2019
35
Trendi
Pred Prešernovim spominskim muzejem
In na Glavnem trgu spet stoji – pranger!
»Pozdravljen, postoj! Moje ime je doktor France Prešeren. No, nekoč sem živel
v tej hiši, ki je danes muzej, posvečen mojemu življenju in delu. Moji rojaki so
me namreč imenovali za največjega pesnika in po meni poimenovali številne
vrtce, šole, gimnazije, društva, pa tudi trge in ulice, med drugim tudi to, na
kateri stojimo. Preden pa se odpraviš naprej, te vabim še na ogled moje hiše.«
France Prešeren je v tej hiši bival od leta 1846 do leta 1849; spominski
muzej je urejen v prvem nadstropju – s pesnikovimi deli v izvirniku in
dragocenimi zgodnjimi tiski ter sobo, opremljeno s pohištvom iz Prešernovega
časa. Pritličje je namenjeno kulturnim dogodkom.
Sredi trga spet stoji sramotilni steber
Zemljevid nas povede nazaj proti Glavnemu trgu, kjer je naslednja
točka: plošča na tleh, ki nas spominja na to, da je tukaj nekoč stal
sramotilni steber, pranger. Ta se nenadoma prikaže pred nami, na zaslonu;
visok je bil okoli dva metra, imel je značilno kapo in stal je na
kamnitem podstavku. Na steber je bil pritrjen železen okov, na katerega
so ob nedeljah ali praznikih priklenili kaznjence. (Zdaj se lahko
nanj »priklenemo« tudi sami – in fotografiramo, seveda.) Pranger so
na osrednjem trgu v Kranju, kjer se je zbiralo največ ljudi, postavili v
13. stoletju. Način kaznovanja na sramotilnih stebrih pa se je ohranil
do 17. stoletja.
Kakšen je bil utrip starega Kranja?
Naslednja točka je obokan podhod – Pavšlerjeva hiša, ki je nastala
verjetno v 16. stoletju s povezovanjem dveh ali treh starejših stavb s
slikovitim arkadnim hodnikom, na Glavnem trgu. Zdaj je v njej Galerija
Prešernovih nagrajencev. AR Kranj nam na tej točki predvaja kratek
filmček z glasbo, ki prikazuje utrip Kranja na začetku 20. stoletja.
Od mestnih grbov do spomenika gotskega stavbarstva
Nasproti podhoda je Mestna hiša, kjer se obiskovalec seznani z
zgodovino mestnih grbov, zadnja, šesta točka, pa je cerkev sv.
Kancijana iz 15. stoletja, najpomembnejša stavba v mestni veduti
in eden najpomembnejših spomenikov gotskega stavbarstva na
Slovenskem, vzor številnim pozneje zgrajenim cerkvam. Z aplikacijo
vstopimo v cerkev, ne da bi tudi fizično vstopili vanjo; ob
spremljavi cerkvene glasbe se nam odkrije njena notranjost. (Sicer
lahko zatem tudi resnično vstopimo v cerkev – a brez glasbene
spremljave!)
O obogateni resničnosti
Aplikacija AR Kranj je v turistični ponudbi od začetka leta 2017. Najbolj
navdušuje mlade, ki so vešči sodobnih tehnologij, a tudi starejši
jo radi preizkusijo, še najbolj iz radovednosti, pove Kristina Sever.
Obogatena resničnost je sicer tehnologija, ki nam z dodatnimi informacijami
nadgradi sliko resničnega sveta. To doseže s pomočjo računalniško
generiranih, virtualnih učinkov (slike, zvoka ali besedila). Je
interaktivna izkušnja v resničnem okolju, kjer so predmeti v njem
obogateni z računalniško generiranimi informacijami. Ključna vrednost
obogatene resničnosti je, da dele digitalnega sveta, ki jih vnaša
v resnični svet, tudi dojemamo kot del resničnega sveta.
Besedilo in foto: Mateja Gruden
Filmček o utripu v Kranju vnazačetku 20. stoletja
Kranjski grbi od 12. stoletja do zdaj
Lipov list - Februar 2019
36
Inovativno
Luknja v prihodnost
Novomedijske vsebine turističnih Trbovelj
Virtualno doživetje
tradicije rudarstva
Virtualni poligon Luknja v prihodnost pomeni kvantni skok v vsebinski nadgradnji in tehnični opremljenosti
virtualne platforme, ki jo razvijajo v Delavskem domu Trbovlje. Prvi sklop vsebuje Virtualni muzej
rudarstva 4. dritl, drugi sklop so odprli z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost, pripravljajo pa tudi
postavitev multidisciplinarne virtualne izkušnje Pobeg iz rudnika. Tako zaokrožajo sklop novomedijskih
predstavitev tehniške, socialne in kulturne dediščine Trbovelj.
Virtualni poligon Luknja v prihodnost
Virtualni poligon Luknja v prihodnost je navdušujoč novomedijski
prehod iz globin trboveljske jame v neskončnost vesolja. Z novimi
vizualnimi senzacijami, ki so na ogled, v Delavskem domu Trbovlje na
inovativen način povezujejo 250-letno tradicijo rudarjenja z vsem tistim,
kar se v Trbovljah, novomedijskem mestu, dogaja zdaj, od merilnih
naprav za Nasine raketoplane do virtualnih rešitev simulatorjev
letenja. Novi poligon popelje obiskovalca na pot v prihodnost, kjer se
odpirajo nova in nova obzorja, polna neslutenih možnosti razvoja in
delovanja.
Virtualni poligon so prvič predstavili na mednarodnem festivalu novomedijske
kulture Speculum Artium (Delavski dom Trbovlje, od 13.
do 15. septembra 2018), kjer si ga je ogledalo več tisoč ljudi. Po festivalu
in uspešni predstavitvi poligona pa je celotna postavitev stalno
nameščena poleg 4. dritla. Obiskovalci lahko Luknjo v prihodnost
obiščejo v okviru obiska virtualnega muzeja rudarstva ali samostojno,
doživetje pa bodo nenehno nadgrajevali z novimi tehnologijami.
Luknja v prihodnost je zasnovana z novimi tehnologijami (VR, AR, hologrami
...), ki se vsebinsko navezujejo na rudarsko tradicijo Trbovelj
(tehniška, socialna in kulturna dediščina) in so predstavljene v virtualnem
okolju v interakciji z obiskovalci. Tako je v Trbovljah zaživel nov
turistični produkt, ki se vključuje v že obstoječo ponudbo, ki Trbovlje
Nove tehnologije se vsebinsko navezujejo na rudarsko
tradicijo Trbovelj
Lipov list - Februar 2019
37
Inovativno
Virtualni muzej rudarstva 4. dritl
Muzej obiskuje čedalje več ljudi
Trbovlje so bile nekdaj rudarsko mesto, a zdaj še zdaleč niso več
črne in sajaste. Dolina je zelena, polna naravnih lepot in posebnosti,
ki jih ni mogoče videti nikjer drugod. Trbovlje, nekoč črna
dolina, so zdaj kraj z veliko zelenja, cvetja in sonca. Zasavje pa v
svojih nedrjih skriva še številne neodkrite bisere.
turistom predstavi kot mesto z bogato tradicijo, usmerjeno v prihodnost.
Z Virtualnim poligonom Luknja v prihodnost se nadaljuje uveljavljanje
Trbovelj kot nove turistične destinacije v Sloveniji in krepi
prepoznavnost kraja ter regije v Sloveniji in tujini.
Virtualni muzej rudarstva
Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, projekt, ki deluje v okviru Delavskega
doma Trbovlje, povezuje življenje rudarjev in industrijsko zgodovino
mesta s pomočjo novih tehnologij. Odprli so ga junija leta 2017.
Odtlej s svojo edinstvenostjo privablja ljudi iz vse Slovenije, dober
glas pa se je razširil tudi v druge države, zato redno gosti tudi tuje
obiskovalce.
Ko se gostje sprehajajo skozi virtualni muzej rudarstva, si lahko ogledajo
pristno rudarsko opremo in dobijo občutek, kot da bi bili resnično
v jami. Vsi materiali in orodja so avtentični, nekateri dobesedno
pripeljani iz jame. Originalno leseno rudniško podporje so pomagali
postaviti upokojeni rudarji iz društva za ohranjanje rudarske dediščine
Perkmandeljc, ki so s svojim delom dosegli popolnoma stvaren
vtis rudniške preteklosti.
Namen muzeja 4. dritl je poleg ohranjanja industrijske kulturne dediščine
z novomedijskimi orodji tudi izvajanje različnih programov izobraževanja,
virtualni ogledi resničnih rudniških rovov ter druge rudarske
opreme. V muzeju je prikazano tudi socialno življenje, ta
avtohtona trboveljska subkultura, na vseh področjih, od kulinarike,
glasbe, bivalnih posebnosti, samosvoje govorice ter še kaj.
Obiskovalci, domači in tuji, so presenečeni, kako posrečen spoj realnosti
in navidezne resničnosti (VR) utemeljuje zgodovino ter spregovori
o njej na zanimiv in inovativen način.
L. L.
Foto: arhiv Delavskega doma Trbovlje
Virtualne vsebine si je mogoče ogledati ob sobotah ob
10. in 11. uri, skupine pa sprejemajo po vnaprejšnjem
dogovoru.
Malce drugačno spoznavanje zgodovine
Vsebine za strani Inovativno pripravljamo v sodelovanju z zavodom Novi turizem.
Lipov list - Februar 2019
38
Digitalno
Foto: Pixabay
Nasveti za uporabo Googlovih zemljevidov
Pelji me po stranskih cestah!
Kljub poplavi digitalnih zemljevidov in aplikacij za navigacijo ostaja Google Maps med najbolj priljubljenimi.
Kar je razumljivo – je brezplačen, zanesljiv, pregleden, preprost za uporabo in za povrh prednameščen
na pametne telefone z operacijskim sistemom Android. Kljub temu pa vsebuje nekaj zanimivih
funkcij, ki jih marsikateri uporabnik morda še ne pozna.
Objavljamo nekaj najbolj priročnih.
Dodajanje postankov
Pri uporabi navigacije nas največkrat zanima, kako priti od točke A do
točke B, včasih pa vnaprej načrtujemo še kakšen postanek. Do dodajanja
postankov pridete s pritiskom na tropičje ob vaši lokaciji (ko ste
že izbrali končno lokacijo) in možnostjo »Dodaj postanek«; med začetkom
in ciljem vstavite do devet postankov, ki jih lahko potem tudi
poljubno razvrščate.
Zaklenjeno vrtenje
Se vam včasih zdi, da bi se laže orientirali, če bi imeli zemljevid med
navigacijo ves čas obrnjen proti severu? To lahko preprosto vklopite,
če se v meniju premaknete v »Nastavitve« in znotraj teh v »Navigacijske
nastavitve«, kjer poiščete in obkljukate »Sever naj bo vedno na
vrhu zemljevida«.
Vozni redi
Namesto da vozne rede iščete po najrazličnejših straneh javnih
prevoznih sredstev, po vnosu destinacije preprosto kliknite na
»Javni promet« (ikona z vlakom) in prikazal se vam bo seznam najboljših
možnosti. Prilagodite lahko tudi čas odhoda, s pritiskom
na »Možnosti« pa filtrirate zadetke glede na želeno vrsto javnega
prometa in poti.
Shranjevanje parkirnega mesta
Se še spomnite slavne parkirne garaže iz priljubljene ameriške serije
Seinfeld, v kateri je Jerry z druščino vso epizodo iskal parkirno mesto,
na katerem so pustili avto? Da bi se temu izognili, so pri Googlu pripravili
funkcijo »Shrani parkirno mesto«, do katere pridete z dotikom
točke, kjer se trenutno nahajate.
Temni način
Čeprav se Google Maps načeloma sam prilagaja času dneva, je številnim
prijetnejša temna paleta barv. Možnost za vključitev temnega
načina boste našli v »Navigacijske nastavitve«, kjer lahko barvno
shemo spremenite v »Noč«. Res pa to pride v poštev zgolj pri navigaciji
– zemljevidi zunaj tega načina bodo namreč še vedno ves čas
svetli.
Varčevanje z baterijo
Je vaša baterija v zadnjih izdihljajih, polnilec pa vse prej kot na dosegu
rok? Med navigacijo preprosto izklopite zaslon in se prepustite
glasovnemu vodenju. Ves čas prižgan zaslon namreč hitro prazni baterijo,
še zlasti ob višji svetilnosti zaslona v sončnih dnevih.
Izogibanje avtocestam
Če želite, da vas navigacija ne vodi po avtocestah, pojdite v »Nastavitve
navigacije« in pod poglavjem »Možnosti za pot« vklopite »Izogni
se avtocestam«.
Glasovni nadzor
Namesto da med vožnjo segate po telefonu, lahko Google Maps
upravljate z glasovnimi ukazi. Za začetek pritisnite na ikono mikrofona
ali izrecite: »Ok, Google.« Seznam ukazov pa boste našli na povezavi:
https://support.google.com/maps/answer/6041199?hl=sl.
Preprostejše premikanje v uličnem pogledu
Ste na računalniku naveličani iskanja prave puščice, ko pa bi se radi zgolj
premaknili naprej po ulici (v uličnem pogledu)? V »Street View« se lahko
premikate z uporabo tipkovnice, in sicer s tipkami WASD ali s smernimi
puščicami, tako kot v prvoosebnih igrah. Kadar delate s sledilno ploščico,
pa sta za povečavo ali pomanjšanje izredno uporabna kar + in -.
Zemljevidi brez povezave
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste zaradi pomanjkanja
zakupljene količine prenosa podatkov v tujini morali varčevati z
uporabo navigacije. Google Maps že nekaj časa ponuja prenos
zemljevidov za uporabo brez povezave s svetovnim spletom.
Vse, kar morate storiti, je, da pod »Zemljevidi brez povezave« v
začetnem meniju označite del zemljevida in ga prenesete na svoj
telefon.
Lipov list - Februar 2019
39
Foto: Pixabay
Digitalno
Fotografija je simbolična
Kartice letalskih ponudnikov
in njihove (ne)ugodnosti
Večina ljudi ima vsaj eno kreditno kartico. Nekateri pa imajo tudi kartice
letalskih ponudnikov, saj jim omogočajo posebne ugodnosti.
Te so sicer bolj kot v Evropi priljubljene v ZDA, a nekatere letalske družbe
jih ponujajo tudi svojim evropskim potnikom. Med ugodnostmi, ki
jih po navedbah letalskih družb omogočajo kartice, so največkrat hitrejše
vkrcanje, dodatna prtljaga brez stroškov in, na primer, določene
točke za vsak evro, porabljen s kreditno kartico.
Težava pa se pojavi, ko letalske družbe svojim zvestim strankam ne povedo,
da je te točke čedalje teže unovčiti oziroma da je to pogosto
treba doplačati. Številni se tudi ne zavedajo, da so te ugodnosti zastonj
samo zato, ker je članarina za takšno kartico približno 99 evrov na leto.
Mogoče se kartica sprva zdi kot ugoden nakup, a poslovna filozofija
družb je vendarle postavljena tako, da imajo s tem večji dobiček, kot
ga imate vi. Prav tako letalska družba vsakič, ko za plačilo uporabite
njihovo kreditno kartico, dobi provizijo.
Največja težava pa so skriti stroški, kot so na primer stroški dviga gotovine.
Ta strošek je lahko tudi do 50 evrov, saj vam provizijo najprej zaračuna
ponudnik kreditne kartice, nato pa še bankomat oziroma POS-terminal.
Foto: Pixabay
Namesto natakarja kavo in pecivo prinese robot
Fotografija je simbolična
Verjetno ni več skrivnost, da robote, opremljene z umetno inteligenco,
najdemo že tako rekoč na vseh področjih, ki so bila še pred kratkim
v izključni domeni človeka. Proizvajalci in delodajalci v to panogo
namreč vlagajo čedalje več denarja, saj so stroški dela tako precej
nižji, hkrati pa se visokotehnološke naprave ne pritožujejo nad delovnimi
razmerami, ne potrebujejo dopusta in ne zahtevajo plače. To je
verjetno eden od razlogov, zakaj v budimpeški kavarni Enjoy kavo in
pecivo namesto natakarja gostom prinese kar robot.
Kavarno Enjoy je odprla programska hiša E-Szoftverfejleszto z namenom,
da »pomaga« pri seznanjanju javnosti s tehnološkimi dosežki
na področju avtomatizacije in umetne inteligence. Robotski natakarji
gredo po označenih poteh, ko gostom prinesejo hrano in pijačo,
medtem ko so nekateri roboti namenjeni zabavanju gostov, saj z njimi
plešejo in celo pojejo pesmi. Te naloge so bile zaupane robotom s
tržnim imenom Pepper podjetja SoftBank, saj se lahko povsem samodejno
odzivajo na človeška čustva. Roboti z umetno inteligenco
lahko namreč zaznajo tudi najmanjše spremembe v glasu ali telesni
mimiki, kar pomeni, da se povsem prilagodijo potrebam gostov.
Kljub strahu, da bi povečanje avtomatizacije in razvoj umetne inteligence
lahko zmanjšalo zaposlovanje ljudi, to za budimpeško kavarno
Enjoy ne drži. V njej so namreč z uvedbo robotov zaposlili še enkrat
toliko ljudi, pri čemer gre za vrhunske strokovnjake, ki skrbijo za nemoteno
delovanje robotov.
Foto: Pixabay
Strani Digitalno pripravljamo v sodelovanju z Računalniškimi novicami.
Lipov list - Februar 2019
40
Pod drobnogledom
Enajsto največje smučišče v Sloveniji Gače obišče ob nedeljah okoli tisoč smučarjev,
največ z Dolenjskega in Bele krajine, pa tudi iz Hrvaške.
Republiški Turistični drobnogled TZS
Na Gačah je belo in lepo
Z bližajočimi se šolskimi zimskimi počitnicami se smučarska sezona bliža vrhuncu in tako je tudi v smučarskem
centru (SC) Gače, ki je primerno za vse smučarje, od začetnikov do zahtevnejših smučarjev. Velika
prednost gaškega smučišča je, da leži sredi neokrnjene narave blizu Semiča in Novega mesta, od koder
prihaja tudi največ smučarjev. Smučišče, ki se razprostira na območju Dolenjske, Bele krajine in Suhe
krajine, je bilo v času obiska republiškega Turističnega drobnogleda Turistične zveze Slovenije (TD TZS)
odeto v pravo zimsko idilo.
Karel Vernik, predsednik republiškega Turističnega drobnogleda TZS (desno), in Pavel Hevka sta dejala,
da je bilo smučišče v času obiska RTD TZS lepo urejeno in zimsko idilično.
Lipov list - Februar 2019
»Februarja pričakujemo veliko organiziranih osnovnošolskih
skupin, ki bodo prišli k nam na enodnevno smučanje; sem pa
presenečen, da jih je bilo januarja malo,« pravi vodja smučišča
Borut Koprivnik.
jo gradnjo nastanitvenih zmogljivosti, ponudbo za kolesarje v poletnih
mesecih, uredili bodo proge za treking kolesarjenje in spuste.
SC Gače se ponaša s tekaškimi progami, ki so označene s tablami,
tudi opozorilnimi, in po katerih so hoja, ježa ali vožnja z različnimi
prevoznimi sredstvi strogo prepovedani.
»Neposredno ob smučarski progi imamo tudi izposojevalnico smuči,
desk in preostale smučarske opreme, smučarski servis in dve smučarski
šoli. Smučarji pri nas niso nikoli lačni, saj v koči Gače strežemo
marsikaj, od palačink do golaža, na terasi bifeja Gače pa burgerje,« še
pravi Borut Koprivnik.
Besedilo in foto: Duša Podbevšek - Bedrač
41
Pod drobnogledom
»Imamo sedežnico, ki žal še ne obratuje, pet sider in jurčka, smučišče
pa obratuje vsak dan od 9. do 15. ure. Imamo dovolj snega, saj smučišče
umetno zasnežujemo, z naravnim snegom pa nas je v tej sezoni
obdarila tudi narava. Tako si obetamo šestdeset smučarskih dni in
čim več smučarjev, saj si zelo prizadevamo za njihovo dobro počutje,
tudi s pestrimi kulinaričnimi dnevi, ki pritegnejo številne obiskovalce,
tudi tisoč in več ob nedeljah,« pripoveduje Borut Koprivnik, vodja
smučišča in direktor podjetja Gače.
Dodal je, da so prizadevanja podjetja še toliko večja, prav tako naložbe,
saj se v smučišče dve desetletji ni vlagalo. V prihodnosti načrtuje-
Ob nedavnem obilnem sneženju v sosednji Avstriji in na Bavarskem
v Nemčiji se poraja vprašanje, ali je Slovenija na močno
sneženje in izredne razmere pripravljena? Prav na pobudo Pavla
Hevke, podpredsednika RTD TZS in Direkcije za ceste se pripravlja
načrt ukrepov, ki bi zagotovili, da nas takšna naravna snežna
»obdaritev« ne bi presenetila. Načrt (vključuje tudi potrebno
mehanizacijo in drugo) bo nared do konca februarja.
Podhod za pešce v Črmošnjicah sta lani zgradili Občina
Semič in Direkcija za infrastrukturo, otroci pa so ga polepšali z
risbami in opozorilnimi napisi. »Za to je bil že skrajni čas, saj je
nad podhodom prometna cesta, ki jo večkrat na dan prečkajo
šolarji,« pravi Pavel Hevka, podpredsednik republiškega
Turističnega drobnogleda TZS in vodja projekta vzdrževanja
cest DRI – upravljanje naložb.
Nagrada za Rastislava Rastka Tepino
Rastislav Rastko Tepina, nekdanji
član republiškega Turističnega
drobnogleda (takrat patrulja) Turistične
zveze Slovenije, je konec
lanskega leta prejel plaketo Mestne
občine Kranj. Nagrajen je bil
za dolgoletno delo na področju
turizma in kulturnih aktivnosti v
povezavi s turistično ponudbo Kranja
in Slovenije.
Še zlasti je treba opozoriti na znamenito
vseslovensko prireditev
Kranjski smenj, kjer so bili lajnarji
pobudniki celotnega dogajanja na
dan slovenskega kulturnega praznika.
Iz tega zanimivega tradicionalnega turističnega produkta se je
v zadnjih letih razvil bienalni Poletni lajnarski festival z mednarodno
udeležbo. Nagrajenec je sicer znan ustvarjalec na področju kulture.
Že kot otrok je skupaj s svojim dedkom, ki je bil predvojni lastnik kinematografa
v Stražišču, nastopal v Prešernovem gledališču Kranj. Med
letoma 2007 in 2012 je bil Tepina predsednik Zveze kulturnih društev
Kranj in je tudi dobitnik Prešernovega srebrnika.
Že leta 1986 je začel v slovenskem kulturnem okolju utirati pot pozabljeni
ulični umetnosti – lajnanju. Ves čas nastopa pod edinstveno
blagovno znamko »Lajnar kranjski«, s katero je ime svojega mesta, ob
veseli pesmi, ponesel v skorajda vsak kotiček naše domovine. Vse od
leta 1990 pa do leta 2006 je bil edini registrirani lajnar na Slovenskem
in je že presegel devetsto samostojnih nastopov. Leta 1997 je ustanovil
potujoče gledališče Kranjski komedijanti, kjer deluje kot vodilna
organizacijska moč, hkrati je tudi režiser, avtor in igralec. V tem potujočem
gledališču so doslej pripravili petindvajset premier različnih
gledaliških del in več kot tisoč ponovitev raznovrstnih čarobnih pravljičnih
predstav za najmlajše.
Kot gledališki igralec je tudi veliko nastopal v televizijskih in radijskih
oddajah ter pri filmu, za svoje gledališko ustvarjanje je bil dvakrat nagrajen
z zlato Linhartovo značko, malo Prešernovo plaketo in Severjevo
nagrado.
L. L.
Foto: Grega Eržen
Lipov list - Februar 2019
42
V spomin
Andrej Babič
Konec januarja je v 96. letu preminil Andrej Babič, soustanovitelj Gorenjske
turistične zveze (GTZ), njen dolgoletni predsednik in podpredsednik
ter aktivni član upravnega odbora zveze. Pod njegovim
vodstvom je GTZ opravila veliko delo, uveljavil je tudi izjemno pomembnost
turističnega društvenega dela.
Andrej Babič je bil človek, s katerim je bilo prijetno delati, se ga spominjajo
na Gorenjski turistični zvezi. Bil je človek preproste, a učinkovite
izvedbe. Tudi zadnja leta življenja ga je delo zveze zelo zanimalo;
rad je dal kakšen nasvet zanj. Aktivno se je vključil tudi v praznovanje
60-letnice GTZ leta 2017. V slovesnem nagovoru na prireditvi ob
obletnici je poudaril pomembnost združevanja turističnih društev. Bil
pa je tudi ljubiteljski fotograf, ki je več kot pol stoletja dokumentiral
dogodke na Gorenjskem.
Od leta 1952 do leta 1980 je bil direktor turističnega podjetja Central
v Kranju. Bil je pobudnik gradnje novega hotela Bor ob jezeru
Črnava v Preddvoru. Dvajset let je opravljal delo matičarja. Bil je
ustanovitelj Turistične zveze občine Kranj in prvi predsednik Krajevne
skupnosti Primskovo.
Pri Turistični zvezi Slovenije je aktivno deloval od leta 1994 do leta
2002, ko je bil dva mandata podpredsednik zveze. Zatem je bil
štiri leta predsednik komisije za kadre, priznanja in pravna vprašanja
pri TZS. Bil je tudi dolgoletni predsednik republiške Turistične
patrulje TZS (zdaj republiškega Turističnega drobnogleda TZS). Za
svoj prispevek in prizadevno prostovoljsko delo v turistični društveni
organizaciji je že leta 1994 prejel zlato plaketo, najvišje priznanje
TZS.
Leta 1999 je prejel častni znak svobode RS za plodno in požrtvovalno
delo v turistični dejavnosti Gorenjske. Je prejemnik dveh zlatih plaket
Združenja gostinstva in turizma Slovenije, plakete Turistične zveze
Jugoslavije, reda dela z zlatim vencem. Lani je bil imenovan za častnega
občana mesta Kranja, za njegov prispevek k razvoju družbenega
okolja in prepoznavnosti Kranja.
Andrej Babič je posvetil svoje poklicno, pa tudi zasebno življenje turizmu
na Gorenjskem in v Sloveniji ter pri svojem delu dosegal vidne
uspehe, ki so pripomogli k razvoju turizma na lokalni in regijski ravni,
pa tudi širše, v Sloveniji.
Slovenska turistična revija Lipov list, nadaljevanje
Turističnega vestnika, izhaja 2. teden v sodem mesecu
UDK 338,34+796,5(497,12), ISSN 0352-4353
Februar 2019
Izdaja:
Turistična zveza Slovenije
Naslov uredništva:
Turistična zveza Slovenije,Miklošičeva cesta 38/VI,
SI – 1000 Ljubljana, tel. 01/43 41 670, faks: 01/43 41 680,
info@turisticna-zveza.si, www.turisticna-zveza.si
Svet revije Lipov list:
Boštjan Luštrek, Iztok Pipan, Jure Sodja, Karmen Grebenc Burger
Transakcijski račun:
SI56 03100-1000010639
Naročilo na Lipov list oddate na info@turisticna-zveza.si
Celoletna naročnina je 32 evrov.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od glasila
obračunava DDV po 9,5-odstotni stopnji.
Lipov list - Februar 2019
NARODNOZABAVNI FESTIVAL
Sobota, 4. maj 2019 ob 20. uri, DVORANA DANICA, Bohinjska Bistrica
Alpski kvintet & pihalna godba
Ansambel Jureta Zajca
Ansambel Karavanke
Ansambel Zeme
Ansambel Zupan
Die Kathreiner mit Anita Zore
Slovenski zvoki
Hannes Wallner
und seine
Gitarrenfreunde
Moderator:
Vinko Šimek
Pajdaši
Ansambel Juhej
Facebook: 33. Alpski vecer 2019
INFO & VSTOPNICE (vstopnice za koncert in paketi z vključeno namestitvijo):
TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ, t: +386 (0) 4 574 60 10, e: info@tdbohinj.si | www.tdbohinj.si