Revija Lipov list, februar 2021

20
Pustovanje
Maske so izdelane iz aluminijaste ter bakrene pločevine, izdeluje jih umetnik Branko Žnidarčič.
Liški pustje vpisani v register
nesnovne kulturne dediščine
Liški pust, tradicija pustovanja na Kanalskem kolovratu, ima že
dolgoletno tradicijo. Za ohranjanje likov skrbi Etnološko društvo Liški
pustje – Kanal ob Soči. Maske so izdelane iz aluminijaste ter bakrene
pločevine, izdeluje jih umetnik Branko Žnidarčič. Zaključek
neobičajnega leta 2020 je bil za naše Etnološko društvo Liški pustje
posebno, saj smo vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, ki
ga vodi Ministrstvo za kulturo.
Vpis nam ogromno pomeni, daje nam zagon za prihodnost ter
jamstvo, da bodo o našem delu brali in ga lahko preučevali tudi naši
zanamci. Zanj ima veliko zaslug občina Kanal ob Soči, ki smo ji nadvse
hvaležni. Zgodba liških pustov, kakršne poznamo danes, sega v leto
1947, kar dokazujejo tudi še ohranjene aluminijaste maske
mladoporočencev in žandarja ter pustice, katere maska je bila izdelana
kakšno leto pozneje. Maske delimo na ta grde in ta lepe in si v sprevodu
sledijo v naslednjem vrstnem redu: najprej pride berač, ta lik ne nosi
maske in ima košaro, v katero bere darove, kot so klobase, jajca in
slanina (špeh). Nato sledijo harmonikaš in mladoporočenci, ki po
običaju zaplešejo v hiši. Sledita jim zdravnik, ki skrbi za zdravstveno
stanje, in žandar, čigar naloga je ohranjati red v vasi. Našteti liki sodijo
med ta lepe. Njim sledijo ta grdi, in sicer tri pustice, ena z metlo, druga
z dojenčkom in tretja z vrečo, v kateri so orehi, vaški posebnež daj-dam,
ki so mu zrasla ušesa in velik nos, rezjan, raztrgan možak s krošnjo, na
kateri so pripomočki za popravilo posode in kmečkega orodja, živahna
opica, žena, ki nosi moža v košu, lik hudiča z vilami in pustje.
Pustje, kot jih imenujemo, imajo rogove, prišite in narezane kose
blaga ter zvonce. V rokah imajo klešče, s katerimi lovijo predvsem in
najraje mlada dekleta.
Za ohranjanje izročila je zaslužen predvsem Pavel Medvešček,
raziskovalec staroverstva
Neprecenljiva dediščina Pavla Medveščka
Naši skupini so se leta 1998 pridružile tudi bakrene maske, ki so po
krajih pod Kanalskim kolovratom hodile in živele v času pred prvo
svetovno vojno. Nazadnje naj bi bakrene maske izdeloval kotlar v vasi
Velendol, in sicer leta 1888, zadnja bakrena maska pa naj bi naše kraje
zapustila med prvo svetovno vojno, saj jo je italijanski oficir med
soško fronto odnesel domov. Zgodbo o zadnji bakreni maski in njeni
usodi smo v taki obliki poznali do leta 2006, ko je na vrata domovanja
Žnidarčiča v Kanalu ob Soči potrkal Pavel Medvešček, raziskovalec
Lipov list - Februar 2021