Revija Lipov list, februar 2021

4
Intervju
Dr. Jasna Topler Potočnik, avtorica knjige Literarni turizem in
priložnost za njegov razvoj v Sloveniji.
Fotografija: osebni arhiv
Dr. Jasna Potočnik Topler
»Slovenija
ima izjemno
bogato
književno
dediščino«
Priznati moram, da sem se z literarnim turizmom kot konceptom
prvič srečala oktobra lani, na mednarodni znanstveni konferenci
Stavi na zdravje, ki so jo prek spleta organizirali na Fakulteti za
turizem Univerze v Mariboru. Od tam prihaja tudi naša sogovornica
dr. Jasna Potočnik Topler, od katere smo med drugim izvedeli, da je
literarni turizem z gospodarskega vidika še posebej primeren za
umestitev v podeželske regije, kar pomeni, da je kot nalašč za
Slovenijo.
Konec leta ste izdali znanstveno monografijo z naslovom
Literarni turizem in priložnost za njegov razvoj v Sloveniji.
Koliko je literarni turizem pri nas v resnici razvit?
Čeprav je literarni turizem v resnici že star trend, če gledamo
zahodno Evropo – predvsem Francijo in Veliko Britanijo –, smo pri
nas nekako še na začetku, čeprav imamo izvrstne danosti za razvoj
tovrstnega kulturnega in dediščinskega turizma. Dejstvo je, da je
bogastvo književne dediščine v Sloveniji izjemno. Če začnemo v
času protestantizma ali še prej, pa vse do danes, je literarna bera pri
nas izjemna. Literarni turizem sicer, če ga želimo natančneje
umestiti, sodi med kulturni turizem in aktualna Strategija trajnostne
rasti slovenskega turizma (2017–2021) izpostavlja kulturni turizem
kot pomembno vejo slovenskega turizma, poleg tega pa je skladen
tudi z vizijo razvoja slovenskega turizma, ki želi spodbujati butični
turizem.
Med prebiranjem vaše knjige sem začela razumeti, da
pod literarni turizem sodijo literarne poti, spominske
sobe, hiše … Katere literarne poti in spominske sobe so v
Sloveniji najbolj obiskane?
V Sloveniji zagotovo prednjači literarni turizem, ki je povezan s
Francetom Prešernom in Ivanom Cankarjem, potem pa so tukaj še
posamezni literarni muzeji in spominske hiše, ki jih obiskujejo
osnovnošolski otroci in izjemoma srednješolci v okviru obveznih
ekskurzij. Kolikor sem se pogovarjala s kustosinjami, so pomembni
obiskovalci teh muzejev in spominskih hiš tudi upokojenci.
To je bilo moje naslednje vprašanje: kakšen je pravzaprav
profil literarnega turista?
Kar se tiče raziskav, ki so bile v glavnem narejene v tujini - v Sloveniji
imamo bolj kot ne samo analize določenih literarnih točk - gre za
turista, ki je visoko izobražen in običajno tudi nadpovprečno situiran.
Govorimo o višjem srednjem sloju. Seveda pa ni dobro, da iz teh
omejenih raziskav razvijemo nov stereotip, zato bi veljalo tudi v
primeru oblikovanja turističnih proizvodov za literarne turiste
razmišljati širše in odprto.
V središču vaše knjige je slovensko-ameriški pisatelj Luis
Adamič, za katerega pravite, da je pisatelj z zgodbo, ki
povezuje Slovenijo, Balkan in Združene države Amerike.
Zakaj je tako pomemben?
Pred časom sem delala daljšo raziskavo, v kateri sem njegovo
ustvarjanje primerjala z ustvarjanjem ameriškega pisatelja Normana
Mailerja. Že takrat sem ugotovila, kako zelo zanimiv je njegov potopis
Vrnitev v rodni kraj. V njem je res zelo natančno popisal določene
kraje, zgodovino, kulturo. In to ne samo slovenskih krajev, pač pa
celotne Kraljevine Jugoslavije. S tega vidika je izjemno zanimiv avtor
tudi za vključevanje v turistično ponudbo. Gre za izjemno osebnost
– rodil se je v kmečki družini pri Grosupljem, še kot otrok odpotoval v
Združene države Amerike, tam kot priseljenec naredil pisateljsko
kariero in potem v ZDA med drugim deloval tudi kot razlagalec
Balkana in vnet zagovornik pravic priseljencev, če omenim le del
njegovega delovanja.
Ali imate še kakšno priljubljeno pisateljsko destinacijo,
spominsko sobo ali pisatelja?
Osebno me pritegne cel spekter literature. Lahko se odpraviva v
Prekmurje, kjer sta izjemna Feri Lainšček in Dušan Šarotar, še več jih je
seveda, da jim ne delam krivice. V turističnem smislu je v celoti
zapostavljena Koroška z izjemno dediščino. Naj omenim Lovra
Kuharja – Prežihovega Voranca, ne smemo pozabiti na Leopolda
Suhodolčana, ki je začel gibanje Bralna značka, to literarno tradicijo
Lipov list - Februar 2021