Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

22
INTERVJU
je bolj kot to, da je bil obraz nov, pomembno,
da v resnici nismo vedeli,
kakšna je njegova vsebina ali kam spada
v vrednotnem, političnem in ideološkem
smislu.
Mislim, da bi morali volivci bolje
poznati vsebino, da bi lahko izbrali.
Že zadnjih petnajst, dvajset let se o
vsebini bolj malo govori, po moji oceni
je je izrazito manj od našega vstopa
v EU. Tukaj ima vsak svoj del odgovornosti:
mediji, kandidati na volitvah
in tudi državljani sami, ki očitno
teh vprašanj ne postavljamo oz. ne
zahtevamo odgovorov nanje. In potem
hodimo trapasto volit, ker sploh
ne vemo, kaj volimo.
V teh dvajsetih letih so se okoli nas
zgodile spremembe. Kar navadili smo
se, da se velike stvari urejajo same po
sebi v okviru evropskega pravno-zakonodajnega
reda. Morali bi se vprašati,
zakaj vlado sploh imamo, kaj lahko od
nje pričakujemo, kaj zahtevamo in kaj
nam je dolžna dati.
Marsikaj dobro deluje brez vključevanja
vlade. So pa reči, za katere
smo v našem geografsko-kulturnem
okolju vajeni, da mora zanje pač poskrbeti
država. Denimo, ko se zgodijo
125 30. 11. 2023
poplave, pričakujemo, da se lahko zanesemo
na državo z mehanizmi, kot so
civilna zaščita, vojska in drugi, vse do
odpravljanja posledic in škod. Ni povsod
po svetu tako. Ponekod je to vloga
humanitarnih in zasebnih organizacij,
drugod pa so ljudje prepuščeni sami
sebi. Pri nas pa upravičeno pričakujemo
reakcijo države in upam, da bo tudi
po teh zadnjih poplavah tako.
Stranka, ki osvoji sredinsko
tretjino glasov, običajno prihaja iz
levosredinskega bazena. Kaj dela
narobe desna sredina, da nikoli ne
uspe nagovoriti teh volivcev? Zakaj
se pri nas ne dogaja ta običajni
premik, ko je nekaj časa na oblasti
en, nekaj časa pa drug blok?
Morda ne bo vedno tako. Tokrat je to
tretjino osvojilo Gibanje Svoboda. Ker je
zaradi porazdelitve glasov veliko manjših
strank izpadlo iz parlamenta oz. je
nekatere celo kasneje priključilo Gibanje
Svoboda, smo dobili nekako nenaraven
rezultat.
Običajno sta imela ključna pola
približno tretjino in potem je eden iz
preostanka strank sestavil koalicijo.
To se mi je zdelo dokaj vzpodbudno
Dr. Alja Brglez (54) je zgodovinarka,
publicistka in strokovnjakinja za odnose
z javnostjo. Ima znanstveni doktorat iz
historične antropologije, magisterij iz
zgodovine in magisterij iz poslovnega
upravljanja (MBA). V zadnjem času jo v
javnosti vidimo predvsem kot soustanoviteljico
Platforme Sodelovanja dr. Anžeta
Logarja (47). Pred tem je bila vodja Urada
za informiranje in vodja kabineta premierja
Janeza Drnovška. Leta 2004 se je
potegovala za mesto evropske poslanke,
zadnjih deset let pa je bila vodja kabineta
predsednika republike Boruta Pahorja
(60). Trenutno je njegova svetovalka v
pisarni bivšega predsednika.
okolje. Manjše stranke med obema poloma
so vedno omogočale, da eden in
drugi pol lahko kdaj prideta do tega,
da sestavita vlado. To se mi zdi boljše
od klasičnega večinskega sistema, ki
bi povzročil, da se na oblasti menjujeta
dve prevladujoči sili.
Na zadnjih volitvah je nastal en blok,
ki je bistveno večji od drugega, zato ne
verjamem, da takšno stanje lahko vzdrži
na dolgi rok. Mislim, da je med ljudmi toliko
različnih interesov, da jih ne zmoreta
pokriti zgolj dva monolita.
Pol z Janezom Janšo je trenutno
manjši od obeh in se utegne še zmanjšati.
Janša je imel pred prejšnjimi volitvami
za sabo zelo težavno vlado. Pozno
v mandatu je prevzel vodenje in ni bilo
enega dneva v času njegove vlade, ki bi