Revija Lipov list, december 2019

gostinskih lokalih, nastanitve in Hiša Dobrote Dolenjske, kjer se oceni
vsa ponudba (nastanitev, gostinska ponudba, lastni izdelki domačije).
Komisiji predseduje etnolog dr. Janez Bogataj, njena člana pa sta še dr.
Tanja Lesnik Štuhec z Univerze v Mariboru in Franc Jezeršek, znani
slovenski gostinec.
V sodelovanju z Janezom Bogatajem so pripravili tudi Strategijo
gastronomije Dolenjske, katere osrednji del sta kulinarična piramida
(najznačilnejše jedi in pijače Dolenjske) in kulinarični zemljevid Okusi
Dolenjske – prvi na Slovenskem.
Na vrhu gastronomske piramide so štiri jedi in tri pijače, za katere
načrtovalci pričakujejo, da jih bodo turisti in drugi gostje dobili v večini
dolenjskih gostiln: češpljeva kaša, matevž s kislim zeljem ali repo,
pečena svinjska rebra in štruklji, ter tri pijače – cviček, dolenjski sadjevec
in kostelska rakija ... Ali lahko gostje dolenjskih gostiln že pokušajo te
jedi? In kako se gostinci na splošno odzivajo na to pobudo? »Nekatere
jedi – in seveda cviček – so v ponudbi bolj kot ne vseh dolenjskih
domačih gostiln. Se pa zavedamo, da je to proces. Gostince že nekaj let
seznanjamo s projektom, dosegli smo preskok, da v jedilnike vključujejo
vsaj nekatere značilne dolenjske jedi, da se zavedajo pomembnosti
uporabe lokalnih surovin. A gastronomska ponudba Dolenjske je že
kar bogata. Imamo nekaj izjemnih gostincev z dobrimi zgodbami, kot
so Gostilna Repovž, Domačija Novak, Oštarija Helberier, Domačija
Javornik, pr’Mrtinet, Hiša Fink in Hotel Grad Otočec.«
Kulinarična doživetja in kmalu tudi izleti
Trgovina v Trebnjem je odprta od leta 2014 (v Ljubljani so jo odprli pred
tremi leti). Kako to, da je ni (tudi) v Novem mestu, središču Dolenjske?
»Ker od tod izviramo. Kot pove že ime našega zavoda (za trajnostni
razvoj Temeniške in Mirnske doline, op. p.), smo začeli razvijati zgodbo
na območju omenjenih dolin, zatem smo koncept širili. Začeli smo s
sobotnimi tržnicami z domačimi pridelki in izdelki v Trebnjem, se
lotevali novih projektov in naposled razvili kolektivno blagovno
znamko Dobrote Dolenjske,« pojasnjuje sogovornica.
Poslanstvo zavoda je odkrivanje, raziskovanje in nadgradnja kulinarične
dediščine Dolenjske. »In promoviranje Dolenjske kot turistične
destinacije,« dodaja Barbara Jerovšek. Tako so začeli pripravljati tudi
Tudi brez suhomesnatih izdelkov seveda ne gre
vodena kulinarično-izobraževalna doživetja, na katerih lahko
obiskovalci na enem mestu pokusijo in občutijo kulinarično Dolenjsko
s tradicionalnimi jedmi in pijačami. Pripravljajo jih v Trebnjem in
Ljubljani. Na seznamu doživetij so, denimo, pokušnja dolenjskega
zajtrka in malice, jedilnikov za vsak letni čas, sladic, medenih dobrot ...
»Zdaj to nadgrajujemo s kulinaričnimi izleti s predstavitvijo in
interpretacijo kulinarične dediščine. Skozi vse, kar počnemo, si želimo
pritegniti obiskovalce na Dolenjsko,« razlaga sogovornica. »Vsakomur,
ki vstopi v našo trgovino, ponudimo zgodbe – in z njimi doživetja. Da
lahko vsakdo dobi vsaj občutek, kaj ponuja Dolenjska. Veliko turistov, ki
obiščejo našo trgovino v Ljubljani (pravimo ji tudi ’dolenjska ambasada’)
in si ogledajo videoposnetke in fotografije Dolenjske, je navdušenih
nad tem, kar vidijo. Še Dolenjce presenetimo! Pred kratkim je bil na
našem kulinaričnem doživetju nek gospod in po njem dejal: ’Sem z
Dolenjskega, a nisem poznal nič od tega, kar sem doživel tukaj. Še
moram priti!’ Dolenjcem se verjetno to, kar premore regija, zdi
samoumevno. Naš cilj je tako tudi, da se tudi oni zavedo, koliko lepega
premoremo – za videti in pokusiti.«
Mateja Gruden
Foto: Tomo Jeseničnik
27
Potepanja
Zelišča za hišne čaje nabirajo v neokrnjeni dolenjski naravi
Lipov list - December 2019