Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

48 DRUŽBA
ANDREJA BARAT
SHUTTERSTOCK
V
redu je, če med kulturno dediščino spadajo
Miklavž, dodelani kostumi, običaji obdarovanja
otrok … Pa vendar, kako zelo žalostna družba moramo
biti, če je naša kulturna dediščina tudi to, da
se kup pijanih moških preobleče v hudiče, razgraja in straši
otroke? Točno takšno je miklavževanje v spominih večine
ljudi v našem okolju.
ZGODOVINA
Miklavževanje je običaj, ki se na Slovenskem pojavlja od 18.
stoletja naprej. Sam lik Miklavža sicer res izvira iz krščanskega
svetnika, toda njegovi spremljevalci parklji, parkeljni, hudiči ali
krampusi so očitno poganskega izvora. Predstavljali naj bi pokojne
prednike in demone. V delu leta, ko dnevom zavlada tema,
je namreč veljalo, da duše prednikov spet lahko prihajajo nazaj
med žive. Ljudje so se našemili v demone in uprizarjali divje pohode.
Cerkev se je stoletja dolgo trudila, da bi jih omejila, a ji ni
uspelo – na koncu so jih nekako dodelili Miklavžu, ki naj bi jih
nadziral. Kot v drugih primerih, ko krščanstvo poganskega običaja
ni zmoglo zajeziti, so parkljem dodelili novo vlogo.
V katoliškem okolju je očitno ideja obdarovanja brez protipola
– kaznovanja – nesmiselna. To je neke vrste patologija.
Srednjeevropska kultura ni brez razloga naplavila Freuda.
Kot zanimivost: v pravoslavnem svetu je sv. Nikolaj kot tisti,
ki obdaruje, vsa stoletja čisto dobro shajal brez parkljev. Očitno
so svoje temne strasti kompenzirali na druge načine.
MED OBIČAJEM IN PSIHOPATIJO
Ni malo poročil iz še ne tako davne preteklosti o smrtnih primerih
med t. i. miklavževanji ali rahlo krščansko prebarvanimi
poganskimi divjanji. Prišlo je celo do tega, da so otroci (in
mlada dekleta, ki so morda kdaj prej zavrnila kakega fanta,
ki je bil preoblečen v parklja) zmrznili, ali da so jih privezali
na drevo v gozdu, kjer so jih pozabili, da so umrli ob padcu v
vodnjak, da so v paniki bežali in padli v prepad, reko …
Tudi danes stvari pogosto uidejo izpod nadzora. Alkohol
in anonimnost pod masko marsikomu spustita zavore. Leta
2019 so imeli velike težave po vsej Avstriji, saj so krampusi v
številnih mestih preganjali ljudi in povzročali izgrede.
Kaj se dogaja v srcu človeka, ki pogosto pod vplivom alkohola
ali še kakšnih drugih substanc zakrije svojo identiteto
in straši, grozi, vlači, tepe druge ljudi in tudi otroke? V
nekaterih primerih gre gotovo za igro. Tudi najpreprostejša
igra skrivalnic skriva v sebi prastaro vlogo lovca in plena, za
katero očitno tudi sodobni človek čuti, da jo mora izživeti.
Toda nekaj je šov, na katerega nekdo želi iti in se ta označi
kot vsebina za odrasle ali vsaj starejše otroke, drugo pa je,
da nekateri starši namensko peljejo otroke na take dogodke,
da bi jim nagnali strah v kosti ali celo naročijo obisk doma.
125 30. 11. 2023
Miklavževanje
ALI PARKLJEVANJE
Na miklavževanjih so otroci včasih tudi na robu joka. Parklji so namreč lahko zanje
preveč strašni. Nič hudega. To je del tradicije. Miklavževanje, Miklavževi obhodi in
Miklavževi sprevodi so od nedavnega vpisani tudi v register slovenske nesnovne
kulturne dediščine.
Komentar
PSIHIČNO ZDRAVJE OTROK
Še ne tako dolgo nazaj, marsikje pa še zdaj, je bilo čisto normalno,
da so starši naročili parklje na dom, da bi malo prestrašili
otroke. To, da se je nekdo od strahu polulal, so bile pozneje zabavne
pikantne zgodbice. Kaj od krščanskega Boga, ki je ljubezen,
je ostalo otroku, ki je za pest drobnarij od predstavnika krščanstva
(Miklavža) doživel temeljni bivanjski strah (parklji)?
In kakšna je tu vloga staršev, ki so to vse organizirali?
Otroci, ki so se leta zbujali v nočnih morah zaradi travm,
kot odrasli niso zmogli toliko refleksije, da bi zavrnili to kruto
tradicijo. Ne, svojo travmo zdravijo tako, da jo skušajo normalizirati
s tem, da svojo travmatično izkušnjo predajo naprej.
Kaj se dogaja v srcu človeka, ki pogosto
pod vplivom alkohola ali še kakšnih drugih
substanc zakrije svojo identiteto in straši,
grozi, vlači, tepe druge ljudi in tudi otroke?
Krščanstvo v
resnici še ni
preoblikovalo
naše družbe. Če
bi jo, bi častili
Boga ljubezni
in usmiljenja,
ne pa demonov
kaznovanja in
ustrahovanja.