Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

30. 11. 2023 

Ker nimamo reševalnega 

helikopterja, ljudje umirajo 

12 

Potrošnik ima 

pravico do popravila 

26 

Ali so posilstva 

posledica kulturnih razlik 

Alja Brglez: 

Platforma ima večje ambicije 

OD EVROPSKIH VOLITEV 

20 

38 

3,60 € 

125

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

Všeč mi je to, da ni tem, 

ki bi se jih uredništvo 

Domovine izogibalo. 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Rado Pezdir 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Svobodnjaške NORČIJE in 

desnosredinske kregarije 

MOJA BESEDA 

3 

Politično cirkusantstvo 

oblastnikov je dobilo svoj 

odraz v javnomnenjskih 

anketah, v katerih je vladni 

ugled strmoglavil. Namesto da 

bi zavihali rokave in kaj spremenili, 

se le še bolj kregajo med seboj. 

Zato je političnega besedičenja 

vse več in več. Poglejmo samo 

nekaj cvetk preteklega tedna. 

Poslanka Meira Hot (SD) je 

na televiziji pokazala, kako ne pozna niti 

osnov prava, čeprav je magistrica pravnih 

znanosti. Ne razume namreč niti, kdaj 

začne veljati zakon. Po njenem zakon, če 

nima vseh podzakonskih aktov, sploh ne 

velja, ampak še naprej velja stari zakon. 

Kako je mogoče, da pravnica, ki je na ljubljanski 

Pravni fakulteti diplomirala z 

odliko, tega ne ve? 

Premier Golob se je med bolniško 

odsotnostjo v nekem lokalu sestal z 

ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. 

Tako so lahko vsi videli, kdo je 

močnejši. Kdo je stric iz ozadja. 

Poslanci, ki so prehitro potegnili 

svoje kartice iz glasovalne naprave, so 

razglasili, da je za napačno štetje naprave 

kriv kozmični dež. Levičarski svobodnjaški 

poslanec Aleksander Prosen 

Kralj je v parlamentu bistroumno razložil, 

da se je to enkrat že zgodilo v »ne 

vem točno v kateri državi, na Danskem, 

Nizozemskem ali Norveškem«. Levičarski 

časnik Dnevnik je poslančev nastop 

označil za enega od najbolj komičnih v 

zgodovini slovenskega parlamentarizma, 

na levem portalu N1 pa so pojasnili, 

da se to ni zgodilo ne na Danskem, ne na 

Najbolj bizaren je zaključek 

zgodbe o kozmičnem dežju, 

ki si ga še Fran Milčinski 

ne bi mogel izmisliti. 

Posnetek zaslona 

Nizozemskem, ne na Norveškem, marveč 

v Belgiji. Kako in zakaj je dež padel 

samo na en delček parlamenta, se ne 

ve. A najbolj bizaren je zaključek zgodbe, 

ki si ga še Fran Milčinski ne bi mogel 

izmisliti. Dan ali dva kasneje so sporno 

glasovanje ponovili. In glej ga, zlomka. 

Koalicija, ki je med kozmično nevihto 

tako srdito grmela proti amandmaju 

opozicije, si je premislila in enoglasno 

glasovala za. Zakaj, je težko reči. Morda 

niti oni sami tega ne vedo? 

V takih časih si opozicija lahko 

samo mane roke in čaka. Če uporabimo 

slog kmetijskega in obrambnega ministra 

Marjana Šarca: opozicija si lahko 

mirno zakuri raženj in sede v ležalnik, 

saj bo zajec iz gozda pritekel sam. 

A zdi se, da opozicija ne razmišlja 

tako in ne čaka na zajca. Namesto tega 

se prereka med sabo. V SDS se je vnel besedni 

spopad zaradi Anžeta Logarja, katerega 

Platforma po anketah jemlje volivce 

SDS. Logar je zato odstopil z mesta 

predsednika strankarskega programskega 

sveta. V NSi pa je zavrelo zaradi 

nove liste SLS s Petrom Gregorčičem na 

čelu, ki si sodelovanje na skupni evropski 

listi predstavlja samo tako, da je na 

prvem mestu SLS. Tako izključevanje se 

lahko slabo konča bodisi za NSi bodisi 

za SLS. Neparlamentarna SLS si lahko 

s takim odnosom zapravi 

ves potencial, ki ga prinaša 

nestrankarski Gregorčič kot 

obetaven kandidat, saj tvega 

izvolitev. Utegne se zgoditi 

podobno, kot se je novoslovencem, 

ki so leta 2019 

dobili odličnega nestrankarskega 

kandidata Žigo Turka. 

A dali so ga na zadnje mesto, 

ki ni bilo izvoljivo. V Bruselj 

je zato odšla Ljudmila Novak, 

Turk pa se je vrnil na fakulteto. 

Danes, ko so se Novakovi 

dejansko odrekli mnogi tudi 

v vrhu stranke, je jasno, da 

bi bilo na zadnjih evropskih 

volitvah bolje na prvo mesto postaviti 

Turka, ki bi stranko kadrovsko okrepil. 

Če Gregorčiču zaradi pogojevanja prvenstva 

na skupni listi izvolitev ne uspe, 

to ne bo samo njegov poraz in izgubljena 

kadrovska okrepitev SLS. Morda bo 

to zadnja, a zamujena priložnost SLS za 

vrnitev v politično prvo ligo. 

Skratka, če želi desna sredina junija 

na evropskih volitvah doseči maksimalni 

izkupiček in z naskokom zmagati, 

se mora začeti obnašati drugače. 

Časa in kadrov ima dovolj. 

POST SCRIPTUM 

Veseli smo, da sta se Domovini kot kolumnista 

pridružila najbolj priljubljen 

slovenski pisatelj Ivan Sivec in nekdanji 

politik, danes pa voditelj televizijske 

oddaje Faktor Aljuš Pertinač. Odkrivala 

nam bosta svetove družbe, ki jih mediji 

večinoma ignorirajo ali skrivajo. Sivec bo 

pisal o največji žrtvi sovražnega govora v 

slovenski kulturi: narodno-zabavni glasbi. 

Pertinač pa bo s političnimi analizami 

razkrival teme, ki jih slehernik ne opazi. 

POST POST SCRIPTUM 

V uredništvu Domovine je odjeknila 

novica leta. Pravzaprav sta odjeknili. 

Sodelavec je povedal, da s svojo 

drago pričakujeta otroka. Dva. 

Devetega in desetega po vrsti. Njun 

pogum nas navdihuje. Navdaja s ponosom. 

Njuna odločitev pa daje upanje 

tudi vsej naši domovini. Bog ju živi, 

tako starše kot rastoča dvojčka! 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

125 30. 11. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Ničkolikokrat smo bili priča, 

da so pacienti na drugi strani linije 

umrli zaradi nedelujočega sistema 

Luka Svetina 

20 

26 

38 

44 

Alja Brglez, Platforma 

Sodelovanja: Imamo večje 

ambicije kot so evropske volitve 

Peter Merše · Intervju 

Ali le prihaja pravica 

do popravila 

Teo Petrovič Presetnik 

Ali so posilstva posledica 

kulturnih razlik 

Tadeja Zabret · Komentar 

Lucija Čakš, skavtska pisateljica: 

»Mame si moramo same izboriti 

prostor za ustvarjalnost, nihče 

drug nam ga ne bo« 

Eva Markovič · Intervju 

ŠIRIMO OBZORJA 

30. 11. 2023 

Ker nimamo reševalnega 

helikopterja, ljudje umirajo 

12 

Potrošnik ima 

pravico do popravila 

26 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 125, LETNIK 3, 

30. november 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, TADEJA 

ZABRET, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 


T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

Alja Brglez: 

Platforma ima večje ambicije 

OD EVROPSKIH VOLITEV 

20 

Ali so posilstva 


38 

Zaključek redakcije: 28. november 2023 

3,60 € 

125 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Naslovnica: 

FOTOMONTAŽA CITRUS 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

125 30. 11. 2023

VSEBINA 

5 

18 

Zadišalo je po Svobodi 

Aljuš Pertinač · Komentar 

28 

Odpadki ogrožajo nas in okolje 

Teo Petrovič Presetnik 

48 

Miklavževanje ali parkljevanje 

Andreja Barat · Komentar 

54 

Kmečki zajtrk z domačo klobaso 

Selma Bizjak 

19 

Bila je prototip novega obraza, 

postala pa je afera na dveh nogah 

Bojan Požar · Komentar 

32 

Kmetje govedo v strahu pred 

zaplembo panično zapirajo v hleve 

Alen Salihović · Intervju 

50 

Radio – tovarna sodobne glasbe 

Ivan Sivec · Glasba 

62 

Čakajoč Martina Krpana 

Milena Miklavčič · Kolumna 

3 Svobodnjaške norčije 

in desnosredinske kregarije 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Pregled tedna 

8 Foto tedna 

9 Čivkarija 

11 Karikatura 

16 Balantič: pesnik v vojni 

ranjenega slovenstva 

Janez Mevec 

25 Tam stoji pa hlevček 

Andraž Arko 

30 Slavko Murk dočakal sestanek na 

ministrstvu: ne morejo mu pomagati 

Luka Svetina 

35 V Svobodi so prepričani, da so izboljšali 

kakovost življenja ljudi 

Rok Čakš · Komentar 

36 Tudi v Argentini je zmagala Svoboda, 

a drugačne vrste kot v Sloveniji 

Federico V. Potočnik · Komentar 

40 Koalicija po bizarnih glasovalnih zapletih 

soglasno potrdila dopolnilo opozicije 

Jakob Vid Zupančič 

42 Zakaj je prišlo do premirja med 

Izraelom in Hamasom 

Rok Frelih · Komentar 

49 Miss Universe 2023 je ponosna katoličanka 

Uredništvo iskreni.net 

52 Med(ijski) sosedi 

53 Dolgočasno in monotono 

Govorica telesa 

55 Beremo, gledamo, poslušamo ... 

56 Filmski kažipot 

57 Koledar dogodkov 

58 Sudokuja, vsotnici 

59 Mwoja Wajdušna 

Tino Mamić · Kolumna 

60 Razvedrilo 

64 Tri krave – Alex Katz 

Gregor Čušin · Satira 

65 Oleander Gužvina – Duplimat 

66 Calvin in Hobbes 

Humor 

NOVA RUBRIKA (na strani 50): Nenapisano 

Ivan Sivec je avtor več kot 3000 besedil pesmi za najboljše slovenske narodno-zabavne ansamble, 

od Avsenikov in Slaka naprej. Osebno znanstvo z velikani posodobljene slovenske ljudske pesmi je 

botrovalo tudi vrsti 21 Sivčevih knjig s to tematiko. Najbolj plodovit slovenski pisatelj, čigar knjig 

se je nabralo toliko, da bi, če bi jih zložili eno na drugo, presegle najvišji vrh Evrope Mont Blanc, 

bo v svojih kolumnah najmanj do poletja pisal o slovenski glasbi. Žal pa ravno te glasbe slovenska 

javnost ne pozna dovolj in mnogi je ne cenijo. V uredništvu Domovine si želimo, da bi bili bolj ponosni 

na to sodobno glasbeno etnološko dediščino, ki je osvojila Evropo in Ameriko. 

NOVA RUBRIKA (na strani 18): Politični Faktor 

Diplomirani politolog Aljuš Pertinač (46) je politični analitik in urednik oddaje Faktor, 

ki je na sporedu TV 3 vsak dan ob 19.15. Bil je vodja podmladka stranke SD (1999) 

in državni sekretar v vladi Boruta Pahorja (2013), nato pa je zaradi nestrinjanja z 

vodstvom iz stranke izstopil. To je pojasnil z izjavo, da ima na odločanje v stranki 

največji vpliv Milan Kučan. Po umiku iz politike se je posvetil najprej političnemu 

komentiranju, nato pa televizijskemu vodenju (2017). 

Piše tudi komentarje za Požareport. 

125 30. 11. 2023

6 

PREGLED TEDNA 

Luka Mesec (36) je bil v 

oktobrski anketi Mediane 

najslabše ocenjen politik 

med dvajseterico, na 

lestvici pa sta zdrsnila tudi 

predsednik vlade Robert 

Golob (56) in njegova 

stranka Gibanje Svoboda. 

MESEC NAJSLABŠE 

OCENJEN POLITIK 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi 

Mediane za POP TV Golobovo (56) Svobodo 

volilo zgolj še 13,4 odstotka volivcev, 

delo vlade pa podpira manj kot 30 odstotkov 

vprašanih. Golobovi volivci bežijo k SD 

in med neopredeljene, na račun tega pa je 

na prvem mestu z vse večjo prednostjo SDS. 

Robert Golob je med bolniško odsotnostjo 

s povprečno oceno 2,36 močno zdrsnil na 

lestvici politikov, še slabše pa se je odrezal 

njegov začasni namestnik na čelu vlade, 

Luka Mesec (36), ki je najslabše ocenjen 

politik med dvajseterico. 

Tradicionalno zadnja mesečna anketa osrednjih 

medijev kaže podobne rezultate kot 

druge novembrske: velik padec podpore Svobodi 

in vladi. Največ anketirancev, 22,1 %, bi 

volilo stranko SDS (oktobra 23,7 %), Svobodo 

pa 13,4 % (oktobra 18,6 %). SD bi volilo 8,4 % 

vprašanih (mesec poprej 7,4 %), Levico 3,9 % 

(oktobra 3,4 %) in NSi 3,8 % (oktobra 5,3 %). 

Pod parlamentarnim pragom bi ostali Resni.ca 

in SLS z 2 % podpore vprašanih, Piratsko 

stranko bi volilo 1,5 %, Našo prihodnost 

in Dobro državo 1 % itd. Četrtina anketirancev 

Mediane je neopredeljenih. 

PONOVNA SPREMEMBA 

PRI ZDRAVSTVENEM 

PRISPEVKU 

125 30. 11. 2023 

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik 

Rupel (52) je v začetku tedna potrdila, da 

v veljavi ostaja določba o novem obveznem 

zdravstvenem prispevku (35 evrov na 

mesec), ki nadomešča dopolnilno zdravstveno 

zavarovanje in ga bomo začeli plačevati 

z januarjem 2024. Prispevek bo zniževal 

osnovo za dohodnino. Vlada je pred tem 

v kratko javno obravnavo poslala predlog 

interventnega zakona na področju zdravstvenega 

varstva, ki je med drugim določal, da 

prispevek ne bi zniževal osnove za dohodnino. 

Zdaj so si očitno znova premislili in v že 

sprejeti zakon ne bodo posegali, prispevek 

pa bo zniževal osnovo za plačilo dohodnine. 

ZARADI DRAGINJE 

V EVROPI JEMO MANJ 

Naraščajoče cene so skoraj tretjino Evropejcev 

potisnile v negotov finančni položaj, 

je pokazala nedavna raziskava. Drugi 

DEPOSITPHOTOS 

Predlog interventnega Zakona 

o nujnih ukrepih na področju 

zdravstvenega varstva je razburil 

zdravnike, saj uvaja »prisilno delo«. 

Flickr @vladaRS 

evropski barometer o revščini in negotovosti 

je preučil sposobnost Evropejcev 

za nakupovanje in ugotovil, da se je ta v 

zadnjih treh letih zmanjšala, zaradi česar jih 

večina opušča obroke in se zateka k težkim 

finančnim odločitvam. 

Od 10.000 Evropejcev, ki jih je Ipsos anketiral 

za francoski Secours Populaire, jih je 

29 % izjavilo, da je njihov finančni položaj 

negotov in da bi kakršen koli nepričakovan 

strošek vplival na njihovo bilanco. Več kot 

polovica vprašanih v večini držav je izjavila, 

da jih skrbi spopadanje z inflacijo, saj se 

bojijo povečanja stroškov hrane, energije in 

raznih stroškov. Glede na študijo jih 62 % 

skrbi skokovita rast cen hrane, medtem ko 

nepričakovani izdatki in cene plina skrbijo 

59 % anketirane populacije. 

VRAČANJE KOVIDNIH GLOB 

V veljavo je stopil zakon o povračilu glob 

zaradi neustavnih kovidnih ukrepov, ki med 

drugim predvideva tudi povrnitev plačanih 

oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so 

bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na 

podlagah, za katere je Ustavno sodišče 

kasneje odločilo, da so neskladne z ustavo. 

Po podatkih Ministrstva za pravosodje je 

bilo med 7. marcem 2020 in 30. majem 2022 

uvedenih približno 62.000 prekrškovnih 

postopkov, skupen znesek izrečenih glob pa 

je znašal okoli 5,7 milijonov evrov. Zakon za 

povračilo glob ravno tako predvideva največ 

5,7 milijonov evrov, za stroške izplačil (npr. 

nadgradnjo informacijskih sistemov, stroške 

vročanja in druge stroške) pa še približno 

100.000 evrov. Osnovni namen zakona naj 

bi bila »odprava krivic in povrnitev zaupanja 

v načelo pravne države«. Postopki se bodo

PREGLED TEDNA 

7 

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) je bila med vikendom tarča kibernetskega napada, ki je 

med drugim vzbudil tudi precejšnje dvome o varnosti kritične infrastrukture. 

vodili po uradni dolžnosti, upravičenci pa 

ne bodo imeli dodatnih stroškov. Državljani 

bodo prejeli informativne izračune, ki jim 

bodo lahko ugovarjali. Aktualni prekrškovni 

postopki se bodo ustavili, globe pa se ne 

bodo vračale za sekundarne prekrške in 

prekrške z elementi nasilja. 

HSE TARČA 

KIBERNETSKEGA NAPADA 

Skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE) 

je bila med vikendom tarča kibernetskega 

napada. V skupini so ob tem zagotovili, da 

kljub napadu proizvodnja električne energije 

v državi ni bila ogrožena. 

Gre za največji tovrstni napad v zgodovini 

države, razsežnost napada in velikost škode 

pa pristojni še ocenjujejo. Policija podrobnosti 

napada še preiskuje, zato še ni znano, 

ali so v ozadju kriminalci ali katera od držav. 

Napad pa je vzbudil precejšnje dvome o 

varnosti državne kritične infrastrukture. 

RTVS O UKINITVI VELIKEGA 

DELA PROGRAMA 

Svet Radiotelevizije Slovenija je upravi 

naložil, da do 24. 11. pripravi izračune 

finančnih in kadrovskih učinkov morebitne 

ukinitve organizacijske enote Glasbena 

produkcija, informativnega programa 2. 

programa TV Slovenija, radijskega programa 

za tujo javnost (Radio Si), regionalnih 

programov Radia Koper, TV Koper, 

Radia Maribor in TV Maribor, Mediateke, 

založniške dejavnosti radijskih programov 

na srednjem valu ter progresivnega znižanja 

plač. Ukrep je bil deležen številnih kritik in 

skrbi, da bi hiša ukinila program, za katerega 

jo državljani plačujejo. Končne odločitve 

o krčenju na RTVS sicer še niso sprejete, v 

javnosti pa že krožijo neuradne informacije, 

da naj bi uprava RTVS, ki je močno v rdečih 

številkah, od vlade že za letošnje leto prejela 

dodatnih 10 milijonov evrov. 

Javnost je te dni sicer razburila tudi odločitev 

(nove) uprave RTVS pod vodstvom Zvezdana 

Martiča (60), da skoraj pol leta potem, 

ko je bila novela Zakona o RTVS znova na 

dnevnem redu Ustavnega sodišča, dan pred 

odločanjem ustavnih sodnikov umakne oceno 

ustavnosti novele Zakona o RTVS. 

ZDRAVNIKI ODLOČNO 

PROTI PRISILNEMU DELU 

V petek je vlada sprejela predlog Zakona o 

nujnih ukrepih na področju zdravstvenega 

varstva, ki ga namerava sprejeti po hitrem 

postopku. Predlog je razburil zdravnike, saj 

omejuje možnost stavke in uvaja »prisilno 

delo zdravnikov«. Ministrica za zdravje 

Valentina Prevolnik Rupel (52) je kasneje 

priznala, da je predlog napisan dvoumno, 

zato je obljubila, da ga bodo v parlamentarnem 

postopku popravili. 

Flickr @vladaRS 

Zdravstveni resor, ki ga vodi Valentina 

Prevolnik Rupel (52), je znova deležen 

sprememb glede tega, ali bo zdravstveni 

prispevek zniževal osnovo za dohodnino. 

www.hse.si 

Interventni zakon v 45. členu določa 

izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih 

pogojih, ki so posledica naravne ali druge 

nesreče, med kriznimi razmerami je navedeno 

tudi »nenadno pomanjkanje zdravstvenih 

delavcev oziroma povečan obseg 

dela«, ki ima za posledico nepričakovano 

pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, kar 

v večjem obsegu vpliva na položaj pacientov. 

V teh primerih lahko minister odredi 

premestitev zdravstvenega delavca tudi do 

70 km daleč, obvezno vključitev izvajalcev 

izven javne mreže in opravljanje povečanega 

obsega dela in omejitev dopusta ali dela 

pri drugem izvajalcu. 

BALKANSKI POLOTOK V PRI- 

MEŽU SNEŽNEGA NEURJA 

Del balkanskega polotoka je v začetku 

tedna zajelo snežno neurje, zaradi česar so 

številna gospodinjstva ostala brez elektrike. 

Najhuje je bilo v Bolgariji, kjer je zaradi 

vremenskih razmer premier Nikolaj Denkov 

(61) sklical izredni sestanek vlade. 

Vlada je v več regijah razglasila izredno 

stanje. Sneženje so spremljali močni sunki 

vetra, od električnega omrežja pa je bilo 

odrezanih več kot tisoč krajev. V Sofiji je 

močno snežilo skoraj 15 ur. Letališče v 

prestolnici je delovalo z zamudami, več 

mednarodnih letov na letališču v Varni pa je 

bilo odpovedanih. 

V Moldaviji je zaradi močnega snežnega 

meteža umrla ena oseba. V Romuniji je 

bilo za vzhodni del države izdano rdeče 

vremensko opozorilo, saj so pričakovali, da 

bodo sunki vetra dosegali 100 kilometrov 

na uro. Močno sneženje je povzročalo 

težave tudi v Srbiji. 

 

125 30. 11. 2023

8 

FOTO TEDNA 

Obnovljena 

Frančiškanska 

knjižnica 

na Tromostovju v Ljubljani 

je najstarejša delujoča knjižnica 

na Slovenskem. 

Bor Slana/STA 

125 30. 11. 2023

ČIVKARIJA 

9 

Vid Mlakar @VidMlakar 

Genij v podobi ministra za finance resno razmišlja 

o obdavčitvi malice in prevoza na delo. Slovenske 

plače so z naskokom najbolj obremenjene v 

Evropski uniji, ta vlada jih je še dodatno obremenila 

in še ji ni dovolj. Noro! Še bolj noro pa je, da 

sindikati vse to podpirajo in tudi ta ukrep bodo. 

Čivk tedna 

Čivk tedna 

Janez Zupan @Konzerv4 

Golob bo zdržal vsaj do novega leta. Tinca ima 

dunajski novoletni koncert na »bucket« listi. 

Svoboda @SvobodaBlog 

No, pa so ljudje izvedeli, kaj se skriva za aktivizmom 

nevladnih organizacij za zaščito živali. To, 

kar za vsakim aktivizmom nevladnih organizacij 

– za denar gre. 

Federico V. Potočnik @FVPotocnik 

Včasih tudi desnica da kakšen avtogol. Plače se 

ne usklajujejo z inflacijo, socialni transferji pa. S 

tem ukrepom bo razlika med tistimi, ki delajo, in 

tistimi, ki ne delajo, manjša. Zdaj smo korak bližje 

popolni uravnilovki. Ni čudno, da je Miha Kordiš 

glasoval za. 

Mirko Mayer @Mirko_Mayer 

Odziv nekdanjega namestnika vodje poslancev 

stranke SD: 

Jan Škoberne @Jan_Skoberne 

Kozmični dež je kriv. Kozmični dež? Na 

strani SDS in NSi (kjer so očitno vedeli, o 

čem in zakaj glasujejo) pa kozmos ni deževal? 

Pa kaj je to? Kdo so ti ljudje? In kako 

jih ni sram? 

Boštjan Perne @bostjanperne 

Nizozemci so pokazali, kako je, če se delaš norca 

iz kmetov, če želena politika postane zelena diktatura 

in če ilegalne migracije šteješ za legalne. 

Zmagi desničarja Geerta Wildersa bodo zanesljivo 

sledile podobne zmage po Evropski uniji. Ljudje 

imajo dovolj. 

Nejc Novak @NejcN 

Slovenija je tipični »disabler« – tisti, ki omejuje. V 

medijih berem le še, česa se ne sme, kaj bomo prepovedali, 

omejili in definirali. Ničesar pa ne berem 

ali slišim o tem, kaj bomo omogočili, dopustili, pri 

čem bomo pomagali, da se bo bolje in lažje izvajalo. 

Lahko bi bili »enablerji« – tisti, ki dovoljujejo in 

omogočajo. 

Jure Colja @JureColja 

Je komentar potreben? 

Jan Macarol Vrabec @janmacarol 

Forbici v Odmevih: Namesto RTV prispevka progresivni 

davek glede na prihodke, delavci RTV pa bodo 

solidarnostno pristali na znižanje plač. Kako lepo je 

v socializmu. 

Andrej Drapal @adDrapi 

A ste presenečeni? Prisilno delo za delavce v zdravstvu. 

Ne bodite. To je šele začetek. Zakaj bi bili 

zdravniki izjema? Za vse je treba uvesti prisilno delo! 

Bodimo dosledni in solidarni! Vsi smo enaki! Kje je 

Ministrstvo za enakost? Popolnoma je popustilo! 

125 30. 11. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Jaka Šoba @surfon 

Danes nobena od »sponzoruš« zakona, ki je temelj 

za odvzem živali, ne želi povedati mnenja o odvzemu 

krav, ker se ne počuti strokovno podkovana. Za 

pisanje zakona in kontriranja stroki pa so se počutile 

dovolj strokovno podkovane? 

Sergij @2021m2021 

Kriza z izraelskimi talci je žebelj v krsto OZN in 

Rdečemu križu. Edino, kar je Rdeči križ storil, je, 

da jih je ob izpustitvi posedel v avto in pripeljal 

do mejnega prehoda Rafa. V 70 dneh zapore Rdeči 

križ ni zmogel obiskati talcev, češ da svojim aktivistom 

ne more zagotoviti varnosti. 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

Nihče si, kljub drastičnemu zategovanju pasu, ne 

upa posegati v nepotrebne in nesmiselne dele italijanskega 

radijskega in TV programa. Celodnevnega. 

Ali res 2300 Italijanov v Sloveniji potrebuje poročanje 

o slovenskem ligaškem športu v italijanščini? Ali 

to spremlja več kot 5 ljudi? 

Matej Lahovnik @LahovnikMatej 

Trdijo, da pri spolnem nasilju delež ilegalnih migrantov 

ne odstopa od deleža v populaciji, ampak slika 

kaže, da je pri spolnem nasilju udeleženih 18 % ilegalnih 

migrantov, čeprav jih je 0,05 % populacije in 

je njihov delež dejansko 354-krat večji. 

Janez Malavasic @JanezMalavai 

Prebiram komentarje pod člankom o napadu hekerjev 

na slovensko energetsko podjetje. Velika večina 

verjame, da je to povezano z našo elektroenergetsko 

mafijo in da se na tak način brišejo določene zadeve iz 

sistema, če Golob slučajno pade in pride do preiskave. 

Miro Haček @MHacek 

Tukaj se lepo vidi, kakšen strah vlada znotraj Svobode, 

da niti javno ne morejo priznati, da so glasovali 

drugače, ker se bojijo posledic, in se izgovarjajo 

na napako glasovalnega sistema. Sistem je 

deloval na vseh prejšnjih glasovanjih, ravno pri tej 

zadevi pa naj bi se zapletlo. 

Jože Biščak @JozeBiscak 

Tega vam osrednji mediji ne bodo povedali: alžirski 

migrant je v Dublinu ranil učiteljico in otroke katoliške 

šole. Napad se je zgodil v neposredni bližini šole 

(Cólaiste Mhuire ali kolidž sv. Marije – to je izključno 

irska šola). 

Bojan Požar @BojanPozar 

Premier Golob se je minulo nedeljo na svojo prošnjo 

sestal z Jankovićem, ki pa je za pogovor izbral 

sporno ali vsaj nenavadno lokacijo, znani ljubljanski 

lokal Petit Caffe v lasti »balkanskega bojevnika« 

Dragana Tošića. Menda je bilo zaradi lokacije 

sestanka neprijetno tudi nekaterim Golobovim 

varnostnikom. 

Mladi zdravniki @MladiZdravniki 

Kadrovanje v zdravstvu 2024: s tovornjakom po 

zdravnike v dom upokojencev, po medicinske 

sestre v Hofer in po radiološke inženirje v zasebni 

diagnostični center. Odvoz v bolnišnico in prisilno 

delo za prisilnih 7 –15 evrov na uro. Muuuu! 

Peter Jančič @peterjancic 

Namesto da bi dvignila plače sodnikom, vladna koalicija 

ravno začenja plačevati svojim protestnikom 

propagandne usluge v času kovida, tudi tiste s širjenjem 

okužb. 

125 30. 11. 2023

KARIKATURA 

11 

BORIS OBLAK

12 TEMA TEDNA 

V Sloveniji nimamo namenskih reševalnih helikopterjev, 

pač pa to vlogo opravlja Slovenska vojska. 

LUKA SVETINA 

TOMO STRLE/ 

CITURS 

Ničkolikokrat smo bili priča, 

da so PACIENTI na drugi 

strani linije umrli zaradi 

nedelujočega sistema 

Zaradi neurejenega namenskega helikopterskega reševanja ob helikopterski 

nujni medicinski pomoči (HNMP) Slovenke in Slovenci trpijo dolgotrajne posledice 

ali umirajo, trdi več javnih in anonimnih posameznikov, ki opozarjajo, 

da je država na tem področju najslabša v Evropi. Evidence, koliko žrtev letno je, 

ker reševalci v t. i. »zlati uri« niso sposobni pravočasno priti na cilj, saj se tja prevažajo 

s 30 ali več let starimi helikopterji Slovenske vojske, nima nihče. 

Namenski reševalni helikopterji so stalnica 

v primerljivih državah članice 

Evropske unije, medtem ko ima v Sloveniji 

na tem področju monopol še vedno 

Slovenska vojska, ki pa s svojo »zastarelo« aviacijo 

za hitro in učinkovito reševanje najhujših nesreč 

na cestah ni primerna, razlaga Robert Sabol, eden 

od pionirjev reševanja na motorju pri nas. Je eden 

tistih, ki pristojne že leta na glas opozarja, da v 

Sloveniji še vedno nimamo helikopterja, ki bi bil 

namenjen samo zdravstvu in se ne bi uporabljal 

vzporedno tudi za druge službe. V prvi vrsti gre 

tukaj za vprašanje varnosti poškodovanca, saj se 

z njim ves čas prevaža še drug tovor, za katerega 

je zadolžena Slovenska vojska. 

Sabol je medijsko pozornost požel med avgustovskimi 

poplavami, ko je na omrežju Facebook 

opozarjal na slabosti večnamenske uporabe he- 

125 30. 11. 2023

TEMA TEDNA 

13 

likopterjev Slovenske vojske, o čemer 

pričajo že izkušnje ob požaru na Krasu. 

Ob poplavah je bilo po njegovih 

besedah za reševanje primernih samo 

18 državnih helikopterjev, 12 vojaških 

in 6 policijskih, prvi dan pa je ponesrečence 

reševalo zgolj šest helikopterjev. 

Ljudje so po njegovih besedah tudi po 

osem ur čakali na strehah in drevju. 

Sabol, ki je v službi v UKC Ljubljana in 

je del enote nujne medicinske pomoči 

(NMP), pravi, da sami ne spadajo pod 

zaščito in reševanje, zato svojih nalog 

– kljub hudim medicinskim primerom 

v času poplav, srčnim zastojem in utopitvam 

– v času poplav niso mogli opravljati 

po najboljših močeh. 

NALOGA SLOVENSKE VOJSKE 

Težave se začnejo že pri slovenski zakonodaji, 

nazadnje spremenjeni v času 

tretje vlade Janeza Janše, pravi naš sogovornik 

iz Slovenske vojske, ki želi 

ostati anonimen. Po veljavni uredbi 

lahko v nesrečah na cestah in drugod 

po državi rešujejo samo državni zrakoplovi, 

koncesionarji pa ne, čeprav bi 

jih po mnenju poznavalcev potrebovali. 

Vojska ima na področju reševanja neke 

vrste monopol, pravijo naši sogovorniki; 

če so njihovi helikopterji primerni za 

reševanje v slovenskih gorah, pa ti 30 in 

več let stari stroji niso primerni za reševanje 

na cestah in v gozdu – torej tam, 

kjer ponavadi rešuje reševalno vozilo, 

ki lahko obtiči v koloni in ne more pravočasno 

do ponesrečenca. 

Slovenija je tukaj najmanj dve desetletji 

za razvitim svetom, saj nimamo 

namenskih reševalnih helikopterjev, pač 

pa to vlogo opravlja Slovenska vojska; 

kljub temu da ima svoje primarne naloge, 

kot so gorsko reševanje, prevoz 

inkubatorjev, medbolnišnični prevoz 

pacientov in opreme ter druge klasične 

vojaške naloge. Zakaj vlada tega ne uredi 

drugače, je za poznavalce vrsto let pereče 

vprašanje, naši viri pa pravijo, da so 

vojaški piloti zelo dobro plačani za dežurstva. 

»Vojska v gorah rešuje z orjaškimi 

helikopterji, Bell 412 je tipični primer, na 

cesti pa se rešuje s helikopterji tipa Cougar. 

Gre za največje transportne helikopterje, 

ki imajo nosilnost tudi do pet ton. 

»To je tako, kot če bi šel s ›šleperjem‹ po 

kilo kruha na tržnico,« slovensko situacijo 

opisuje naš vir iz Slovenske vojske. 

TRAVMATIČNE IZKUŠNJE 

Robert Sabol je zato skupaj s somišljeniki 

na Facebooku ustanovil spletno 

stran, na kateri zdravstveni delavci in 

drugi delijo svoje izkušnje in zaplete 

pri vsakodnevnem reševanju. Anonimni 

razočarani dispečer je tako med 

drugim delil nekaj svojih izkušenj, ki 

mu kot medicinskemu profesionalcu 

grenijo življenje. »Med sprejemom klica, 

ko gre resnično za urgentno stanje, 

ko čakam na izvoz mobilne enote, vem, 

da so to izgubljene minute, ki odločajo 

o življenju in smrti. Po aktivaciji mi 

Airbus helicopters 

Airbus H145 v civilni 

različici za reševanje. 

zdravnik reče, da helikopterska enota 

ne bo uspela vzleteti in da bo reševalno 

vozilo, ki potrebuje do mesta nesreče 

pol ure, prej na cilju. Takšno vozilo potrebuje 

za pot nazaj v urgentni center še 

pol ure, medtem ko bi bila ta pot s helikopterjem 

opravljena v petih minutah.« 

Zgodi se tudi, da pilot ne odobri aktivacije 

helikopterskega reševanja zaradi 

možnosti, da se ne bi dalo pristati na 

kraju intervencije, ker bi lahko prišlo 

do poslabšanja vremena, čeprav je ob 

aktivaciji vidljivost dobra. Dogaja se, da 

je helikopter predaleč, ker iz gora pelje 

zaplezanega planinca, medtem ko nekje 

drugje nekdo potrebuje nujno medicinsko 

pomoč. »Če je aktivacija helikopterske 

nujne medicinske pomoči (HNMP) 

vseeno uspešna, kar dispečerji izvemo 

v treh minutah, nato čakamo še do 15 

minut na vzlet helikopterja, kar nas 

resnično frustrira. Sploh si ne morem 

predstavljati, kako to povedati svojcem, 

Ponesrečence rešujejo 

največji transportni 

helikopterji z nosilnostjo 

tudi do pet ton. To je tako, 

kot če bi šel s »šleperjem« 

po kilogram kruha na tržnico. 

125 30. 11. 2023

14 TEMA TEDNA 

ki izgubljajo ljubljen osebo. Ali pa da 

poškodovanec zaradi izgubljenih minut 

ne bo imel več kakovostnega življenja, 

ker se mu ne bo pravočasno pomagalo.« 

Zato je pozivov k vzpostavitvi profesionalne 

HNMP z namenskimi reševalnimi 

helikopterji vse več. »Veste, ničkolikokrat 

smo že bili priča, da so nam pacienti 

na drugi strani linije umrli zaradi neurejenega 

sistema, pa bi jih lahko rešili in bi 

bili še danes med nami, če ne bi bili tretjerazredna 

država pri odnosu do lastnih 

državljanov,« pravi dispečer iz UKC Ljubljana, 

ki želi ostati neimenovan. 

Robert Sabol omenja primer iz Dravograda. 

Helikopter HNMP prejšnji 

teden ni pristal na kraju prometne nesreče, 

ampak na nogometnem igrišču v 

Dravogradu, nato pa je vozilo gasilskega 

društva zdravnika iz helikopterja pripeljalo 

na mesto prometne nesreče. Goran 

Gajić Gajo, vodja intervencije gasilcev, 

pravi, da jim je bilo rečeno, da bodo 

poškodovanega motorista oskrbeli, v 

tem času pa naj bi priletel helikopter 

do Dravograda. »Ker pa je potekala reanimacija, 

je bil helikopter prej v kraju, 

kot je bilo možno motorista spraviti do 

helikopterja,« pravi Gajić. Gasilci so pripeljali 

zdravnico in tehnika na kraj prve 

pomoči, helikopter pa se zaradi preveč 

NOVI HELIKOPTERJI 

Po informacijah Televizije Slovenija 

bo Slovenska vojska kmalu dobila 

šest večnamenskih helikopterjev 

Agusta Westland 139 M, ki bodo primerni 

tudi za reševanje. Za reševanje 

bodo nagradili še štiri obstoječe 

helikopterje Bell 412. 

Državni svet RS 

plastičnih delcev na travniku ni mogel 

prestaviti. Po neuspešnem oživljanju 

z umetnim dihanjem so zdravnico in 

tehnika odpeljali nazaj do helikopterja, 

nakar so odleteli proti Mariboru. 

Robert Sabol (desno) je lani prejel priznanje 

za reševalca nujne medicinske pomoči leta. 

ZLATA URA 

Na kongresu Evropskega sveta za oživljanje 

na Dunaju je bila nedavno znova 

izpostavljena večja preživetvena možnost 

v primeru srčnega zastoja ob uporabi 

namenskega helikopterja, ki omogoča 

hiter vzlet, posledično pa krajše odzive. 

Pri preživetju v nujnih stanjih je pomemben 

samo en dejavnik – čas. Kongres je 

bil zanimiv z vidika pomena t. i. »zlate 

ure«, o kateri so govorili tudi hrvaški kolegi, 

saj je Hrvaška pred kratkim postala 

ena od zadnjih držav Evropske unije, ki 

je uredila svoj HNMP. Vzpostavili bodo 

namreč štiri baze, dve kontinentalni v 

Zagrebu in Osijeku in dve morski v Splitu 

in na otoku Krk. Po besedah Roberta 

Sabola postaja Slovenija tako neke vrste 

okosteneli osamelec. Politika je obljubila, 

da bo HNMP urejen do leta 2026 s 

štirimi novimi helikopterji, a to je bilo v 

času ministra Loredana. »Nikjer v svetu 

vojska ne predstavlja hrbtenice sistema 

NMP, pač pa je dragocena rezerva, ki pride 

prav ob naravnih nesrečah,« razlaga 

Sabol, ki je javno razkril tudi svojo negativno 

izkušnjo s predsednico Državnega 

zbora Urško Klakočar Zupančič. Pred 

volitvami je namreč o nujnosti ureditve 

tega področja veliko govorila, pred dnevi 

pa je po svojih besedah Sabol iz njenega 

kabineta dobil negativen odgovor glede 

prošnje za okvirno že dogovorjen srečanje. 

Odslovila ga je s pojasnilom, da nima 

moči nad izvršno vejo oblasti. 

Sabol sicer pravi, da so pred volitvami 

s somišljeniki spremljali obljube politikov 

in da so ureditev HNMP napovedovali 

tako v Svobodi kot tudi SDS in NSi. V 

času Janševe vlade, ko je obrambni resor 

obvladoval Matej Tonin, pa si je po mnenju 

našega sogovornika minister prizadeval, 

da bi se ohranilo obstoječe stanje. 

Da se je zavzemal za ohranitev helikopterskega 

reševanja v delokrogu vojske, 

SREDNJI VEČNAMENSKI 

HELIKOPTER BELL 412 

EVROCOPTER 

AS AL 532 COUGAR 

AIRBUS 

H145 

Motor 2x Pratt & Whitney PT6T-3D 2x TurbomecaMakila1A1 2 x Safran Arriel 2E 

Moč 2x 900KM 2x 1.877 KM 2x 894 KM 

Nejvečja masa 

5.398 kg 9.000kg 3.700kg 

Dolžina z rotorjem 17,1 m 18,7 m 13 m 

Največja hitrost 259 km/h 309 km/h 240km/h 

Dolet 745 km 830km 651 km 

Koristnamasa 2.484 kg 4.190kg 1.696 kg 

Posadka 3 + 11 3 + 24 2+10* 

*odvisno od različice 

125 30. 11. 2023

TEMA TEDNA 

15 

Notranjost helikopterja 

Slovenske vojske Bell 412. 

1.400 

1.200 

1.000 

800 

600 

400 

200 

- 

227 

188 210 

498 

325 

361 

544 

424 434 

658 

564 583 

ni nič nenavadnega. Evropska komisija 

je leta 2013 Ministrstvu za infrastrukturo 

pisno sicer dovolila, da vojska in 

policija izvajata HNMP, ampak zgolj pod 

enakimi pogoji kot civilni prevozniki. To 

Slovenska vojska: 

helikopterska nujna medicinska pomoč 

780 

674 

705 

680 693 

559 577 

1080 

607 617 

578 576 

918 1.148 

2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 

Podatki so za obdobje januar–oktober. 

št. poletov št. prepeljanih št. ur 

635 

POLITIKA 

Politika v zadnjem letu dni kljub glasnim 

pozivom k spremembam, ki so iz 

vrst reševalcev prihajali že v času po 

požaru na Krasu lani poleti, koraka 

naprej ni naredila. »Ta sistem deluje,« 

je v oddaji Tednik kratko komentiral 

državni sekretar na Ministrstvu za 

obrambo Rudi Medved, ki je obljubljal, 

da bo na jugozahodu države vzpostavljena 

še ena večja helikopterska baza, 

kar se sicer ni zgodilo. Drugačnega 

mnenja je bil zdaj že nekdanji zdravstveni 

minister Danijel Bešič Loredan, 

eden redkih, ki je na poslansko 

vprašanje o prepočasni aktivaciji helikopterjev 

nujne medicinske pomoči 

lani jeseni priznal, »da imamo še vedno 

predolge aktivacijske čase. Ja, helikopterji 

so stari, stališče stroke je jasno, 

želim si, da pridemo do takšnega 

HNMP-ja, kot ga imajo države okrog 

nas.« Loredan je zdaj že bivši minister, 

nova ministrica pa na naše vprašanje, 

ali bo nadaljevala prizadevanja predhodnika 

v tej smeri, še ni odgovorila. 

pa po besedah Sabola pomeni, da bi jih 

morala nadzorovati civilna agencija za 

letalstvo, da imajo ustrezne certifikate, 

kar pa se pri nas že deset let krši. Vojska 

ima samonadzor, medicinske posadke 

pa nihče ne nadzoruje. Da je zadnji certifikat, 

ki izkazuje obliko usposabljanja 

za izvajanje dejavnosti HNMP, skladno z 

evropskimi normativi, star že deset let, 

pa je zgovorno samo po sebi. 

195 MILIJONOV 

Zanimivo, srbski spletni portal Tango 

Six je pred dnevi poročal, da namerava 

Slovenija do leta 2028 kupiti šest 

večnamenskih helikopterjev, ki bi zamenjali 

obstoječo floto helikopterjev 

Bell 412. Vrednost posla naj bi narasla 

na okrog 195,2 milijona evrov, srbski 

portal pa kot svoj vir navaja francosko 

veleposlaništvo v Sloveniji. Na spletni 

strani ambasade je res mogoče zaslediti 

podatek, da je bilo predstavnikom 

Slovenske vojske 18. oktobra letos v 

bazi v Cerkljah ob Krki predstavljenih 

več helikopterjev podjetja Airbus. Pri 

predstavitvi naj bi sodelovalo Ministrstvo 

za obrambo, poleg zračne simulacije 

reševanja pa je ozek krog Generalštaba 

Slovenske vojske opravil tudi 

15-minutni polet v helikopterju H145M. 

Portal navaja, da je na predstavitvi letel 

tudi helikopter v barvah srbske zastave, 

ki ga uporablja srbska vojska. 

125 30. 11. 2023

16 

KULTURA 

Novomašnik Vinko Šega v Grahovem julija 1943 z vaškimi stražarji. France Balantič je prvi z desne v zadnji vrsti. 

JANEZ MEVEC 

ARHIV DRUŽINE 

BALANTIČ: pesnik v vojni 

ranjenega slovenstva 

France Balantič (1921–1943) je veliki slovenski pesnik. Pesnik slovenstva, najbrž še 

najbolj tistega, ki je bilo v vojnem času najbolj ranjeno. Smrt v ognju je pesniku, ki ga 

nekateri dajejo ob bok Prešernu, preprečila, da bi končal sonetni venec sonetnih vencev. 

Mineva 80 let od krutega 

dogodka v Grahovem: partizanskega 

uničenja grahovske 

domobranske postojanke. 

S hišo vred so zažgali več kot 

30 domobrancev in tri domačine. Med 

njimi je bil tudi pesnik France Balantič. 

Nova slovenska zaveza je 25. novembra, 

organizirala spominsko mašo 

v Grahovem. Bogoslužje je vodil ljubljanski 

pomožni škof msgr. Franc 

Šuštar (64). Partizanski napad na domobransko 

postojanko v Grahovem 

je ukazal glavni partizanski štab oz. 

Franc Rozman – Stane, ki se je ravno 

takrat mudil na Blokah. Napad je izvedla 

Tomšičeva brigada, ki ji je poveljeval 

Stane Semič – Daki. V Grahovem 

jo je neposredno nadzoroval komandant 

14. divizije Mirko Bračič. 

125 30. 11. 2023 

VERA VREDNEJŠA 

OD ŽIVLJENJA 

V homiliji je škof Šuštar spodbudil, naj 

bomo »ponosni na prenos vere, ki nam 

je bila zaupana in darovana«. Žrtvam »je 

pomenila več kot pa lastno življenje«. 

Zato so morali pasti in postati žrtve revolucionarnega 

nasilja. V nadaljevanju 

navede spomine župnika Vinka Šege 

(1917–2013), ki je iz župnišča nemo opazoval 

okrutne reči. »Dvignil sem roke 

Bralca Balantičevih 

pesmi presune 

njegova preroškost. 

in vsem žrtvam z balkona podelil Božjo 

odvezo za grehe, če so jih sploh kaj imeli. 

To so bili namreč naši najzvestejši 

kristjani. Vsi plemeniti junaki v boju za 

resnico in poštenje, za blagor in svobodo 

svojega slovenskega naroda.« 

V nadaljevanju je Šuštar spravno 

nadaljeval o storilcih, ki so zagrešili 

požig: »Ob tem spominu je prav, da se 

tudi sami zazremo na Boga, ki je ustvaril 

vsako človeško bitje. Njemu prepuščamo 

vse sodbe in obsodbe, tudi tistih 

ljudi, ki so zakrivili vojno in revolucijo.« 

Vernike je pozval naj »prosimo za 

mir, usmiljenje, zaupanje, da bi vsak 

izmed nas dosegel večno srečo«. 

V OGNJU GROZE PLAPOLAM 

Balantič je leta 1942 pripravljal izdajo 

svoje pesniške zbirke z naslovom Mu-

KULTURA 

17 

ževna sem steblika. Njene izdaje žal ni 

dočakal. Leta 1944 jo je uspelo izdati 

Tinetu Debeljaku (1903–1989). Zbirko 

je poimenoval V ognju groze plapolam. 

Naslov je spremenil in ga povzel iz pesmi 

Žvenket črepinj: »V žoltem snopju 

groze plapolam.« Debeljak je tako povzel 

strašen dogodek nesrečnega 24. 

novembra 1943. Omeniti je treba, da 

pesnikova poezija takoj po vojni sploh 

ni bila cenzurirana. France Pibernik 

(1928–2021) se spominja Balantičeve 

priljubljenosti ob svojem študiju leta 

1949: »Ko sem prišel na slavistiko, so vsi 

hoteli brati Balantiča, o njem se je javno 

govorilo.« Tako so napredni umetniki 

vendarle dosegli, da je Državna založba 

smela ponovno natisniti zbirko. Dobili 

so celo dovoljenje političnega vrha in 

podpis Staneta Kavčiča. A potem se je 

zalomilo. V Berlinu je Anton Slodnjak 

(1899–1983) ravno izdal svojo monografijo, 

v kateri omenja tudi Balantiča. 

Cenzura je prišla zaradi prevelike prepoznavnosti 

v tujini. Tako je bil ponatis 

leta 1966 odpeljan naravnost v papirnico 

Vevče na uničenje. Da je v Jugoslaviji 

končno izšel ponatis pesniške zbirke, je 

bilo treba čakati do leta 1984. 

FRANCE BALANTIČ (1921–1943) 

France Balantič se je rodil v Kamniku 29. novembra 1921. Otroštvo je preživljal 

za Starim gradom in Kamniško Bistrico. Po končani osnovi šoli so ga vpisali na 

klasično gimnazijo v Ljubljani. Študijsko udejstvovanje ga je gnalo na ljubljansko 

filozofsko fakulteto, in sicer na slavistiko. Svoje pesmi je objavljal v Domu in svetu, 

sodelovanje v Kocbekovem Dejanju pa je zavračal. Italijani so ga kot simpatizerja 

Osvobodilne fronte (OF) deportirali v Gonars. Po posredovanju Franceta 

Kremžarja, sina literata in urednika dnevnika Slovenec, je bil izpuščen, nato 

pa je kljub svoji neaktivistični naravi vstopil v protikomunistično vaško stražo 

MVAC. Delegirali so ga v Grahovo, kjer je enoti poveljeval Kremžar. Padel je ob 

napadu Tomšičeve brigade, ki je požgala Krajčevo domačijo. Prav na tem mestu 

od aprila 2014 stoji spomenik. 

PESNIK BIVANJSKIH OBČUTIJ 

Dr. Matija Ogrin (56), predsednik Nove 

slovenske zaveze in predstojnik na Inštitutu 

za slovensko literaturo in literarne 

vede ZRC SAZU, je že pred časom 

dejal, da glede Balantiča niso tako pomembne 

šolske definicije in literarne 

smeri: »Pomembno je, da je velik eksistencialni 

pesnik, pesnik bivanjskih občutij. 

Govori o temeljnih vrednotah na 

poetični način. Vrednote je videl zakopane 

v celo stvarstvo.« 

Balantiču je bil tuj kakršenkoli družbeni 

ali politični angažma, je poudaril Ogrin: 

»Njegova poezija je poetična, skrivnostna. 

Je pesnik univerzalnih vrednot, 

ki jih ima vsak klasik. In klasik je navadno 

tudi nacionalni pesnik: ni Geotheja brez 

nemškosti, ni Dostojevskega brez ruske 

duše, tako je tudi Balantič velik slovenski 

pesnik, pesnik slovenstva, najbrž še 

najbolj tistega, ki je bilo v vojnem času 

najbolj ranjeno, Balantič je njihov klasik.« 

Debeljaku smo lahko hvaležni za izdajo 

pesniške zbirke sredi vojne, čeprav nas 

po drugi strani toliko bolj žalosti njegova 

oznaka za Balantiča. V uvodu pesniške 

zbirke ga je ideološko zacementiral kot 

pesnika domobranskega protikomunističnega 

boja. To je sicer res bil, vendar je 

bil zgled osebne zadržanosti. 

IZPOVED SESTRE TILKE 

V Grahovem smo prisluhnili tudi govoru 

še živeče Balantičeve sestre, Tilke 

Jesenik Balantič (88), ene od boljših 

poznavalk Balantičeve poezije: »V teh 

dneh spomina živim z vsako njegovo 

besedo.« Brata Franceta je zadnjič videla, 

ko je bila stara 5 let. Zato je pesniška 

»beseda edino, s čimer se lahko 

povežem s svojim bratom«, je zapisala. 

Odtlej ga namreč ni več videla niti v 

sanjah. Citirala ga je v različnih pesmih. 

Zgovoren in preroški je tudi njegov 

XII. sonet sonetnega venca, ki ga 

je poimenoval Venec: »Drhteč v veselju 

legam na oči, neznana topla slast mi 

kri prevzema, ne bom izvil se iz božjega 

objema, zato blagoslovljena kri kipi. 

Naj ne preštejem posvečenih dni, moj 

Oče, naj ljubezen me razvnema in naj 

bom dolgo dolgo bakla nema, ki potnikom 

samotnim v noč gori.« 

Poslušalca ob tem sonetu – in tudi 

sicer ob branju njegovih pesmi – gotovo 

presune njegova preroškost. Žal 

se v svojem opisovanju prihodnosti 

ni uštel, vendar je upal s presežnim 

upanjem in z vero. V nadaljevanju XII. 

soneta sklene: »Bridko sem okusil iskanje, 

in vem, kako so ranjena kolena, 

ki jih ožge nemirna sla ognjena. In Ti si 

tako dober, saj z menoj si bil usmiljen, 

in da zdaj sem Tvoj, Gospod, podaril 

si mi odpuščanje!« 

 

125 30. 11. 2023

18 

PREHITEVAM PO LEVI 

ALJUŠ PERTINAČ 

Zadišalo je po SVOBODI 

Pretekli četrtek smo bili v Kopru na inavguraciji nove/stare 

rektorice Univerze na Primorskem. In zadišalo je po svobodi. 

Komentar 

Svečanost se je namreč začela s 

himno univerze »Samo obstati 

ne smeš« avtorjev Draga Misleja 

– Mefa (73) (besedilo) in Ambroža 

Čopija (50) (glasba). Prvi verz omenjene 

himne pa se glasi ravno: »Ko zadiši 

po svobodi.« Tako je povezovalka 

programa himno tudi napovedala in s 

tem, razumljivo, priklicala hudomušne 

nasmeške na obraze prisotnih. 

ŠKANDALOZNA ODSOTNOST 

In res je zadišalo po svobodi. Tisti pravi, 

z malo začetnico. Nenazadnje tudi, ker 

na prireditvi, škandalozno, ni bilo nobenega 

predstavnika države, ki je univerzo 

pred dobrimi 21 leti ustanovila. Resorni 

minister Igor Papič (57) je bojda ta hip v 

Indiji. Čeprav, sodeč po tem, v kakšnem 

stanju je aktualna vlada, bi lahko bil 

tudi v Indiji Koromandiji. Minister ima 

seveda za primere, ko je službeno odsoten 

v tujini, dva državna sekretarja, 

ki ga nadomeščata. Oba sta bila očitno 

prezaposlena s pomembnejšimi stvarmi 

kot je udeležba na inavguraciji rektorice 

začetnico res preseneča? Tudi resorna 

ministrica za kulturo se denimo ni 

utegnila udeležiti otvoritve Knjižnega 

sejma, ki je mimogrede po novem na 

Gospodarskem razstavišču, in ne več 

v hramu slovenske kulture. Tja, kamor 

smo včasih hodili po toplotne črpalke 

in pohištvo, bomo sedaj očitno hodili 

po knjige. Janez Zemljarič, po čigar zaslugi 

Cankarjev dom sploh imamo, se 

zagotovo obrača v grobu. Oblast, ki je še 

značilno tudi za našega vrlega premierja, 

ki se počasi vrača z bolniške odsotnosti. 

Zdaj tudi vemo, koliko ga oboje stane. Ko 

je namreč iz stranke zabrisal poslanko, ki 

ji lider opozicije ljubkovalno pravi prva 

murgelska strojnica, je že moral plačati 

dodatnih 16 milijonov iz proračuna 

za amandma, ki ga je najprej izglasovala 

opozicija, nato pa še koalicija. Res je, 

egotrip in samopaštvo staneta. Prepričani 

smo, da je teh 16 milijonov zgolj prvi 

Svoboda z velikim 

S je v resnici čisto 

navadna diktatura. 

Slovenski knjižni sejem je odprla predsednica 

Nataša Pirc Musar (55). Kulturne ministrice 

Aste Vrečko (39) na otvoritvi ni bilo. 

www.predsednica-slo.si 

naše tretje največje in tretje najstarejše 

univerze, ki je bila ustanovljena tudi 

z namenom, da ohrani intelektualni in 

narodni potencial na Primorskem ter ju 

obrani pred poitalijančenjem. Ampak 

instant kadrom instant strank novih 

obrazov so tovrstni premisleki španska 

vas. Nenazadnje imajo na ministrstvu 

tudi direktorja Direktorata za visoko 

šolstvo. Od štirih ljudi, ki morajo po 

službeni dolžnosti skrbeti za dobrobit 

univerze, ni bilo tam nikogar. 

PIŠMEVUHOVSTVO 

Ampak ali nas tako pišmevuhovsko 

obnašanje apologetov Svobode z veliko 

125 30. 11. 2023 

posebej obljubljala poudarjeno skrb za 

področje znanosti in kulture, v praksi 

dokazuje, da ji je za oboje malo mar. 

CENA EGOTRIPA 

Svoboda z veliko začetnico tudi sicer na 

glavo obrača temeljne postulate parlamentarne 

demokracije, kot je ta, da se o 

isti stvari ne more glasovati dvakrat. Ve 

se, prvič jim je ponagajal kozmični dež, ki 

je na (ne)srečo prizadel zgolj polovico glasovalnih 

naprav. Drugič so glasovali diametralno 

nasprotno kot prvič. Čemu potem 

sploh ponovljeno glasovanje? Stvar 

ega in samopaštva? Nedvomno. Oboje je 

obrok. Ali bolje rečeno opomin, da je Svoboda 

z velikim S v resnici čisto navadna 

diktatura, ki nam je pravo svobodo z malo 

začetnico s dejansko ugrabila. Svobodo 

govora, svobodo dialoga, svobodo kritičnega 

mišljenja ali, če hočete, svobodo 

zdrave pameti. Vsega tega ta trenutek pri 

naših vladajočih ni več. 

Ampak kot vsaka diktatura, tudi ta ne 

bo trajala večno. Ko začne revolucija žreti 

lastne otroke in je na dnevnopolitičnem 

meniju oblastnikov malodane zgolj še boj 

proti t. i. notranjemu sovražniku, je konec 

blizu. In zato je te dni prvič zares zadišalo 

po svobodi. Tisti pravi, z malim s. In dišalo 

bo zmeraj bolj.

Komentar 

BOJAN POŽAR, 

POZAREPORT.SI 

POŽAREPORT 

Bila je PROTOTIP novega 

obraza, postala pa je 

AFERA na dveh nogah 

Če bi Alja Brglez, danes tesna sodelavka Boruta Pahorja in članica vodstva 

Logarjeve Platforme Sodelovanja, ko se je Drnovšek poslavljal od mesta premierja, 

slučajno sprejela ponudbo, da postane nova predsednica LDS, 

potem Katarina Kresal verjetno nikoli ne bi postala političarka. 

19 

Brglezovo (54) je zdaj že pokojni 

Janez Drnovšek predvideval 

celo za svojo naslednico na čelu 

vlade – ja, pred Tonetom Ropom 

(62) in Igorjem Bavčarjem (67). Snubili 

pa so jo nekateri vplivni stari LDS-ovci: 

Mojmir Ocvirk (63), Igor Lavš, tudi Jožef 

Školč (63) je prišel na večerjo, ker on pač 

vedno pride, če je večerja zastonj. Toda 

Brglezova je ponudbo zavrnila, zato je 

Školč stopil do odvetnika Mira Senice 

(65) in dogovorili so se za Kresalovo. 

NLP 

Senica je bil njen zasebni partner, (finančni) 

sponzor in mefisto iz ozadja. Nekdanji 

sodelavci Kresalove pravijo, da je Senica 

vanjo takoj vložil en milijon evrov (predvsem 

za medijsko propagando), in Jelko 

Kacin (68), ki je LDS formalno predal Kresalovi, 

se še danes otepa govoric, da je bil 

tudi njegov znani vikend na Krku del teh 

(finančnih) transakcij. 

Kljub temu ali prav zato (ob spremstvu 

plačane in orkestrirane medijske evforije) 

je Kresalova na slovensko politično sceno 

stopila kot »NLP« – nedolžna, lepa, 

pametna, kot jo je označil tedanji mariborski 

poslanec LDS Rudi Moge (79). Čez 

noč je postala predsednica LDS (junija 

2007 na kongresu v Žalcu) in ministrica 

za notranje zadeve v Pahorjevi vladi. Bila 

je prototip novega levega obraza, imela je 

ambicije postati predsednica vlade, Senica 

pa novi Kučan. Zato sta trčila tudi ob 

klan Gregorja Golobiča (59). Toda kmalu 

je postala afera na dveh nogah (avtor te 

VABILO KRESALOVI 

Če Kresalovo danes res vabijo v politiko, 

je to zgolj odraz realnega stanja 

slovenske politične bizarnosti, in ljudje, 

ki jo vabijo, so zato tudi popolnoma 

neresni. V to, da jo vabijo, avtor teh 

Twitter @vecer 

Janez Drnovšek je Aljo Brglez (54) želel za svojo naslednico na čelu vlade. 

sintagme je avtor teh vrstic). Te so se dobesedno 

vrstile druga za drugo, od hude 

do še hujše, od afere Baričevič (afera bulmastifi) 

do spornega najema stavbe Nacionalnega 

preiskovalnega urada, domnevne 

orgije sredi nočnega Milana, o čemer je 

takrat poročal tudi novinar Mitja Lomovšek, 

so bile zgolj češnja na torti. 

REHABILITACIJA 

Pod hudim medijskim pritiskom, stališčem 

Komisije za preprečevanje korupcije 

in Računskega sodišča, je bila Kresalova 

končno prisiljena odstopiti (avgusta 

2011 kot notranja ministrica, decembra 

istega leta pa še kot predsednica LDS) 

vrstic sicer ne verjame, tudi če smo že 

vsa leta priča neke vrste politični in 

medijski rehabilitaciji, kot je bila na 

primer Zadnja beseda, »njena« pogovorna 

oddaja na javni TV Slovenija. 

Prej bi rekel, da se ponuja sama. 

ter skupaj s propadlo LDS končala na 

smetišču zgodovine in postala sinonim 

za propadlo političarko. To so dejstva. 

No, zgodovina jo definitivno uvršča tudi 

med najbolj pokvarjene politike (političarke) 

slovenske tranzicije. Ves čas svojega 

političnega aktivizma je tudi nonšalantno 

lagala ali se vsem na očeh brez 

najmanjše vesti nesramno sprenevedala 

(češ »nikjer ni bilo nič takega«), podobno, 

kot počne še danes, ko govori o politiki 

in svoji karieri (lastništvo odvetniške 

pisarne, famozno posestvo Bužekijan v 

slovenski Istri). Lep primer tega je tudi 

zadnji nedeljski podkast na Delu z naslovom 

»Na različne načine so me vabili, 

a sem vedno rekla ne«. 

Mimogrede, njen Evropski center za 

reševanje sporov dobiva tudi znatna 

proračunska sredstva, doslej že več 

kot 327 tisoč evrov. 

 

125 30. 11. 2023

20 

INTERVJU 

ALJA BRGLEZ, PLATFORMA SODELOVANJA 

Imamo VEČJE ambicije 

kot so evropske volitve 

Ne moremo si privoščiti večnega nadaljevanja neučinkovitosti vodenja države, 

ki ne odgovori na ljudem pomembna vprašanja. – Ni malo ljudi, ki v političnem prostoru, kot ga imamo, 

ne najdejo izpolnitve svojih pričakovanj. In potem vedno znova zasanjano glasujejo za nov obraz. 

– Na zadnjih volitvah je nastal en blok, ki je bistveno večji od drugega, zato ne verjamem, 

da takšno stanje lahko vzdrži na dolgi rok. Mislim, da je med ljudmi toliko različnih interesov, 

da jih ne zmoreta pokriti zgolj dva monolita. – Okolja, ki probleme ves čas rešujejo s predčasnimi 

volitvami, niso stabilne demokracije. Platforma ni tista, ki bi ta trenutek bíla plat zvona. 

PETER MERŠE 

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA 

125 30. 11. 2023

INTERVJU 

21 

Za nami je nekaj pestrih tednov 

na slovenskem političnem parketu. 

Kako vidite politično situacijo 

v Sloveniji, še posebej dogajanje 

v zadnjih tednih? 

Slovenci smo se že kar navadili na socialne 

eksperimente in ne morem se znebiti 

vtisa, da se tudi tokrat dogaja nekaj 

takega. Pravih razlogov ali zakonitosti, 

da se zdaj dogaja, kar se, namreč ni. 

Imamo vlado, ki je bila izvoljena popolnoma 

legalno, legitimno, po vseh 

demokratičnih postulatih in je dobila 

ogromno večino. Prav tako ne živimo v 

nekih posebnih okoliščinah. Ni epidemije, 

ni posebnih razmer. V resnici ni 

nobenih razlogov, da bi se pogovarjali 

na način, kot da smo v neki krizi. Pa 

vendar ugotavljamo, da smo v nekakšni 

politični ali vladni krizi. 

Vlada ima sicer še vedno vso moč 

v svojih rokah in edini odgovor, ki ga 

lahko dam na vaše vprašanje, je, da 

sem žalostna, da se ta moč ne kaže v 

reformah in v tem, da bi vsem nam šlo 

bolje. Vlado namreč izvolimo, da bi 

delala v naše dobro. Vsak volivec bi to 

moral imeti pred očmi. 

Glede na večino, ki jo ima koalicija 

v parlamentu, ste od vlade 

pričakovali več. Pred volitvami 

vas je torej prepričala s svojim 

nastopom. Kdaj se je pojavilo 

to razočaranje, ki ga razbiram 

iz prejšnjega odgovora? 

Razočaranje je odvisno od pričakovanj, 

imate prav. Moja pričakovanja niso bila 

utemeljena na programskih točkah, ki 

bi jih zdaj lahko pričakovala v delovanju 

vlade. Nenazadnje v kampanji ni 

bilo veliko slišati o tem, za kaj naj bi se 

sploh zavzemala. Moja pričakovanja so 

bila osnovana na tem, da je bilo videti, 

da bo imela vlada precej lahko delo. 

Predsednik vlade je v kampanji 

veliko govoril o zdravstveni reformi 

in vemo, da je na tem področju treba 

narediti marsikaj. Vemo, kje so problemi, 

in tudi to, kje so rešitve. Vseeno je, 

ali se temu reče zdravstvena reforma, 

zamenjava direktorjev v zdravstvenem 

sistemu ali jasna razmejitev med 

javnim in zasebnim – od predsednika 

vlade sem pričakovala, da se bo tega 

premišljeno lotil. 

Kaj dosti drugega v kampanji nismo 

niti slišali. Nato smo lahko poslušali o 

menedžerskih metodah, ki jih namerava 

dr. Golob vnašati v delovanje javne 

uprave. Veliko je bilo nekih obetavnih 

zamisli, do katerih lahko kdo seveda 

pristopi s skepso. Sama nisem naklonjena 

vnaprejšnjemu nezaupanju in 

pesimizmu in sem pričakovala uspešno 

vlado za daljše časovno obdobje s 

trdno večino in varno koalicijo, saj ni 

tako zelo raznorodna. Upala sem tudi, 

da bo končno prišel čas, ko bomo lahko 

vsi v državi zadovoljni s kakšno rešitvijo. 

In tukaj sem razočarana. 

Sedaj spremljamo že po več 

afer na teden. Je bilo v času 

Drnovška podobno? 

Afere so bile vedno, že v rimski dobi, 

pri Feničanih in starih Grkih. Bile so 

tudi v prvih letih naše samostojne države. 

Spomnim se, da je zaradi nekega 

kredita odstopil pravosodni minister 

Kozinc. Danes verjetno to sploh ne bi 

bila afera, kaj šele, da bi kdo odstopil, 

ampak takrat so bili standardi drugačni 

– zdi se mi, da danes zaradi afer, 

ki lahko mečejo slabo luč na moralni 

lik, ljudje niso več pripravljeni odstopiti. 

Ker nobena afera ne traja dolgo. 

Dva ali trije slabi dnevi, kakšna neprijetna 

novinarska konferenca, kakšno 

neprijetno vprašanje in zadeva mine. 

Odstopi, ko se zgodijo, so verjetneje 

posledica neke širše slike kot pa osebne 

integritete. 

S to širšo sliko mislite na kakšne 

zakulisne pritiske? 

Verjetno. Čeprav tudi sama tukaj, tako 

kot vi, o večini stvari bolj ugibam. 

Morda gre za razmerja sil, kakšnih 

prihodnjih načrtov, kdo bi vedel. Nekateri 

ljudje so pač, grdo rečeno, bolj 

pogrešljivi kot drugi. Na žalost pa to ni 

najboljši način za strokovno vodenje 

resorjev. Najboljše bi bilo, pa naj govoriva 

o vladi, bolnici, šoli ali gospodarski 

družbi, da bi na odgovorna mesta 

postavili najboljše ljudi – take, da se 

lahko zanesemo, da bodo delovali v 

korist širše družbe. 

Žal običajno ni tako, da bi se za javne 

funkcije potegovali najboljši kandidati. 

To ni samo naš problem, ampak 

Ustvarili smo okolje, 

ki v javnem delovanju 

ne nagrajuje najboljših, 

in zato se marsikdo rajši 

izogne javnim funkcijam. 

širše, v Evropi in morda kar v svetu 

velja, da smo ustvarili okolje, ki v javnem 

delovanju ne nagrajuje najboljših 

in zato se marsikdo rajši izogne javnim 

funkcijam. Kar je žalostno. Slovencev 

nas je dva milijona in gotovo nismo 

vsi najboljši za vse. Ko se začne iskati 

ministra za zdravje, se vedno bojim, da 

bo še en dober zdravnik zapustil svoje 

delovno mesto, ker nam tudi dobrih 

zdravnikov manjka. In dobrih učiteljev 

in še marsikoga. Če bomo šli tako naprej, 

se bomo povsem zdesetkali. 

Mislim, da bi morali začeti iskati 

najboljše in na tem začeti nekaj graditi 

– ne pa slabe in šibke, ki jih potem 

pribijemo na sramotilni steber in na 

katere hitro pozabimo. 

Čeprav Janez Janša ni več 

na oblasti že več kot leto in pol, 

poslušamo, da je smisel koalicije, 

ki jo imamo, ravno to, da se na 

oblast ne bi vrnil, poslušamo pa 

tudi o prednostnih nalogah čiščenja 

janšistov. Kako razumete to 

histerično situacijo? 

Saj zato sem zdaj razočarana. Ni prav, 

da smo volivci tako množično spregledali 

odsotnost vsake druge vsebine. 

Zdaj lahko le ugotavljamo, da žanjemo, 

kar je zraslo iz semena, ki smo ga pred 

poldrugim letom zalili z volitvami. Če 

vlada takrat ni imela drugega temelja, 

se ne bi smeli čuditi, da danes stoji na 

tem, ki ga ima. 

V letu in pol smo vsi prišli do nekih 

spoznanj. Zapravljamo priložnosti v sorazmerno 

mirnem času, prihaja pa čas, ki 

morda ne bo bolj prijazen od sedanjega. 

Kako preseči prakso novih obrazov, 

ki se pojavljajo praktično na 

vsakih od zadnjih nekaj volitev? 

Zadnjih nekaj mandatov dejansko novi 

obrazi sestavijo vlado. To je nov in pomemben 

fenomen. Prej smo bili navajeni, 

da imamo dva bloka in glasujemo 

približno na pol. Če nekoliko poenostavimo 

in rečemo, da je pri nas vlado 

običajno sestavil nekdo, ki je imel približno 

tretjino glasov, ki jim je dodal nekaj 

manjših strank, je bilo to po svoje 

kar dobro: koalicija pomeni, da je slišanih 

čim več interesov znotraj neke 

skupnosti. Bolj kot je koalicija ideološko 

enovita, manj te raznolikosti družbe 

je nagovorjene. 

Zadnjih nekaj volitev se je zgodilo, 

da je to prevladujočo tretjino glasov 

zagotovil t. i. novi obraz, pri čemer 

125 30. 11. 2023

22 

INTERVJU 

je bolj kot to, da je bil obraz nov, pomembno, 

da v resnici nismo vedeli, 

kakšna je njegova vsebina ali kam spada 

v vrednotnem, političnem in ideološkem 

smislu. 

Mislim, da bi morali volivci bolje 

poznati vsebino, da bi lahko izbrali. 

Že zadnjih petnajst, dvajset let se o 

vsebini bolj malo govori, po moji oceni 

je je izrazito manj od našega vstopa 

v EU. Tukaj ima vsak svoj del odgovornosti: 

mediji, kandidati na volitvah 

in tudi državljani sami, ki očitno 

teh vprašanj ne postavljamo oz. ne 

zahtevamo odgovorov nanje. In potem 

hodimo trapasto volit, ker sploh 

ne vemo, kaj volimo. 

V teh dvajsetih letih so se okoli nas 

zgodile spremembe. Kar navadili smo 

se, da se velike stvari urejajo same po 

sebi v okviru evropskega pravno-zakonodajnega 

reda. Morali bi se vprašati, 

zakaj vlado sploh imamo, kaj lahko od 

nje pričakujemo, kaj zahtevamo in kaj 

nam je dolžna dati. 

Marsikaj dobro deluje brez vključevanja 

vlade. So pa reči, za katere 

smo v našem geografsko-kulturnem 

okolju vajeni, da mora zanje pač poskrbeti 

država. Denimo, ko se zgodijo 

125 30. 11. 2023 

poplave, pričakujemo, da se lahko zanesemo 

na državo z mehanizmi, kot so 

civilna zaščita, vojska in drugi, vse do 

odpravljanja posledic in škod. Ni povsod 

po svetu tako. Ponekod je to vloga 

humanitarnih in zasebnih organizacij, 

drugod pa so ljudje prepuščeni sami 

sebi. Pri nas pa upravičeno pričakujemo 

reakcijo države in upam, da bo tudi 

po teh zadnjih poplavah tako. 

Stranka, ki osvoji sredinsko 

tretjino glasov, običajno prihaja iz 

levosredinskega bazena. Kaj dela 

narobe desna sredina, da nikoli ne 

uspe nagovoriti teh volivcev? Zakaj 

se pri nas ne dogaja ta običajni 

premik, ko je nekaj časa na oblasti 

en, nekaj časa pa drug blok? 

Morda ne bo vedno tako. Tokrat je to 

tretjino osvojilo Gibanje Svoboda. Ker je 

zaradi porazdelitve glasov veliko manjših 

strank izpadlo iz parlamenta oz. je 

nekatere celo kasneje priključilo Gibanje 

Svoboda, smo dobili nekako nenaraven 

rezultat. 

Običajno sta imela ključna pola 

približno tretjino in potem je eden iz 

preostanka strank sestavil koalicijo. 

To se mi je zdelo dokaj vzpodbudno 

Dr. Alja Brglez (54) je zgodovinarka, 

publicistka in strokovnjakinja za odnose 

z javnostjo. Ima znanstveni doktorat iz 

historične antropologije, magisterij iz 

zgodovine in magisterij iz poslovnega 

upravljanja (MBA). V zadnjem času jo v 

javnosti vidimo predvsem kot soustanoviteljico 

Platforme Sodelovanja dr. Anžeta 

Logarja (47). Pred tem je bila vodja Urada 

za informiranje in vodja kabineta premierja 

Janeza Drnovška. Leta 2004 se je 

potegovala za mesto evropske poslanke, 

zadnjih deset let pa je bila vodja kabineta 

predsednika republike Boruta Pahorja 

(60). Trenutno je njegova svetovalka v 

pisarni bivšega predsednika. 

okolje. Manjše stranke med obema poloma 

so vedno omogočale, da eden in 

drugi pol lahko kdaj prideta do tega, 

da sestavita vlado. To se mi zdi boljše 

od klasičnega večinskega sistema, ki 

bi povzročil, da se na oblasti menjujeta 

dve prevladujoči sili. 

Na zadnjih volitvah je nastal en blok, 

ki je bistveno večji od drugega, zato ne 

verjamem, da takšno stanje lahko vzdrži 

na dolgi rok. Mislim, da je med ljudmi toliko 

različnih interesov, da jih ne zmoreta 

pokriti zgolj dva monolita. 

Pol z Janezom Janšo je trenutno 

manjši od obeh in se utegne še zmanjšati. 

Janša je imel pred prejšnjimi volitvami 

za sabo zelo težavno vlado. Pozno 

v mandatu je prevzel vodenje in ni bilo 

enega dneva v času njegove vlade, ki bi

INTERVJU 

23 

bil brez pandemije. Imel je diametralno 

nasprotne okoliščine kot njegov naslednik 

in mislim, da mu ni bilo lahko. 

Potegnil je tudi kakšno potezo, ki je 

jaz ne bi. Kot takratna vodja kabineta 

predsednika republike ne bom zlahka 

pozabila vztrajanja vlade pri neimenovanju 

evropskih tožilcev in spora med 

UKOM in STA, saj sem si pri slednjem 

precej prizadevala, da bi ga rešili. Če 

sva prej govorila, da afere trajajo nekaj 

dni – tisto sta bila resna zapleta in 

sta bila na naslovnicah cele tedne. Te 

stvari so nas, državljane, takrat jezile. 

Veliko se je govorilo o komuniciranju. 

V času epidemije in z njo povezanih 

omejitev in nenormalnih življenjskih 

pogojev je bilo ljudem še težje sprejemati 

omejitve, ki jih je postavljala oblast 

in se niso zdele nujne. Je pa takrat 

težko biti pameten. Še danes, ko gledamo 

nazaj, je težko reči … Marsikaj bi 

se najbrž dalo narediti bolje, a tako je 

vedno, takrat pa je bil sploh poseben 

čas. Hitro smo ga pozabili. 

Skupek tega in objektivnih dejstev 

je Janšo postavil v slabši položaj proti 

nekomu, ki bremen teh okoliščin ni 

imel na sebi. 

Vidite odgovor na manko politične 

sredine v Platformi Sodelovanja? 

Natanko zato sem se vključila oz. sprejela 

povabilo dr. Logarja, ko je razmišljal 

o ustanovitvi društva. Pozdravljam 

razmišljanje na tak način in 

zadevo razumem tudi kot nadaljevanje 

njegove predsedniške kampanje, v kateri 

je pokazal, da želi biti širši od zgolj 

svoje politične provenience. 

Zame je ključno, da je govoril o društvu, 

ne o politični stranki. Slednje bi 

odklonila. V življenju se nikoli nisem 

včlanila v nobeno stranko – nikakor 

ne mislim, da je s strankami kaj narobe, 

a sama se nisem videla v nobeni. 

Bila sem tesna sodelavka dr. Drnovška, 

ampak nikoli nisem bila članica LDS. 

Platforma sodelovanja je nastala v 

pravem času, vsaj jaz ga čutim kot čas 

velikih in pomembnih premislekov. Daje 

nam možnost, da soustvarjamo prostor, 

za katerega se mi zdi, da obstaja, in ves 

čas o njem govorim. Glede na to, da smo 

še daleč od parlamentarnih volitev, imamo 

priložnost, da na premišljen, preudaren 

in nič ihtav način ter brez pritiska 

rokov razmislimo, kako lahko izpolnimo 

svoja pričakovanja. Mislim, da ni malo 

ljudi, ki v političnem prostoru, kot ga 

imamo, ne najdejo izpolnitve svojih pričakovanj. 

Potem vedno znova zasanjano 

glasujejo za nov obraz. 

Trenutno je dovolj, da začnemo govoriti, 

morda pa s tem ustvarimo pogoje, 

da se bo tudi politično kdo zganil 

in ustanovil stranko, ki bo nagovarjala 

prav te ljudi. 

Platforma je bila povabljena na 

skupno listo za evropske volitve, 

kot je povedal Matej Tonin, pa je 

to odklonila. Pravite, da potrebujemo 

kvalitetne kadre v Evropi – 

zakaj platforma ne ponudi kakega 

takšnega kadra? 

Evropa in Slovenija sta ta trenutek 

pred prelomnimi premisleki. Bistveno 

bolj mirno bi se počutila, če bi vedela, 

da v Evropo pošiljamo čim boljše 

ljudi. V Platformi smo razmišljali o 

tej ponudbi. Nismo se odločili zanjo, 

kot tudi ne za samostojen nastop na 

evropskih volitvah. 

Precej logično je, da nekaj tednov 

ali mesecev po nastanku ne bomo sko- 

Morali bi se vprašati, 

zakaj vlado sploh 

imamo, kaj lahko 

od nje pričakujemo, 

kaj zahtevamo in kaj 

nam je dolžna dati. 

125 30. 11. 2023

24 

INTERVJU 

125 30. 11. 2023 

Ljudje se danes drugače odločajo, kot so se 

včasih. Spreminjajo se vrednote in ideologije. 

čili za prvo ponudbo, ki bi nas naredila 

zgolj kot še eno od obstoječih političnih 

akterk. Imamo večje ambicije. 

Kakšne? 

Moj odgovor je: pokazati, da smo lahko 

v Sloveniji najboljši tudi v urejanju javnih 

zadev, če ne vseh, pa vsaj kakšne, 

npr. zdravstva ali šolstva oz. bomo že 

ugotovili – če imamo lahko tako izjemne 

ljudi v športu, biznisu, glasbi, če 

naši otroci zmagujejo na znanstvenih 

olimpijadah, se ne bi smeli zadovoljiti z 

nič manj. 

Je za Anžeta Logarja pripadnost 

stranki SDS prednost ali ovira pri 

nadaljevanju politične poti? 

Anže Logar je celo politično pot preživel 

v SDS in tega prav nič ne skriva. Tudi kot 

predsedniški kandidat tega ni skrival. 

Kolikor pa ga poznam iz kampanje in še 

prej kot zunanjega ministra, pa tudi zdaj 

v Platformi, vidim, da svet vidi širše – v 

tem je njegova moč. Koliko mu pri tem 

stranka ali njen predsednik predstavljata 

pomoč ali oviro, ne znam oceniti. 

Mislim, da gre tukaj za neke globlje 

premisleke kot zgolj za osebno razmerje 

med njim in predsednikom ali njim 

in stranko SDS. Tako v slovenskem kot 

evropskem prostoru nastajajo nova 

medstrankarska razmerja, ki ne zadovoljujejo 

več vseh interesom, sploh 

bolj sodobnih. Mnoge stranke so se 

izpele, nekatere se iščejo, nastale bodo 

nove … Za zdaj se mi sicer zdi, da so še 

brez prave vsebine, kaj šele ideologije 

ali pripadnosti kakšnim svetovnim 

razmislekom. Ljudje se danes drugače 

odločajo, kot so se včasih. Spreminjajo 

se vrednote in ideologije. 

Spomnite se, kako so se pred leti 

posmehovali Desusu, češ da to ni nobena 

stranka, ampak samo interesno 

združenje ljudi, ki so dosegli upokojitveno 

starost. Danes se mi zdi, da bo šlo 

prav za to, da se bodo ljudje združevali 

po interesih, ki jih želijo izpolniti skozi 

politiko, in ti interesi so se od dobe 

začetkov parlamentarizma močno 

spremenili. Ljudje se odzivajo na nove 

potrebe in mislim, da bo to povzročilo 

marsikatero premeščanje. 

Bili ste vodja kabineta enega 

premierja in dveh predsednikov, 

dvakrat je bila sicer to ista oseba. 

Lahko bi rekli, da imate kar impresivno 

politično kariero. Predsedniku 

Pahorju se čez malo manj 

kot dva meseca izteče mandat nekdanjega 

predsednika in s tem mandat 

njegovega urada, tako da se 

izteka tudi vaša trenutna služba. 

Katere izzive vidite v prihodnje? 

Še pred mesecem dni nisem poznala 

odgovora na to vprašanje, zdaj pa ga 

imam. Predsednik Pahor se je odločil 

ustanoviti zavod z imenom Prijatelji Zahodnega 

Balkana, pravkar ga je ustanovil. 

Posvečal se bo spodbujanju dialoga, 

sodelovanja, tudi sprave med državami 

v sosednji regiji Zahodnega Balkana in 

jim pomagal pri vključevanju v EU. 

Mislim, da je to dobro premišljena 

odločitev. Predsednika Pahorja sem 

več kot desetletje spremljala pri njegovem 

delovanju za to regijo in vem, da 

ni nikogar, ki bi imel takšen položaj, 

toliko znanja in bi užival takšno zaupanje 

kot on. 

Skupaj s hrvaško predsednico vlade 

je leta 2010 vzpostavil proces Brdo- 

-Brijuni, ki ima zdaj že skoraj 15 let in 

je uveljavljen in vpliven. Zadovoljna in 

hvaležna sem, da je aktualna predsednica 

države dr. Nataša Pirc Musar to 

prepoznala in se odločila, da bo proces 

peljala naprej. Ta iniciativa ima veliko 

težo med kandidatkami za vstop v EU 

in tudi v evropskih državah ter širše. 

Kot bivši predsednik si lahko predsednik 

Pahor uspešno prizadeva k dialogu 

med članicami EU in tistimi, ki so to želijo 

postati. Zlasti v času po začetku vojne 

sredi Evrope je ta proces lahko bistveno 

bolj živahen. Prihodnost v EU je tako 

za Ukrajino kot za preostale kandidatke 

postala bistveno bolj realna. 

V teh okoliščinah, ki prinašajo 

pomembne spremembe tudi za samo 

Evropsko unijo in Slovenijo v njej, se je 

predsednik Pahor odločil, da ustanovi 

»mislišče«, »think-tank« in me povabil 

k sodelovanju. Tega prihodnjega sodelovanja 

sem zelo vesela.

ANDRAŽ ARKO 

UROŠ RANFL 

Tam stoji pa hlevček 

DUHOVNOST 

Evangelist Luka zelo skopo opiše samo Jezusovo rojstvo, ko pravi, 

da je Marija rodila »sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču 

zanju ni bilo prostora« (Lk 2,6–7). To je vse. Zakaj torej jasli in hlevček? 

25 

Najprej ne smemo spregledati, 

da Luka začne opisovati 

rojstvo z besedami: »Ko sta 

bila tam.« Jožef in Marija 

sta že bila v Betlehemu, torej nista 

tekala sem in tja ter trkala od vrat do 

vrat in povsod so ju zavrnili in potem 

je Jožef v ihti našel votlino, ki je služila 

za hlev. Pri opisu rojstva se zdi, da 

Luko bolj kot samo rojstvo zanima, 

kam je Marija položila novorojenčka. 

Natančno poroča, da je bil Jezus zaradi 

pomanjkanja prostora v prenočišču 

povit in položen v jasli. Zdi se, da so 

jasli alternativa, ki so jo starši sprejeli, 

ker niso našli prostora v prenočišču 

– to je dobesedno prostor, kamor 

popotnik odloži svojo prtljago, ko se 

ustavi na potovanju. Če popotnik na 

kakem območju ni imel prijateljev ali 

sorodnikov, si je moral poiskati bolj 

brezosebno zatočišče. Kakšen objekt je 

imel Luka v mislih, ko je zapisal grško 

besedo »katalyma«, ki je v slovenščino 

prevedena kot »prenočišče«? 

Relikvije jasli, v katere naj bi bil položen Jezušček, ki jih hranijo v baziliki Marije Snežne v Rimu. 

PRENOČIŠČE 

Ena od možnosti je zasebna hiša. Če bi 

bila ta hiša dom Jožefovih sorodnikov, 

bi lahko pričakovali več informacij in 

tudi kakšno razlago, zakaj sorodniki 

niso izkazali več gostoljubnosti do Jožefove 

žene, ki naj bi rodila. Morda je to 

soba na neznanem kraju ali v neki zasebni 

hiši, v kateri je bila na stropu obešena 

zibelka, v katero je Marija položila 

otroka, ker v tej majhni sobi ni bilo dovolj 

prostora. Še najbolj verjetno pa je 

to gostišče, splošno znana popotniška 

gostilna v Betlehemu ali okolici. V tovrstnih 

gostiščih z osrednjim dvoriščem 

so večje skupine popotnikov našle zavetje 

pod eno streho. Ljudje so spali na 

platoju, dvignjenem za nekaj stopnic od 

tal, živali pa pod njimi na tleh v istem 

poslopju. V tem primeru bi prenočišče 

pomenilo spalni prostor oziroma skupna 

ležišča za ljudi, jasli pa prostor pod 

njimi, namenjen živalim. 

VOTLINA 

Luka izključuje prenočišče kot kraj Jezusovega 

rojstva ali vsaj kot kraj z dovolj 

prostora, da bi vanj položili dojenčka 

Jezusa, vendar nam ne pove natančno, 

kje se je Jezus rodil. Nadaljnje izročilo 

in pobožnost sta za kraj rojstva določila 

votlino. To izročilo je bilo v četrtem stoletju 

tako uveljavljeno, da je bila leta 325 

nad vrsto votlin v Betlehemu postavljena 

konstantinska bazilika, ki je označila 

kraj Jezusovega rojstva. Motiv votline 

je lahko deloma izhajal iz omembe jasli 

in pastirjev, ki jim je jama morda služila 

kot zavetišče za živali ali shramba za 

krmo. Toda evangelist Luka ne omenja 

votline, niti vola in osla. Vse to omenja 

šele apokrif z začetka 7. stoletja: Psevdo 

Matejev evangelij. 

JASLI 

Zakaj za Jožefa in Marijo v prenočišču 

ni bilo prostora? Zaradi njune revščine, 

navala ljudi, brezsrčnosti lastnika prenočišča? 

Verjetno zaradi ničesar od tega. 

Mogoče gre za posebnost lokacije, saj v 

ospredju ni prenočišče, ampak so jasli, ki 

jih Luka v pripovedi omeni kar trikrat (Lk 

2,7.12.16). V čem je njihova simbolika? 

Luka to najverjetneje povezuje s 

knjigo preroka Izaija, v kateri Gospod 

toži: »Vol pozna svojega gospodarja in 

osel jasli svojega lastnika, Izrael ne pozna, 

moje ljudstvo ne razume« (Iz 1,3). Ko 

je Jezus položen v jasli, Luka razglasi, 

da je Izaijev izrek razveljavljen. Pastirji 

so poslani k jaslim, da bi našli Gospoda, 

ki je vir veselja za vse izraelsko ljudstvo. 

Gredo in ko najdejo otroka v jaslih, začnejo 

hvaliti Boga. Izrael je začel spoznavati 

jasli svojega Gospoda. 

Luka je verjetno mislil na jasli kot 

premično korito, postavljeno na tla, 

ali pa na vdolbino v nizki skalni polici. 

Vendar podoba povijanja dojenčka 

in njegovega polaganja bolj ustreza 

jaslim, podobnim zibelki. Vsekakor 

pa so prav jasli tiste, zaradi katerih 

je danes vsesplošno sprejeto izročilo, 

da se je Jezus rodil v hlevčku. 

800 let jaslic 

125 30. 11. 2023

26 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

ALI LE PRIHAJA 

pravica do popravila 

Popravljanje naprav in aparatov je trenutno težavno, toda nova zakonodaja o pravicah 

potrošnikov želi to spremeniti. Kot pravijo zagovorniki, bi lahko tako pomagali zmanjšati 

vpliv tehnologije na okolje, saj bodo naše naprave zdržale dlje. A pri tem ne upoštevajo 

odziva proizvajalcev, kar bi lahko privedlo do nenamernih posledic. 

Številne elektronske naprave v 

naših domovih – od televizorjev 

do sesalnikov – se v povprečju 

uporabljajo 2,3 leta manj 

časa od njihove predvidene ali želene 

življenjske dobe, navaja poročilo 

Evropske agencije za okolje. Poročilo 

poudarja problem povečane zastarelosti, 

kjer izdelki bodisi hitro zastarajo v 

očeh potrošnikov, ki se jih spodbuja k 

nakupu novejših modelov, bodisi strojna 

oprema postane nezdružljiva s posodobljeno 

programsko opremo. 

Nekateri proizvajalci tudi prenehajo 

izdajati varnostne posodobitve za programsko 

opremo, ki se izvaja na starejših 

napravah, nekatera večja podjetja 

pa so bila celo kaznovana zaradi namernega 

upočasnjevanja naprav s posodobitvami 

programske opreme. 

Vpliv takšnega delovanja na okolje 

je velik, tako v smislu naraščajoče 

količine proizvedenih elektronskih 

odpadkov (leta 2020 je bilo zavrženih 

približno 53 milijonov ton) kot tudi v 

smislu pridobivanja redkih zemeljskih 

kovin, potrebnih za proizvodnjo novih 

naprav. Prekomerna količina elektronskih 

odpadkov, ki nastanejo zaradi zavrženih 

naprav, hitro narašča. Ocene 

kažejo, da bodo e-odpadki do leta 2030 

dosegli 75 milijonov ton. 

Naprave je tudi iz več razlogov vedno 

težje popravljati. Praksa, znana kot 

»združevanje delov«, ki povezuje posamezne 

dele s posameznimi napravami 

z uporabo edinstvenih serijskih številk, 

je povzročila, da so popravila vse 

bolj zapletena. Poleg tega visoki stroški 

uradnih storitev popravil in težave pri 

dostopu do teh storitev pogosto odvračajo 

potrošnike, ki na koncu zamenjajo 

napravo, namesto da bi jo popravili. 

PRAVICA DO POPRAVILA 

Gibanje za pravico do popravila je naraščajoč 

svetovni pojav, ki zagovarja 

politike, ki potrošnikom omogočajo 

samostojno popravilo svojih elektronskih 

naprav. Uveljavlja se tako 

v ZDA kot v Evropi. Gibanje je moč 

pridobilo zaradi frustracij, ki so jih 

povzročili proizvajalci. Ti postavljajo 

umetne ovire, ki lastnikom izdelkov 

preprečujejo, da bi sami popravili svojo 

opremo. Z opolnomočenjem potrošnikov 

z možnostjo popravila lastnih 

naprav bi lahko zmanjšali elektronske 

odpadke, prihranili denar in spodbujali 

kulturo, ki ceni dolgo življenjsko 

dobo in trajnost. 

»Živimo v času, ko je naš model 

rasti v bistvu zgrajen na zavrženju 

stvari,« pravi René Repasi (44), nemški 

poslanec v Evropskem parlamentu, 

ki vodi napredovanje zakona o 

pravici do popravila za evropske potrošnike. 

»V bistvu vsaki dve leti kupimo 

nov izdelek in proizvodne zmogljivosti 

naše industrije temeljijo na 

tovrstnem modelu.« 

Repasi pravi, da je, ironično, prav 

evropska zakonodaja deloma kriva za 

kratek rok trajanja naših elektronskih 

in gospodinjskih izdelkov. V devetde- 

fairphone.com 

Nizozemski proizvajalec mobilnih 

telefonov spodbuja svoje uporabnike, 

da si telefon popravijo sami. 

125 30. 11. 2023


27 

setih letih prejšnjega stoletja je namreč 

evropska zakonodaja uvedla 

minimalno dveletno garancijsko 

dobo, zaradi katere je imel kupec 

kateregakoli elektronskega predmeta 

pravico izbrati med nakupom 

popolnoma novega izdelka ali popravilom 

obstoječega, če je šlo kaj 

narobe. Skupaj s hitrim tempom 

tehnološkega razvoja je postalo očitno, 

da bi se večina potrošnikov, če 

bi bilo z izdelkom kaj narobe, raje 

odločila za nakup popolnoma nove 

različice novejšega modela kot pa 

za popravilo starejšega. 

V Kaliforniji, Koloradu, 

Minnesoti in New Yorku je bila 

zakonodaja glede pravice do popravila 

že sprejeta. Zakon o pravici 

do popravka pa se trenutno 

prebija skozi Evropski parlament 

– s prvim glasovanjem oktobra in 

glasovanjem celotnega parlamenta 

novembra. Zakon bi lahko postal del 

zakonodaje EU v začetku prihodnjega 

leta. Vse to bi lahko pomembno vplivalo 

na to, kako se tehnološki izdelki 

oblikujejo, prodajajo in uporabljajo. 

NENAMERNE POSLEDICE 

A vse ni rožnato. Kot poroča Harvard 

Business Review, njihova raziskava izpodbija 

konvencionalno modrost in 

ugotavlja, da zakonodaja o pravici do 

popravila morda ne bo koristila niti potrošnikom 

niti okolju. 

Kot ugotavljajo, je ključno, da lahko 

proizvajalci strateško prilagodijo 

cene novih izdelkov, da ublažijo svojo 

predvidljivo izgubo dobička zaradi zakonodaje 

o pravici do popravila. Bodo 

proizvajalci sledili maržni strategiji 

in zvišali cene novih izdelkov, da se 

prilagodijo lažjemu popravilu? Ali pa 

Gibanje za pravico 

do popravila je naraščajoč 

svetovni pojav, 

ki zagovarja politike, 

ki potrošnikom omogočajo 

samostojno popravilo 

elektronskih naprav. 

DEPOSITPHOTOS 

Nižja cena potrošnikom koristi, a jih hkrati 

motivira za nakup novih izdelkov, namesto da bi 

jih popravili, kar pomeni večji obseg proizvodnje 

in več e-odpadkov. 

bodo sledili strategiji obsega in znižali 

cene novih izdelkov, da bi privabili 

potrošnike k zamenjavi, namesto da bi 

popravili izdelek z napakami? 

Medtem ko nižja cena koristi potrošnikom, 

hkrati motivira več potrošnikov 

za nakup novih izdelkov, kar 

pomeni večji obseg proizvodnje in sčasoma 

več e-odpadkov. Posledično se 

povečuje vpliv na okolje. 

Po drugi strani imajo, ob visokih 

proizvodnih stroških, novi izdelki 

neizogibno visoko ceno. Da bi to premagali 

in spodbudili povpraševanje, 

bodo proizvajalci verjetno ponudili 

brezplačne storitve popravil, da bi 

spodbudili apetite potrošnikov. Storitev 

popravila bi lahko podaljšala 

življenjsko dobo izdelkov in s tem 

povečala vrednotenje izdelka s strani 

potrošnikov. Če je popravilo na voljo 

brezplačno, se zakonodaja o pravici do 

popravila – skupaj s posledično nižjimi 

stroški neodvisnega popravila – verjetno 

ne bo veliko spremenila. 

Višja cena škoduje potrošnikom, 

vendar pa ni nujno, da hkrati koristi 

okolju. Čeprav bi ljudje morda kupili 

manj novih izdelkov, bi lažje popravilo 

lahko povzročilo, da bi več potrošnikov 

uporabljalo 

stare, energetsko 

neučinkovite izdelke, kar bi imelo večji 

vpliv na okolje. 

Najslabši možni scenarij bi se lahko 

zgodil pri izdelkih, ki imajo velik vpliv 

na okolje, ko so v uporabi, kot so avtomobili, 

tovornjaki, hladilniki ali druge 

večje naprave. Proizvajalci lahko zvišajo 

cene in s cvetočim trgom popravil 

bo morda več ljudi kupilo in uporabljalo 

stare »požrešneže«. Pravica do popravila 

v tem scenariju lahko ustvari 

situacijo, kjer so na slabšem vsi. Ogrožen 

je dobiček proizvajalca, potrošnikom 

ostane manj denarja, poveča pa se 

tudi vpliv na okolje. 

Njihovi rezultati lahko služijo 

kot svarilo pred nenamernimi posledicami 

zakonodaje o pravici do popravila. 

Poudarjajo neločljivo povezavo 

med trgi popravil in proizvodov. Zato 

pozivajo zakonodajalce, naj sprejmejo 

bolj celovit pristop k ocenjevanju 

posledic zakonodaje o pravici do popravila. 

Ignoriranje strateškega odziva 

proizvodnega trga (ki je dejansko 

pogosto spregledan v trenutni razpravi 

o pravici do popravila) bo narisalo 

nepopolno sliko in celo vodilo do napačnih 

zaključkov. Namesto tega bi 

morali zakonodajalci preučiti posebne 

kategorije izdelkov, vključno z njihovimi 

proizvodnimi stroški in vplivom 

na okolje, ter se zaščititi pred obsežno 

zakonodajo, ki bi ustrezala vsem. 

125 30. 11. 2023

28 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

DEPOSITPHOTOS 

Letno proizvedeni plastični odpadki na osebo se gibljejo od 221 kg v ZDA in 114 kg v evropskih 

državah OECD do povprečno 69 kg na Japonskem in v Koreji. 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Odpadki ogrožajo 

NAS IN OKOLJE 

Zaradi ogromnih količin netrajnostnih odpadkov, ki jih ustvari človek in prehajajo 

v okolje, škodljivi učinki onesnaževanja še naprej negativno vplivajo na številne 

ekosisteme po vsem svetu. Različne vrste odpadkov, kot je mikroplastika, 

nenehno onesnažujejo naše oceane in odlagališča. 

125 30. 11. 2023 

Združeni narodi ocenjujejo, da 

so svetovni elektronski odpadki 

leta 2019 dosegli osupljivih 

53,6 milijonov ton, od tega je 

bilo 6,93 milijonov ton mogoče pripisati 

samo ZDA. Samo 17,4 % elektronskih 

odpadkov se reciklira, preostalih 

82,6 % pa se razgradi na odlagališčih 

ali sežge v sežigalnicah. 

V dobi, ki jo opredeljuje hiter tehnološki 

razvoj, eksponentna rast elektronskih 

naprav ustvarja udobje in 

izzive brez primere. Medtem ko nove 

tehnologije in pripomočki spreminjajo 

naše življenjske sloge, se na obzorju 

pojavlja tiha kriza: elektronski odpadki 

ali e-odpadki predstavljajo veliko 

grožnjo našemu okolju. Olajšanje popravila 

naprav, tako da bodo zdržale 

dlje, bi lahko pomagalo zaustaviti val 

elektronskih smeti. 

A e-odpadki niso le številčni, ampak 

so tudi nevarni. V elegantnih ohišjih 

pripomočkov, ki jih uporabimo in 

zavržemo, se skriva koktajl strupenih 

snovi. Vanj spadajo rakotvorne težke 

kovine, kot so svinec, živo srebro, kadmij 

in arzen, ki lahko prodrejo v tla in 

vodne vire, onesnažijo ekosisteme in 

ogrozijo zdravje ljudi, živali in morja. 

Bromirani zaviralci gorenja in per- in 

polifluoroalkilne snovi (PFAS), znane 

kot »večne kemikalije«, se uporabljajo 

v tiskanih vezjih in zaslonih, v okolju 

pa vztrajajo stoletja in se kopičijo v živih 

organizmih, kar predstavlja potencialno 

tveganje za divje živali in ljudi. 

SMRTONOSNA PLASTIKA 

Svet proizvede dvakrat več plastičnih 

odpadkov kot pred dvema desetletjema, 

pri čemer večina ali konča na odlagališčih 

ali se jih sežge ali uhajajo v okolje, 

le 9 % pa jih je uspešno recikliranih, 

kaže novo poročilo OECD. 

Skoraj polovica vseh plastičnih 

odpadkov nastane prav v državah 

OECD. Letno proizvedeni plastični 

odpadki na osebo se gibljejo od 221 kg 

v ZDA in 114 kg v evropskih državah 

OECD do povprečno 69 kg na Japonskem 

in v Koreji. Večino onesnaževanja 

s plastiko povzroča neustrezno 

zbiranje in odlaganje večjih plastičnih 

odpadkov, znanih kot makroplastika, 

vendar je resno tveganje tudi 

uhajanje mikroplastike (sintetičnih 

polimerov s premerom, manjšim od 

5 mm) iz industrijskih plastičnih peletov, 

sintetičnega tekstila, cestnih 

oznak in obrabe pnevmatik. 

Večina plastike, ki se danes uporablja, 

je čista ali primarna plastika, 

izdelana iz surove nafte ali plina. Svetovna 

proizvodnja plastike iz reciklirane 

ali sekundarne plastike se je povečala 

za več kot štirikrat, in sicer s 6,8 

milijonov ton (Mt) leta 2000 na 29,1 Mt 

leta 2019, vendar je to še vedno le 6 % 

celotne proizvodnje plastike. 

NIČ ODPADKOV 

»Nič odpadkov«: Ohranjanje vseh 

virov preko odgovorne proizvodnje, 

potrošnje, ponovne uporabe in izrabe 

izdelkov, embalaže in snovi, brez 

sežiganja in izpustov v zemljo, vodo 

ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje 

ekosistemov ali ljudi.


29 

PRAVICA DO POPRAVILA 

Popravila so dražja od nakupa novega izdelka 

ali nadgradnje, zato ni presenetljivo, da se 

pokvarjene naprave pogosto zavrže in postanejo 

e-odpadki, še preden prenehajo delovati. 

Kot poroča Earth911, je nezadovoljstvo 

s tako vprašljivimi praksami naraslo do te 

mere, da politiki in celo nekatera podjetja 

ne morejo prezreti negodovanja potrošnikov. 

V zadnjem desetletju se je začelo krepiti 

rastoče gibanje, ki zagovarja pravico posameznika 

do popravila, in pridobilo veliko 

podpore. Zagovorniki trdijo, da bi moralo 

biti potrošnikom omogočeno, da popravijo 

stvari, ki so jih kupili. S tem bi lahko prihranili 

40 milijard dolarjev na leto. 

Nedavna globalna raziskava uporabnikov 

prenosnih in namiznih računalnikov 

je pokazala, da 67 % udeležencev ni bilo 

seznanjenih s potencialno pravico do popravila 

izdelkov. Čeprav je zavedanje ljudi o 

samem konceptu presenetljivo omejeno, je 

raziskava Consumer Reports pokazala, da 

bi več kot 80 % odraslih Američanov dalo 

prednost zakonodaji o pravici do popravila. 

Podaljšanje življenjske dobe elektronskih 

naprav s popravilom in ponovno uporabo 

lahko znatno zmanjša ogljični odtis, 

povezan z njihovo proizvodnjo. Podaljšanje 

življenjske dobe elektronskih naprav za od 

50 % do 100 % lahko pomaga zmanjšati 

polovico skupnih emisij toplogrednih plinov, 

povezanih z rudarjenjem mineralov, 

proizvodnjo in logistiko dobavne verige. 

KAJ LAHKO STORIMO 

Kultura metanja stran (ang. throw- 

-away culture) je praksa, da nekaj 

zavržemo po enkratni uporabi. 

Vključuje lahko tudi stvari, ki po nekaj 

dneh ali tednih uporabe končajo 

na odlagališčih. 

Naša kultura metanja stran 

poganja trojno planetarno krizo, 

s katero se soočamo – ne samo 

krizo onesnaževanja in odpadkov, 

ampak tudi krizo podnebnih sprememb 

ter izgube narave in biotske 

raznovrstnosti. Kar proizvedemo, 

prepogosto konča na odlagališčih 

ali v okolju – neposredno ali zaradi 

uhajanja in sežiga, je v govoru 

Združenim narodom dejala okoljevarstvenica 

Inger Andersen ter 

predlagala sledeče rešitve. 

Reševanje problema pri izviru 

Trenutno se ukvarjamo z odpadki 

po njihovem nastanku. To ni 

pravilno. S prehodom na krožnost 

moramo odpadke ukiniti pri izvoru. 

S tem pridobimo številne koristi 

za ljudi in planet. Če navedemo 

samo en primer: samo pobude »nič 

odpadkov« (ang. »zero waste«) pri 

cementu, aluminiju, jeklu, plastiki 

in hrani lahko odpravijo skoraj polovico 

emisij iz proizvodnje blaga, 

kar je enakovredno zmanjšanju 

trenutnih emisij iz celotnega prometa 

na nič. 

Odpadki kot dragocen vir 

Vire, kot so plemenite kovine, minerali 

in drugi materiali, dobesedno 

mečemo stran. Manj kot odstotek 

materiala, uporabljenega za 

izdelavo oblačil, se reciklira v nova 

oblačila. To vsako leto predstavlja 

izgubo materialov v vrednosti več 

kot 100 milijard ameriških dolarjev. 

Medtem se letno izgubi 95 odstotkov 

materialne vrednosti plastične 

embalaže, tj. do 120 milijard 

ameriških dolarjev. 

To je treba ozavestiti, še preden 

sploh začnemo razmišljati o številnih 

potencialnih delovnih mestih, 

ki bi jih lahko ustvarili v industriji 

ponovne uporabe in recikliranja. 

Dogovor o onesnaževanju 

s plastiko 

Medvladni pogajalski odbor oblikuje 

dogovor o onesnaževanju s 

plastiko, ki mora biti sklenjen do 

leta 2024. Koristi tega dogovora bi 

lahko bile izjemne in bi se pokazale 

v čistejših oceanih in vodnih poteh; 

v nižjih emisijah toplogrednih 

plinov in v milijonih novih delovnih 

mest. 

V Sloveniji smo leta 2020 reciklirali 59 odstotkov komunalnih odpadkov. Na sliki Regijski center za 

ravnanje z odpadki Ljubljana. 

RCERO 

125 30. 11. 2023

30 SVOBODNO GOSPODARSTVO 

LUKA SVETINA 

Slavko Murk dočakal 

sestanek na ministrstvu: 

NE MOREJO MU POMAGATI 

Slovenski podjetnik Slavko Murk, ki je pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu več 

tednov gladovno stavkal, je po javnem pozivu pravosodne ministrice Dominike Švarc 

Pipan, naj preneha s stavko in da se bodo v vladi z njim pogovorili, nedavno le dočakal 

sestanek na Ministrstvu za gospodarstvo. A državni sekretar Matevž Frangež mu je pojasnil, 

da mu država dolga, ki je skupaj z obrestmi narastel že na 10 milijonov evrov, ne more 

izplačati, saj za to ni nikakršne pravne podlage. 

Pretekli mesec smo na Domovini 

pisali o Slavku Murku, podjetniku 

medžimurskih korenin, 

ki danes živi v Višnji Gori. Terjatve 

do države v višini treh milijonov 

evrov, ki so nastale ob propadu Smelta 

– slednji mu ni plačal izvedbe gradbenih 

del v ruskem Sočiju – mu je leta 

2002 priznalo arbitražno sodišče. Iz 

poslovodskih knjig, ki smo jih pridobili 

v uredništvu in so priloga notarskemu 

zapisu pri prenosu terjatev s Slovenske 

razvojne družbe na D.S.U. leta 2004, je 

bilo jasno razvidno, da dolg do Murka 

obstaja, čeprav je vodstvo D.S.U. želelo 

prikazati nasprotna dejstva. Kot razkrivamo 

tokrat, pa je Murk ob izbrisu svojega 

podjetja po spornem Gasparijevem 

zakonu iz leta 1999 napravil dve ključni 

napaki, zaradi katerih njegova krivica 

verjetno nikoli ne bo popravljena; 

prvič, na izbris se namreč ni pritožil, 

in drugič, ko je dobil v roke odločbo 

arbitražnega sodišča, da se mu morajo 

sredstva iz državnega proračuna povrniti, 

v desetih letih ni vložil zahtevka za 

sodno izterjavo, zato je zadeva zastarala. 

Kljub temu majhno upanje za Murka 

še obstaja, pravi strokovnjak za gospodarsko 

pravo in mariborski univerzitetni 

profesor Šime Ivanjko. 

Travmatično je, ko človek 

na sprejem na ministrstvu 

čaka 25 let. 

SESTANEK NA MINISTRSTVU 

Na ministrstvu za gospodarstvo so nam 

potrdili, da se je državni sekretar Matevž 

Frangež (45) 9. novembra res srečal 

z Murkom in njegovo pravno zaupnico, 

čeprav naj bi bilo sekretarju že vnaprej 

jasno rečeno, da se propadlemu podjetniku, 

nekdanjemu lastniku Zidarstva 

Murk in Mugrada, ki je imel sredi 90. let 

več kot 30 zaposlenih, ne da pomagati. 

»Ob razumevanju človeške stiske je državni 

sekretar prisluhnil njegovi zgodbi. 

Ob tem mu je razložil stališče ministrstva, 

da ne obstaja pravni temelj za 

njegove zahtevke in da država ne more 

arbitrarno sklepati poravnav, če za to ne 

obstajajo zakonite podlage in zakoniti 

postopki. Edina pot za upoštevanje njegovih 

zahtevkov je, da zatrjevane krivice 

in odgovornost države zanje dokaže 

pred sodiščem,« so za Domovino pojasnili 

na Ministrstvu za gospodarstvo. 

Slavko Murk pa je za naš medij po 

sestanku povedal, da je nad »izplenom« 

izjemno razočaran, čeprav so mu 

osebni arhiv Slavka Murka 

dali vedeti, da neka možnost, ki je še ni 

izkoristil, po vseh teh letih vendarle 

še obstaja. »Dejali so mi, da ne morejo 

sprejemati politični odločitev, čeprav 

je bilo vse, kar je zaznamovalo mojo 

usodo, politično. Politična podjetja so 

tista, ki so mi ostala dolžna denar, politika 

je tista, ki je sprejela zakon, s katerimi 

so me kljub terjatvam do države 

preprosto izbrisali, in državna podjetja 

so tista, ki so mi ostala dolžna,« pripoveduje 

Slavko Murk, ki je oktobra stavkal 

že tretjič v zadnjih letih. Vmes je bil 

v tako slabem zdravstvenem stanju, 

da se je zgrudil na pločniku pred veleposlaništvom 

in so ga morali oskrbeti 

v zagrebškem kliničnem centru. 

VIZJAKOVO PISMO 

Je pa zelo travmatično, ko človek na 

sprejem na ministrstvu čaka 25 let, 

dodaja Murk, ki nam vedno znova rad 

pokaže pismo finančnega ministra v 

Slavko Murk je svojo 

gladovno stavko 

končal na 36. dan. 

125 30. 11. 2023


31 

prvi Janševi vladi, pokojnega Andreja 

Bajuka. Ta ga je leta 2005 napotil na 

Ministrstvo za gospodarstvo, zadevo 

odstopil Andreju Vizjaku (58), ki ga je 

takrat vodil, a ga nikoli ni sprejeli. Kot 

smo poročali, je leta 2014 sedel v kabinetu 

Alenke Bratušek (53) ob navzočnosti 

tedanje informacijske pooblaščenke, 

zdaj predsednice republike 

Nataše Pirc Musar (55). Obljubljali so 

mu hitro rešitev, epiloga ni bilo nikoli. 

Tudi leta 2020, ko je bil na oblasti Janša 

(65), mu je njegov vodja kabineta Peter 

Šuhel (39) predlagal, naj toži državo na 

Evropskem sodišču za človekove pravice. 

Da se mu je zgodila huda krivica, 

mu je v pismu zatrdil tudi Zvone Černač 

(61). »Po 17 letih od Bajukovega pisma so 

me na ministrstvu sprejeli. Vmes sem 

izgubil 10 tisoč ur življenja v borbi za 

pravico. Vsi vedo, da sem oškodovan, 

vsi se mi opravičujejo, ampak nihče mi 

ne more pomagati,« razočarano razlaga 

Slavko Murk. 

Kot navaja Murk, mu je sekretar 

Frangež svetoval, naj se pritoži na Državno 

odvetništvo po veljavnem zakonu 

ZOKIPOSR (Zakon o odpravi krivic 

zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega 

registra v obdobju od 23. julija 1999 

do 15. januarja 2008), ki je v veljavo 

stopil leta 2021 kot poskus poprave 

krivic izbrisanim lastnikom podjetij. 

Zakon je nastal na mariborski pravni 

fakulteti pod avtorstvom prof. Šimeta 

Ivanjka in sodelavcev, ki že več kot 20 

let opozarjajo, da je v Drnovškovi vladi 

sprejeti zakon iz leta 1999 nezakonit 

in je kršil človekove pravice zaradi 

prenosa obveznosti kapitalskih družb, 

ki so bile izbrisane iz sodnega registra 

na podlagi Zakona o finančnem 

poslovanju podjetij. Murku so sicer 

že vnaprej povedali, da ga bo Državno 

odvetništvo zavrnilo, a šele potem 

mu bo omogočen pravni instrument 

pritožbe na Vrhovno sodišče. »To pa 

pomeni mesece in leta dodatnega čakanja. 

Upal sem na kakšno poravnavo, 

a se tega brez sodnega procesa ne more 

narediti,« pravi Murk. 

ZAKON »ZOKIPOSR« 

Šime Ivanjko, ki Murkov primer spremlja 

zadnjih 10 let, pravi, da je takšna 

pojasnila Ministrstva za gospodarstvo 

pričakoval. »ZOKIPOSR, katerega avtor 

sem sam, tukaj ne more pomagati, ker je 

zakon namenjen temu, da država podjetnikom 

izplača 60 odstotkov tistega 

zneska, ki ga je družbenik kot fizična 

oseba moral plačati za svojo izbrisano 

Murk ni oškodovan, 

ker je državi plačal preveč. 

Ravno obratno je – država 

ni plačala njemu. 

firmo,« razlaga Ivanjko. Murkov primer 

je drugačen, saj mu je država ob izbrisu 

podjetja ostala dolžna več kot dva milijona 

evrov. Spomnimo se: Gasparijev 

zakon leta 1999 je preprosto veleval, 

da se družba izbriše iz registra, če ta 

bodisi leto dni ni poslovala preko računov 

v Sloveniji bodisi ni imela računa 

v Sloveniji ali poštnega nabiralnika na 

naslovu, kjer je bila prijavljena. 

»Pogoji za izbris so bili nečloveški, 

vsakdo jih je lahko hitro izpolnil. Podjetnik 

ni izplačal treh mesečnih plač zaposlenim 

in je že bil v težavah,« razlaga 

Ivanjko. Podjetniki, ki so poslovali z 

državnimi podjetji, kot je SMELT, in založili 

svoj denar, potem pa jim ta računov 

ni pokril, so se hitro znašli v rdečih 

številkah. »Med letoma 1999 in 2002 

je bila praksa, da je banka preverjala 

poslovne račune in podatke sporočala 

sodišču. Sodišče ni ničesar preiskovalo, 

samo izdajalo je sklepe o začetku postopka 

izbrisa. Ne govorimo o stečaju, 

ampak kar o likvidaciji. To pa je nekaj, 

česar naše pravo takrat ni poznalo,« je 

ekspliciten Ivanjko. Na ta način je bilo v 

času tretje Drnovškove vlade izbrisanih 

na stotine slovenskih podjetij. 

Sklepe o izbrisih je sodišče pošiljajo 

na naslove družb in ne posameznikom. 

Murk na sklep o izbrisu po besedah 

Ivanjka ni odreagiral, moral pa bi 

se pritožiti na postopek izbrisa, česar 

ni storil. »In potem je bil izbris družbe 

objavljen v oglasnem delu Uradnega lista 

RS.« V tistem času je bila obveznost 

družbenikov in delničarjev sicer solidarna 

odgovornost. »Bilo je nepojmljivo, 

da bi delničar plačal dolgove družbe. 

Številni so jih in temu je namenjen 

ZOKIPOSR. Murk ni oškodovan, ker je 

plačal državi preveč. Je ravno obratno, 

država ni plačala njemu, Smelt mu je 

ostal dolžan.« 

ZOKIPOSR, na katerega naj se sklicuje 

Murk po navodilih ministrstva, je 

po pojasnilih Ivanjka torej namenjen 

temu, da omogoči pravico stotinam 

podjetnikov in delničarjev, ki so plačali 

dolgove izbrisane družbe. Po tem zakonu 

lahko od pravobranilca v treh letih 

zahtevajo 60 odstotkov povračila tega 

plačila, če dokažejo, da so znesek poravnali. 

A Ivanjko opozarja, da se tudi 

tukaj država poskuša spretno izviti iz 

primeža zakona, ki bi državo lahko stal 

na desetine milijonov evrov; v postopku 

sprejemanja jeseni leta 2021 je namreč 

skupina poslancev vložila amandma 

na 5. člen in ga dopolnila s pravnim 

argumentom, da mora podjetnik dokazati, 

da ni imel odvetnika, ko mu je bila 

družba izbrisana, in da je storil vse, kar 

je bilo v njegovi moči, da družba ne bi 

bila izbrisana. »Zdaj pa si to predstavljajte. 

Če ste imeli odvetnika, ne morete 

zahtevati denarja. Če niste imeli odvetnika, 

so bili vsi ti zahtevki za povrnitev 

v dveh letih od sprejema zakona 

do danes zavrnjeni. Izplačanega ni bilo 

niti enega centa, ker se je državno odvetništvo 

sklicevalo na famozni 5. člen, 

ki ga je tolmačilo državi v prid,« razlaga 

Ivanjko. Tudi Evropsko sodišče je jasno 

povedalo, da Slovenija leta 1999 takšnega 

zakona sploh ne bi smela sprejeti, 

saj za to niso bili izpolnjeni pogoji: ni 

bilo izrednih okoliščin. 

 

DOLG OBSTAJA, PRAVNA PODLAGA ZA IZTERJAVO PA NE 

ZOKIPOSR je zdaj na Ustavnem sodišču, saj je Državno odvetništvo ugotovilo, 

da nobenemu zahtevku ne more ugoditi, ustavne sodnike pa sprašuje, kako si 

razlagati famozni 5. člen zakona. Ustavno sodišče je pred dobrim tednom o tem 

spet razpravljalo, a odločitve še ni sprejelo. 

Ivanjko je še prepričan, da bo pravobranilstvo tudi Murka v primeru pritožbe 

zavrnilo z argumentom, da je zadeva pred desetletji zastarala. »Mislim, 

da je njegov primer izgubljen, če država, v njenem imenu vlada, ne želi obljubiti, 

da v primeru pritožbe na Vrhovno sodišče ne bo tudi sama odgovorila z 

argumentom zastaranja. Potem naj dvigne roke in pozabi na teh 10 milijonov 

evrov, žal.« Spomnimo, Ivanjko je v pismu predsedniku vlade predlagal, naj država, 

ko bo Murk izplačilo zneska zahteval na Vrhovnem sodišču, ne izkoristi 

možnosti pritožbe s sklicevanjem na zastaralne roke. Dolg namreč uradno obstaja, 

Murk samo pravne podlage za izterjavo nima več. 

125 30. 11. 2023

32 AKTUALNO 

Intervju 

ALEN SALIHOVIĆ 

JAKA KRENKER 

/DOMOVINA 

Kmetje v strahu pred 

zaplembo govedo panično 

ZAPIRAJO V HLEVE 

Po odvzemu goveda na podlagi novega Zakona o zaščiti živali, ki so ga povečini 

spisale nevladne organizacije mimo veterinarske stroke, potrdila pa ga je vlada pod 

vodstvom Roberta Goloba, smo o tem posneli oddajo Vroča tema. Spregovorila sta predsednik 

Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, 

nekdanja generalna direktorica Veterinarske uprave RS, ki je doktorirala 

iz veterinarskih znanosti. 

Sogovornika sta opozorila, da 

zakonodaja slovenskemu kmetijstvu 

nič ne daje, ampak le 

odvzema. Kritična sta bila do 

postopka odvzema goveda in dodala, 

da so bili kršeni številni že pred tem 

zakonom sprejeti zakonodajni akti. Po 

besedah obeh sogovornikov iz zapisnika 

inšpektorice ni jasno, kam so bile 

krave premeščene, izdani niso bili niti 

potrebni potni listi. Oba se tudi bojita, 

125 30. 11. 2023 

da bodo živali zaradi neprimerne oskrbe 

in šoka, ki so ga doživele – številne 

krave so tudi breje – zbolele. 

Da je prišlo do novega Zakona o 

zaščiti živali je po svoje prispeval 

primer Marinblu. Takrat ste, tako 

kot danes, s prstom pokazali na 

inšpektorje. Zakaj? 

Čadonič Špelič: Takrat so inšpektorji 

storili veliko strokovno napako. Samo 

veterinarska inšpekcija je imela zakonsko 

podlago, da bi zaprla Marinblu in s 

tem jasno pokazala nosilcu dejavnosti 

in tudi vsej Sloveniji, da jemlje svoje poslanstvo 

resno, kajti glede na posnetke, 

ki smo jih videli, je bilo tam toliko umazanije, 

celo črvičke smo videli, da bi bilo 

ta obrat treba enostavno zapreti. Takrat 

inšpekcija ni ravnala pravilno, ampak 

to ni osamljen primer. Inšpekcija oziroma 

Uprava za varno hrano že nekaj let

AKTUALNO 

33 

Minister za kmetijstvo 

Marjan Šarec je podvomil v 

pravilnost postopka in se je 

odločil za izredni nadzor. 

ne opravlja svojega poslanstva. Vendar 

ta zakon po moji oceni nima direktne 

vzročne povezave z nedelom inšpekcije, 

čeprav na Upravi za varno hrano ni bilo 

nikogar, nobenega strokovnjaka, ki bi se 

uprl temu poslanskemu zakonu. Treba 

je povedati, da so se poslanci oziroma 

poslanke vladajoče koalicije, tri dame 

vsaka iz ena stranke vladajoče koalicije, 

odločili, da bodo sprejeli nov zakon po 

svoji meri. Od zadaj so bili seveda opogumljeni 

s podporo predsednika vlade 

in njegove partnerke in naredili so zakon 

po svoji podobi. In na to smo opozarjali 

strokovnjaki, zdaj pa dejansko vidimo, 

kako zelo škodljiv je ta zakon za slovenskega 

kmeta. 

Ali ste kakorkoli kot poslanka 

posegali oziroma želeli posegati 

v delo inšpektorjev, kakor vam 

nekateri očitajo? 

Čadonič Špelič: Dolgo sem bila predstojnica 

organa, ki ima v svoji sestavi 

tudi inšpekcijo, in predstojnik organa 

je dolžan spremljati, kako delajo inšpektorji, 

inšpektorje tudi usmerjati, 

predvsem pa jih opozarjati, da pravilno 

uporabljajo materialno pravo. V tem 

primeru govorimo o Zakonu o zaščiti 

živali, na drugi strani pa je procesno 

pravo. Na to sem, ko sem bila vodja tega 

organa, se pravi direktorica Uprave za 

varno hrano, inšpektorje mnogokrat 

opozarjala. V zadnjem primeru nisem 

naredila ničesar drugega kot to. 

Inšpektor je pri svojem dejanju samostojen. 

Kaj to pomeni? Da na kraju 

samem ugotavlja dejstva, da mu pri tem 

ne sme nihče sugerirati, potem pa na 

osnovi teh dejstev v skladu z vso dejavno 

zakonodajo, predvsem pa proceduralno 

zakonodajo, vodi postopek. In 

jaz opozarjam samo na proceduro, ker 

je bila nepravilna, ker je bila pomanjkljiva 

in, kar je najbolj pomembno, ker 

stranka v postopku, v tem primeru je 

to kmet, ni imela možnosti izjasnitve, 

se pravi pritožiti se na ugotovitve. Iz 

zapisnika je razvidno samo to, da ni nič 

razvidno. Zato se pri meni ta postopek 

postavlja pod vprašanje. Kot političarka, 

kot nekdo, ki je opozarjal na napake 

pri sprejemanju dotičnega zakona, 

sem sedaj dolžna povedati tudi resnico 

in zahtevati, da se v tej državi spoštuje 

zakonodaja. Samo na to opozarjam in 

prosim, da ne rečem, da sem to na nek 

način tudi dosegla, da je trenutni minister 

za kmetijstvo Marjan Šarec kot 

politik podvomil v pravilnost vodenja 

inšpekcijskega postopka in se sam tudi 

odločil za izredni nadzor. 

Dejstvo je, da so nekatere živali po 

državi zanemarjene. Najde se kakšen 

kmet, ki ni vzoren. Ali je način, 

ki smo ga sedaj videli, pravi način 

za reševanje tega problema? 

Medved: To nikakor ni pravi pristop 

do odvzema živali, kajti z njim je v slovenski 

kmetijski družbi nastal močan 

nemir. Nastal je dvom v postopek, kajti 

vemo, da bi inšpektorica, ki je prišla na 

kmetijo, morala prvič kmeta opozoriti, 

mu naložiti pregled oziroma odpravo 

napake do naslednjega obiska in nato 

seveda pregledati, ali je bila napaka 

odpravljena. Šele če ni bila odpravljena, 

se odvzame živali. Vemo, da so bile živali 

v dobri kondiciji. Živali so bile blatne 

zaradi vremena. Vemo, da je kmet 

oz. človek 8000 let nazaj živali postavil 

v hlev zaradi pomanjkanje hrane, zaradi 

povečanja pridelave hrane. Posledično 

je ta težava nastala, ker nekateri še 

kmetujejo sonaravno. Tega je v Sloveniji 

kar nekaj in letos je pač narava takšna. 

Menim, da v Sloveniji vsak kmet prideluje 

strateško orožje, ki ne ubija, ubija 

pa takrat, ko ga ni, in to je hrana. 

Kako ste vi kot kmet in tudi kot 

predsednik sindikata doživeli 

ta odvzem goveda? S prizadetim 

kmetom ste tudi povezani, je tako? 

Medved: Res je. Mi smo ta dogodek doživeli 

šokantno in zastrašujoče. Začeli 

so nas klicati kmetje. Takoj smo poslali 

našega predstavnika, da si je kmetijo 

ogledal. Naš predstavnik je ekološki 

kontrolor in ni opazil večjih napak, opozoril 

pa je na blato ter kmeta pozval, naj 

zadeve uredi. To pa ni bila takšna huda 

napada, da bi bil potreben odvzem. To 

je bil poseg, ki je ustavno sporen in šlo 

je tudi za kršenje Zakona o kmetijstvo 

in še kaj bi lahko dodal. Ostro pa smo 

nastopili proti inšpekcijski službi, ker je 

ravnala v neskladju z zakonodajo. Naši 

kmetje vsak dan kličejo, pozivajo, da je 

treba temu kmetu nemudoma pomagati. 

Poskušali smo pridobiti tudi pravno 

pomoč in mu seveda svetovati. Vsekakor 

zahtevamo, da se živali nemudoma 

vrnejo na mesto izvora, kajti s tem, da 

so živali odpeljali brez spremljajočih 

potnih listov, je kršen osnovni zakon, 

ki predpisuje, kako je treba z živalmi 

ravnati. Te živali so bile v dobri kondiciji, 

19 krav je bilo brejih s plemenskih 

bikom. Ta kmetija ima predvidenega 

mladega prevzemnika, mladih prevzemnikov 

v Sloveniji zelo manjka in temu 

mlademu prevzemniku ter tudi vsem 

ostali mladih kmetom po Sloveniji so 

vzeli voljo do dela. 

Imate podatek, kako je 

z odvzetim govedom? 

Medved: Če imamo prav informacijo, 

so bile živali razseljene, gospa, ki je pomagala 

pri nakladanju živali, ima eno 

žival celo doma. Če imamo pravo informacijo, 

ni pravilno oskrbljena, krmi jo 

z briketi in krmili in ne z voluminozno 

krmo, zaradi česa naj bi krava že imela 

drisko. Posledica tega odvzema je, da 

je krava zbolela. Druge krave so razseljene 

na več lokacijah. Če bodo te krave 

pripeljali nazaj, bo težava tudi ponovno 

sobivanje, kmetiji pa je bila povzročena 

tudi velika duševna in finančna škoda. 

Ta odvzem bo imel za kmetijo trajne 

posledice, zato so ljudje, ki so ta ukrep 

sprejeli, bili nestrokovni. Inšpektorica 

je bila strokovno neusposobljena, kajti 

ravnala je v skladu s svojo empatijo, 

naša politika pa to tolerira in to je treba 

nemudoma preprečiti. 

Gospa Čadonič Špelič, kaj je po 

vašem strokovnem merilu šlo pri 

tem odvzemu narobe? 

Čadonič Špelič: Pri tem odvzemu je šlo 

narobe vse. Težko bi našla, kar je bilo v 

resnici v redu. Edina stvar, s katero se 

dejansko strinjam, je to, da so bile živali 

blatne in bi lahko kmet krmišče premaknil 

na bolj suho mesto. Ampak potem bi 

bilo čez dan ali dva ponovno enako blatno, 

kot je bilo obstoječe. Kot veterinarka 

bi rada povedala, da je bila narejena 

nepopravljiva škoda tako kmetu kot tudi 

veterinarskim inšpektorjem, ki so večinoma 

strokovni. To kaže na izrazito nestrokoven 

način poseganja v lastninsko 

pravico določenega kmeta. V tem primeru 

kmeta Možgana. 

Kot strokovnjakinja, kot veterinarka 

bi opozorila na dvoje. Ljudje nikoli 

ne smemo primerjati svojega življenja 

v dnevni sobi z življenjem živali. Krave 

se najboljše počutijo pri okrog 4 

stopinjah Celzija. Vlaga in blato jih ne 

motita tako, kot je videti na ekranu iz 

125 30. 11. 2023

34 AKTUALNO 

Intervju 

Čadonič Špelič: Res je, vendar so bili 

pri odvzemu ponavadi zraven dva veterinarska 

inšpektorja, dežurni veterinar, 

predstavnik Kmetijsko-gozdarske 

zbornice Slovenije, torej strokovnjaki, 

ki so najprej pregledali živali in se na 

podlagi strokovnih ocen odločili, ali jih 

bodo odvzeli in kako. Vse to, kar smo 

videli, pa je bilo narejeno po facebook 

navdihu sedanjih dam, ki v resnici vodijo 

kmetijsko politiko. Ta zakon je tipičen 

primer, kako se zakonov ne sprejema, 

to je mimo stroke, in posledice 

so tukaj. Stroka in kmetje imamo čisto 

vest. Do onemoglosti smo opozarjali na 

to, da zakon ni dober, toda oholost vladajoče 

politike je vse preslišala. Bojim 

se, da to ni osamljeni primer. 

naše tople dnevne sobe. Ta hlev je v 

septembru pregledal domači veterinar 

in ni ugotovil nobenih zdravstvenih 

težav, edino, kar je iz zapisnika veterinarja 

razvidno, je, da bo treba hlev počistiti 

in da je hlev nekoliko temen, to 

se pravi, da ga bo treba izboljšati. Ampak 

te živali v trenutku odvzema niso 

bile v hlevu, zaradi zime in snega pa bi 

jih gospodar verjetno peljal v hlev. 

Inšpektorica je iz veterinarskega 

pogleda naredila nepopravljivo škodo s 

tem, da je živali, ki morajo biti že več kot 

20 let v naši državi označene z ušesno 

številko, razposlala po svetu in v zapisnik 

ni zapisala niti ene številke. Nikoli 

več ne bomo vedeli, katere živali so dejansko 

bile na kmetiji, katere živali so 

nekje razseljene in katere živali se bodo 

ali prodale ali vrnile nazaj. Tudi način 

natovarjanja ni bil strokoven. 

Kakšen pa je vaš pogled na omenjeni 

zapisnik, gospod Medved? 

Medved: Iz tega zapisnika ni razvidno 

popolnoma nič. Iz tega sklepamo, da so 

bile odvzete popolnoma zdrave živali. 

Govorim kot poznavalec živali, ki se 

pasejo celo leto na pašniku: te živali so 

bile vajene ljudi, ko so pristopili do njih, 

in to lahko pomeni, da so bile dobro oskrbovane. 

Če bodo krave bolne, bodo 

dobile mastitis, bo to posledica odvzema. 

Verjemite, živali so bile v stresu, 

in to močnem stresu, to ni popravljiva 

škoda za živali in kmetijstvo. Slovensko 

125 30. 11. 2023 

Kar smo videli, je bilo narejeno 

po facebook navdihu sedanjih 

dam, ki v resnici vodijo 

kmetijsko politiko. 

kmetijstvo po tem dogodku ne bo nikoli 

več takšno, kot je bilo do sedaj. Vemo, 

da imamo po državi na pašah več deset 

tisoč živali, nekateri jih imajo zunaj 

celo pozimi, ti ljudje sedaj panično umikajo 

živali v hleve, tudi v hleve, ki so še 

zatemnjeni. 

Ti odvzemi so se dogajali tudi v preteklosti, 

samo v zadnjem letu naj bi 

bilo odvzetih 160 glav goveda. 

Z odvzemom krav so 

mladim kmetom po 

Sloveniji vzeli voljo do dela. 

DRUŠTVO ZA ZAŠČITO KONJ 

Sogovornika sta opozorila še na 

nevladne organizacije, ki z odvzemom 

služijo. Tako je Društvo za 

zaščito konj, ki je bilo med podporniki 

novele Zakona o zaščiti živali, 

njihova članica pa je sodelovala pri 

odvzemu goveda, samo letos iz državnega 

poračuna prejelo več kot 

50.000 evrov. Denar prav tako prejmejo 

za vsako odvzeto žival. 

ODDAJA JE NA 

OGLED NA SPLETU:

Komentar 

ROK ČAKŠ 

FACEBOOK 

GIBANJA SVOBODA 

AKTUALNO 

V Svobodi so prepričani, 

DA SO IZBOLJŠALI 

kakovost življenja ljudi 

Po katastrofalnem mesecu v javnomnenjskih anketah, ko je Gibanju Svoboda 

podpora padla na skoraj tretjino tiste izpred leta dni, so se oglasili na Facebooku. 

V Gibanju Svoboda so se pohvalili z dosežki in zatrdili, da bodo, z Robertom Golobom 

na čelu, vedno delali za skupno dobro. 

35 

Glede padanja javnomnenjske 

podpore pravijo, da so edina 

prava anketa javnega mnenja 

volitve. To parolo so pred njimi 

uporabljali že Cerar (60), Šarec (45) in 

Bratuškova (53) in vemo, kje so pristali. 

»Mineva leto dni od treh referendumov, 

ki niso bili zaman. Učinki so 

znani – umaknili smo politiko iz RTV 

in Slovenske tiskovne agencije ter uredili 

dolgotrajno oskrbo. To ni uspelo 

nobeni vladi in nobenemu sklicu parlamenta 

do sedaj.« 

V takem samozadovoljnem tonu v 

Gibanju Svoboda začenjajo svoj facebook 

zapis, v katerem se oglašajo po 

zanje javnomnenjsko in drugače težkem 

novembru ter po vrnitvi premierja 

Goloba (56) z bolniške odsotnosti na 

delovno mesto. Kot zatrjujejo, bo vlada, 

ki jo vodi Gibanje Svoboda z dr. Robertom 

Golobom na čelu, »vedno delala za 

skupno dobro, za izboljšanje kakovosti 

življenja v Sloveniji, ne pa za posamezne 

zasebne interese tistih, ki si prizadevajo 

za privatizacijo javnih sistemov 

ali sledijo zgolj kratkoročnim partikularnim 

populističnim interesom«. 

Dodajajo, da so »edina prava anketa 

javnega mnenja volitve«. In še: »O 

našem delu bodo leta 2026 sodili volivke 

in volivci.« 

KAKOVOST ŽIVLJENJA LJUDI 

V širšem zapisu na strankini spletni 

strani, na katero s facebook profila vodi 

povezava, trdijo, da so, odkar so na oblasti, 

izboljšali kakovost življenja ljudi. 

V nadaljevanju naštevajo svoje dosežke: 

»Več kot pol milijarde evrov smo 

samo lani razdelili gospodarstvu, vodimo 

socialni dialog, dvakrat smo uskladili 

plače v javnem sektorju. Mnogi 

pozabljajo na zgodovinsko najvišji dvig 

minimalne plače, spreminjamo zdravstveni 

sistem, sprejeli smo prvi korak 

k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega 

zavarovanja, brezposelnost je nizka, 

usklajujemo socialne transferje.« 

V nadaljevanju omenjajo še uspeh na 

trojnem referendumu, kapico pri cenah 

energije, 10,3-% dvig otroških dodatkov, 

štipendij, subvencij in socialnih pomoči, 

dvig minimalne plače za 100 evrov neto, 

dodatnih 100 milijonov za izboljšanje 

socialnega položaja upokojencev, omejitev 

dviga oskrbnin, gradnjo javnih stanovanj 

in povprečnine. 

Nadaljujejo z ukrepi po poplavah, 

pri čemer sta »10 milijonov skupaj za 

pomoč prizadetim takoj po poplavah 

prejela Karitas in Rdeči križ«, nato 

naštevajo, kaj vse so storili sami, ter 

zaokrožajo, da je »do 20. 11. 2023 bilo 

tako za oškodovance v poplavah izplačanih 

420 milijonov evrov«. 

SKRB SE NE POZNA 

Naštetim vladnim uspehom navkljub 

volivci delo Golobove vlade ocenjujejo 

vse slabše, stranka Svoboda in njen 

predsednik pa drastično izgubljata 

podporo. Če je bila novembra lani v 

anketi Mediane za POP TV še 33-%, bi 

zgolj leto dni kasneje za Svobodo volilo 

le še 13,4 % anketirancev. 

 

125 30. 11. 2023

36 

SVET 

FEDERICO V. 

POTOČNIK 

PROFIMEDIA 

Komentar 

Tudi v Argentini je zmagala 

Svoboda, a drugačne vrste 

kot v Sloveniji 

V Argentini je zmagala Svoboda. Tista prava. Ne tista, ki v Sloveniji na štiri leta 

menja obraze, nravi pa nikoli. Tu gre za svobodo v svoji najčistejši obliki, ki ji rečemo 

libertarstvo in jo pooseblja novoizvoljeni predsednik Javier Milei. 

Ker je bila v vseh teh letih beseda 

»svoboda« močno zlorabljena, 

poglejmo, kako izgleda 

prava svoboda, ki čaka Argentino. 

Začeti je treba pri glavnemu 

igralcu, ki je iz nič prišel do 14 milijonov 

glasov. Glede na to, da je Milei 

(53) prišel na sceno brez strankarskega 

zaledja in brez podkupljenih medijev, 

je moral pritegniti pozornost. Javier 

Milei je zato ekstravaganten politik. 

Nekoč je bil komentator na televiziji 

in drugačen niti ne more biti: ima razmršeno 

frizuro, je glasen, uporablja 

močne besede in včasih ima za mirnih 

in tihih politikov navajene Evropejce 

morda grob nastop. Pred kratkim se je 

pojavil z motorno žago, da bi pokazal, 

kako bo rezal javno porabo. Bolj jasnega 

sporočila ne bi mogel dati. 

Milei prihaja po pol stoletja takšnega 

ali drugačnega socializma, v zadnjih 

dveh desetletjih (razen enega mandata 

Macrija (64), ki ni mogel storiti nič proti 

levi mašineriji) pa je Argentina trpela 

dvojec Kirchner, najprej moža in nato 

ženo, ki sta iz države naredila lasten 

fevd in hkrati pripeljala še več socializma, 

v katerem ima država veliko vlogo, 

posameznik pa premajhno. Tako so vladajoči 

obvladovali tokove javnega denarja. 

S tem so kradli tako monumentalno 

veliko, da obstajajo posnetki, na 

katerih denarja ne štejejo, ampak ga 

tehtajo. Tehtajo! In Argentinci smo 

imeli te kraje in tega socializma dovolj. 

Nekoč ena od najbogatejših držav 

na svetu, sedaj pa veliko prezadolžena. 

Politiki so medtem na jahtah z veliko 

mlajšimi poklicnimi spremljevalkami. 

Argentina je rekla dovolj. 

125 30. 11. 2023 

KAJ JE ARGENTINA VOLILA 

Vse rešitve, ki jih ponuja Milei, izhajajo 

iz definicije, ki jo sam rad ponavlja: 

»Liberalizem je neomejeno spoštovanje 

življenjskega projekta posameznika 

in je osnovan na principu neagresije 

in varovanja življenja, svobode in zasebne 

lastnine. Njegove temeljne institucije 

so trgi brez državne intervencije, 

prosta konkurenca, delitev dela in 

družbeno sodelovanje.« 

Libertarnega predsednika svet ni 

videl že dvesto let. Mileijeva stranka se 

imenuje Svoboda gre naprej (La Libertad 

Avanza), kar je ironično podobno Gibanju 

Svoboda. V praksi pa ne bi mogli 

biti bolj različni. Poglejmo, kaj ponuja 

Mileijeva stranka 

se imenuje Svoboda 

gre naprej, kar je 

ironično podobno 

Gibanju Svoboda. V 

praksi pa ne bi mogli 

biti bolj različni. 

argentinsko Gibanje Svoboda. Javier 

Milei nasprotuje splavu, tudi v primeru 

posilstva. Ker neomajno spoštuje vsako 

življenje, ima tudi življenje v maternici 

pravico do obstoja. Tudi otrok v maternici 

je človek, zato ima enake pravice kot 

vsi ostali. Odločanje drugih o končanju 

življenja je zato nedopusten poseg v njegov 

t. i. življenjski projekt. 

Milei pravi: »Državo smatram za 

sovražnika.« S tem ne misli države Argentine, 

ampak državni aparat. Zakaj?

SVET 37 

MANJ MINISTRSTEV, NIŽJI DAVKI 

Pri sestavljanju vlade, Milei napoveduje precej manj ministrstev. Znan je celo 

njegov video, na katerem na silo trga oz. ukinja listke z imeni ministrstev. Milei 

namreč verjame v majhno vlado, ampak ne kot Golob, ki za deset minut sanja, 

da smo Švica. Liberalizem verjame, da se bodo ljudje sami odločali in dogovorili 

o stvareh, zato ne potrebujejo državnega aparata, ki se vpleta v vsak postopek. 

Zato ni potrebe po toliko ministrstvih in toliko administracije. Ukinil bi 

sploh Ministrstvo za ženske. Če smo ljudje enakopravni, ni potrebe po favoriziranju 

enega od obeh spolov. 

Milei zagovarja nižje davke. Svoboda pomeni, da vsak sam razpolaga s svojim 

denarjem, zato državi da le manjši delež za skupne potrebe. Višji davki pomenijo, 

da država razpolaga z vse večjim deležem vašega denarja in se odloča namesto 

vas. Nižji davki so slabe novice za oportuniste, ki živijo na račun države, ker 

vedo, da jim vsi svojega denarja ne bi dali, država pa jim vaš denar rada deli. Zato 

v Sloveniji nevladne organizacije in marsikateri oportunist navijajo za »pravične« 

davke, kar v resnici pomeni, da zase hočejo več vašega denarja. 

Ker večina državnih organov zgolj otežuje 

preprosto izmenjavo med polnoletnimi 

državljani, ki si želijo sodelovanja. 

Poglejte primer AirBnB v Sloveniji: 

eni hočejo oddajati, drugi najeti, stvar 

je rešena. Država želi sedaj omejiti, koliko 

dni sme kdo razpolagati z lastno 

nepremičnino in jo dajati v najem. Država 

je kot cokla, bi pripomnil kakšen 

slovenski predsednik vlade. 

SOCIALNA 

PRAVIČNOST JE NASILJE 

V podobnem duhu Milei pove, da »država 

ne prinaša blaginje, ker ničesar 

ne ustvarja«. Država le omogoča prostor, 

v katerem ljudje prostovoljno sodelujejo 

in s tem ustvarjajo blaginjo. Iz 

tega izhaja še ena izjava, in sicer da je 

socialna pravičnost nasilje. Ta izjemno 

zanimiva misel bi v Sloveniji pokopala 

tistega, ki jo je izrekel, ker je socializem 

pregloboko zakoreninjen, čeprav je vredna 

razmisleka: država v resnici lahko 

samo nekomu vzame in drugemu da. S 

kakšno pravico vzame nekomu, ki je ta 

denar pošteno zaslužil? Zakaj se (proti 

njegovi volji) žrtvuje enega člana skupnosti, 

da bo drugi nekaj dobil? To je v 

nasprotju s spoštovanjem življenjskega 

projekta vsakega posameznika. 

Podobno bi Milei ukinil vse subvencije. 

To pa ne pomeni, da solidarnosti 

ni: nasprotno, solidarnost je v 

principu prostovoljno dejanje in nihče 

je ne omejuje. Če tat nekaj vzame brez 

dovoljenja, je to kraja. Če država vzame 

brez dovoljenja, tudi. 

SVOBODNA TRGOVINA 

Argentina je v letih socializma vnesla 

mnoge ovire tako pri uvozu kot pri izvozu. 

Levičarska vlada je špekulirala, da 

bo z visokimi davki destimulirala izvoz 

npr. mesa in bo notranji trg imel več izbire 

in boljšo kvaliteto mesnih izdelkov. 

Ker je bil davek na izvoz mesa previsok, 

so rejci preprosto preselili farme v bolj 

ugoden Urugvaj. V Sloveniji so davki na 

delo tako visoki, da tedensko slišimo za 

kakšno podjetje, ki se seli na Balkan ali 

se vsaj neha širiti pri nas. 

Konec državne gradnje. Milei pravi, 

da vse, kar država zgradi, zgradi slabo 

ali koruptivno. Če pogledamo na naše 

preplačane avtoceste, drugi tir in vsak 

javno financiran gradbeni projekt, to 

drži tudi pri nas. S tem je povezana 

tudi privatizacija javnih podjetij. Nihče 

na poslovanje, kvaliteto in dobiček 

ne pazi toliko kot lastnik. Če lastnika 

ni, se v podjetju krade, kvaliteta peša 

in storitev se slabo izvaja. Če primerjate 

cene zdravstvenih materialov v 

javnih zdravstvenih zavodih in pri zasebnikih, 

vam je vse jasno. 

LIBERALIZEM 

AVSTRIJSKE ŠOLE 

Milei ima tudi šokantnejše ideje, kot je 

recimo prosta trgovina z organi. Ta ideja 

je sicer zame kot za zdravnika kontroverzna, 

ampak smisel dobi v Mileijevi 

ideji popolne svobode. Če sem svoboden 

in lahko prodam, kar je moje, zakaj 

ne bi mogel prodati svoje ledvice? 

Zaprtje Centralne Banke. Centralna 

banka Argentine je tiskala toliko 

denarja, da je postal argentinski peso 

ničvreden. Ko sem še živel v Argentini, 

si z enim pesom kupil en dolar. Danes, 

komaj dvajset let kasneje, z enim dolarjem 

lahko kupiš skoraj 1000 pesov. 

Ker državnemu aparatu zmanjkuje 

denarja za vse subvencije, s katerimi 

vzdržuje tretjino prebivalstva, tiska 

vse več denarja, posledično pa postaja 

peso vse manj vreden. Milei pravi, da 

bi gospodarstvo dolariziral, s čimer bi 

bila moč valute prenešena na ameriško 

centralno banko, ki naj bi bila bolj vredna 

zaupanja. 

Skratka, Javier Milei ima čisto ideologijo 

liberalizma avstrijske šole. To 

ni nova ideologija, znana je že desetletja. 

Razlika je v tem, da si nihče od 

politikov ni upal ponuditi radikalne 

svobode. Vsak je ponujal neko stopnjo 

socializma pod krinko lepih besed, kot 

je svoboda. Socializem pa je vedno in 

povsod po svetu, kjer je bil uporabljen, 

prinesel revščino in slabše življenje. 

Argentina je bila nekoč šesta najbogatejša 

država sveta, po desetletjih socializma 

pa obubožana, z inflacijo preko 

140 % in skoraj polovico revnih. Pristala 

je na tleh. Zdaj so se Argentinci 

naveličali revščine in slabega življenja. 

Vprašanje za nas pa je, kako nizko 

moramo pasti v Sloveniji, da se tudi 

mi naveličamo enake mlake. 

125 30. 11. 2023

38 

DRUŽBA 

TADEJA ZABRET 

DEPOSITPHOTOS 

Komentar 

Ali so POSILSTVA 


V zadnjih mesecih se je povečal prihod migrantov v EU, tudi v Slovenijo, 

kar se med drugim pozna tudi pri povečanju kriminala in posilstev s strani državljanov 

tretjih držav, je razvidno iz policijske statistike. Nekateri to pripisujejo kulturnemu 

šoku, ki so ga prišleki deležni ob prihodu v »bolj sproščeno« kulturo, ko gre za norme 

oblačenja, seksualnosti in razmerij ter odnosov med spoloma. 

Največ migrantov je v Slovenijo 

v letošnjem letu (podobno 

je tudi v preteklih letih) po 

vrstnem redu glede na pogostost 

prišlo iz Afganistana, Maroka, 

Pakistana in Bangladeša, zato je zanimivo 

pogeldati kakšen je odnos do 

žensk v teh družbah. 

125 30. 11. 2023 

V Afganistanu, državi, iz katere v 

Slovenijo prihaja največ migrantov, 

je odnos do deklet in žensk povsem 

drugačen kot pri nas. V državi, kjer so 

se avgusta 2021 po umiku ameriške 

vojske na oblast vrnili talibani, se dekleta, 

starejša od 12 let, ne smejo izobraževati, 

s čimer je Afganistan edina 

V državah, iz katerih v Slovenijo prihaja 

največ migrantov, je odnos do deklet in žensk 

povsem drugačen kot pri nas. 

država na svetu s takšno prepovedjo. 

Prav tako se ženske ne smejo zaposliti, 

nimajo političnih pravic, ne smejo 

potovati, iti v parke in javna kopališča, 

doma pa ne smejo zapustiti brez spremljevalnega 

moškega skrbnika in ne 

da bi bile popolnoma zakrite. 

Družbeni kodeks časti, imenovan 

Pashtunwalli, ženskam prepoveduje 

spolne odnose zunaj zakonske zveze. 

Posledično posiljena dekleta in ženske 

njihove družine praviloma ubijejo (t. i. 

umor iz časti), medtem ko moški najpogosteje 

ostanejo nekaznovani. Breme 

in krivda posilstva tako praviloma 

padeta na ženske. 

MAROKO 

Precej bolj liberalno kot na Bližnjem 

vzhodu je življenje žensk v Maroku. 

Čeprav so v družbi še sledi stroge patriarhalne 

ureditve, v kateri ženske niso 

mogle same izbrati moža, po poroki pa 

so bile popolnoma podrejene možu, je 

maroška družba naredila številne korake 

k enakopravnosti spolov. Ženske so 

aktivne v družbenem in političnem življenju, 

same lahko izberejo moža, lahko 

se zaposlijo ter tudi ločijo. 

Kljub temu pa je Maroko muslimanska 

država, v kateri so ženske moškim 

podrejene, njihova osrednja skrb pa je 

skrb za družino in gospodinjstvo. To se 

kaže tudi pri manj zaposlitvenih možnostih 

za ženske ter slabšem plačilu 

glede na spol. Prav tako ženske nimajo 

dostopa do davčnih olajšav ter kreditov. 

PAKISTAN 

Pakistan predvsem v zadnjih letih dela 

korake, s katerimi ženske v tej državi 

počasi pridobivajo nekaj več pravic, kot 

je zaostrovanje zakonodaje za zaščito 

ženske pred posilstvi in umori iz časti 

ter zaščita pred nasiljem. Kljub temu pa 

sprememba zakonodaje še ne daje zadostnih 

rezultatov, zato so ženske, ki se

poročijo proti volji svoje družine ali so 

posiljene, neredko še danes žrtve umorov 

iz časti. Prav tako se v državi kljub 

dejstvu, da je za to določena visoka kazen, 

še vedno izvajajo napadi s kislino, 

ki so oblika kazni za ženske. 

Ker gre za islamsko družbo, so 

ženske moškim močno podrejene, nimajo 

pravice do lastnine in dedovanja. 

Manj kot polovica žensk v državi 

– delež je mnogo višji na podeželju kot 

v mestih – je nepismenih. Še vedno je 

pogosta praksa otroških porok, najpogosteje 

dekleta poročijo z njihovimi 

bratranci. Manj kot 40 % žensk v Pakistanu 

se ne poroči s svojim sorodnikom, 

stopnja ločitev pa je zaradi družbene 

stigme nizka. Nasilje v družini je 

pogosta praksa, žrtve so v veliki večini 

ženske in otroci. Primeri so redko prijavljeni, 

pa tudi ko so, napadalci v večini 

primerov ostanejo nekaznovani. 

BANGLADEŠ 

Čeprav bangladeško vlado že tri desetletja 

vodi ženska – kar je najdaljši neprekinjeni 

mandat za demokratično izvoljeno 

predsednico vlade na svetu – pa država 

ob tem še zdaleč ni postala branik ženskih 

pravic. Dekleta in ženske so tam še 

vedno pogosto nepismene. Država ima 

eno najvišjih stopenj otroških porok na 

svetu. Približno tretjina deklet se v tej 

islamski državi poroči pred 15. letom, 

večina preostalih pa pred 18. letom. 

Nasilje nad ženskami je v veliki 

meri normalizirano – tako fizično kot 

spolno – se pa v zadnjih letih država 

trudi, da bi z ozaveščanjem na tem področju 

stopnjo nasilja nad ženskami 

zmanjšala. Ženske se ne morejo povsod 

prosto gibati, imajo slabši dostop 

do zdravstvene oskrbe od moških in so 

tudi manj zaželene kot otroci (detomor 

deklic se še vedno prakticira). 

NORMALIZIRANO NASILJE 

»Ne moremo pričakovati, da bo Afričan 

vedel, da v Italiji na plaži ne smeš posiljevati, 

verjetno ne pozna tega pravila,« 

je izjava odvetnice in članice odbora za 

enake možnosti prizivnega sodišča v 

Salernu Carmen di Genio iz leta 2017, 

s katero je javnost močno pretresla ter 

sprožila razprave o neintegraciji in veliki 

kulturni različnosti med normami na 

stari celini in državami, iz katerih sedaj 

prihajajo predvsem mladi moški. 

Ayaan Hirsi Ali (54). 

Gage Skidmore/wikipedia.org 

NEKDANJA MUSLIMANKA 

Ayaan Hirsi Ali je odraščala kot 

muslimanka, a nato v zgodnjih 90. 

letih pobegnila na Nizozemsko, 

kjer je dobila azil, da bi se izognila 

prisilni poroki. Zaradi svoje pripravljenosti 

spregovoriti in odpovedi 

muslimanski veri mora danes 

živeti pod 24-urno zaščito zaradi 

groženj s smrtjo s strani islamskih 

skrajnežev. Slednji so namreč na 

prsi režiserja Thea van Gogha, ki je 

režiral njen kratki film Submission, 

posvečen zatiranju žensk pod islamom, 

potem ko so ga ubili, nabili 

grožnjo Hirsi Alijevi s smrtjo. 

»Kombinacija nizke stopnje izobrazbe 

in izhajanja iz kulture s patriarhalnimi 

strukturami pogosto vodi v 

visoko stopnjo sprejemanja nasilja,« 

je za Morgenpost dejala dr. Miriam 

Belbo, profesorica socialne ekonomije 

s poudarkom na migracijah in spolu 

na Univerzi v Hamburgu. Izpostavila 

je, da študije kažejo, da je nasilje pogosto 

del vsakdanjega družinskega 

življenja v družinah s turško-arabskimi 

koreninami. 

AKTUALNO DRUŽBA 39 

RAZISKOVALKA Z IZKUŠNJO 

Močan vpogled v te razlike daje tudi 

knjiga raziskovalke Hooverjevega inštituta 

Ayaan Hirsi Ali (54), ki nosi 

naslov Žrtev: Migracije, Islam in erozija 

ženskih pravic (Prey: Immigration, 

Islam, and the Erosion of Women's 

Rights). V knjigi avtorica ugotavlja, da 

je ključna težava pri tem »spopad diametralno 

nasprotnih kultur – zahodne 

liberalne, ki ceni individualno svobodo 

in avtonomijo žensk, proti kolektivistični 

islamski, ki ženske pogosto 

zatira in nanje gleda kot na manjvredne«. 

Hirsi Alijeva poudarja, da ne gre 

za vprašanje rase ali etnične pripadnosti, 

saj storilci prihajajo iz številnih etničnih 

in rasnih skupin, temveč gre za 

vprašanje vzgoje v islamskih družbah, 

kjer je poligamija pogosta, na ženske 

pa se gleda kot na podrejene. 

Za ženske, ki veljajo za »nespodobne« 

– kar lahko pomeni tudi denimo 

hojo v javnosti brez tančice ali moškega 

spremljevalca – je v teh družbah 

»pošteno«, da jih moški nadleguje ali 

huje spolno napade, piše avtorica knjige. 

Ta isti mizogini odnos je bil prepogosto 

projiciran na evropske ženske, 

tako s strani migrantov, ki so prišli 

kot del vala po letu 2015, kot tudi imigrantov, 

ki so prej prišli iz držav z muslimansko 

večino, opozarja avtorica. 

Prav zato je za Evropejke, zlasti če so 

se prosto gibale v javnosti brez moškega 

spremljevalca in če so bile oblečene 

na domnevno razgaljen način, v očeh 

migrantov veljalo, da »prosijo za to«. 

Hirsi Alijeva je prepričana, da se 

morajo migranti in begunci vključiti v 

družbo gostiteljico ter spoštovati njene 

vrednote ter da bi jih k temu morale 

spodbuditi vlade držav gostiteljic. A 

ker se nič od tega ne dogaja, avtorica 

meni, da so pravice in svoboščine 

žensk v Evropi ogrožene. 

DOBRE PRAKSE 

Na Norveškem so po velikem migrantskem 

valu leta 2016 za lažjo premostitev 

velikih razlik v odnosu do žensk ustanovili 

tečaje, na katerih so moške prišleke 

učili o »zahodnih ženskah«. Učili so jih 

o zahodnih družbenih normah ter odpirali 

vprašanja o nošenju kratkih kril, 

odnosu do žensk in posilstvih. 

Tudi v Kölnu so politiki obljubili 

takšne tečaje kot posledica tega, da je 

stotina migrantov na silvestrovo l. 2015 

spolno napadla in oropala več sto žensk. 

Takšne prakse so nedvomno začetek, 

da pa bi prišleki v zahodnih družbah 

lahko živeli s spoštovanjem do žensk, 

a je na tem področju še veliko dela. 

125 30. 11. 2023

40 

AKTUALNO 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

ANŽE MALOVRH/STA 

Koalicija po bizarnih 

glasovalnih zapletih 

SOGLASNO POTRDILA 

DOPOLNILO OPOZICIJE 

Bizarno dogajanje ob glasovanju v Državnem zboru je le dobilo epilog. V SDS in NSi 

so zatrjevali, da do tehničnih napak pri glasovanju o opozicijskem amandmaju k 

proračunu, s katerim bi socialne transferje usklajevali z inflacijo, ni prišlo. 

Ob ponovnem glasovanju pa je vladajoča koalicija povsem spremenila mnenje 

in soglasno podprla amandma opozicije. 

Predsednica Državnega zbora je nato res 

odredila ponovno glasovanje. Amandma 

opozicije pa je bil na koncu sprejet, saj 

je vodja poslancev največje koalicijske 

stranke Borut Sajovic (63) koalicijske poslance 

pozval, naj amandma sprejmejo. 

PETKOVA SEJA 

Po sredinem bizarnem dogajanju v zvezi s sprejemanjem 

amandmajev k proračunu se je v petek 

nadaljevala redna seja Državnega zbora po 

četrtkovi časovnici. Na seji bi lahko tudi postavljali 

vprašanja predsedniku vlade, ki pa se seje 

zaradi zdravstvenih razlogov oziroma bolniškega 

dopusta po operaciji kile ni udeležil. V takih 

primerih sicer poslovnik predvideva pisni odgovor 

predsednika vlade najkasneje v 30 dneh, če 

pa poslanci še vedno vztrajajo pri ustnem odgovoru, 

mora predsednik vlade nanje odgovoriti 

na prihodnji seji Državnega zbora. 

Na dnevnem redu je bil med drugim tudi predlog 

novele Zakona o štipendiranju, ki posamezniku 

omogoča prejemanje državne in Zoisove 

štipendije hkrati. Na mizi je bil še predlog pokojninske 

novele, s katero naj bi se izboljšal položaj 

invalidsko upokojenih in vdov oziroma vdovcev. 

Seznanili so se tudi z vmesnim poročilom preiskovalne 

komisije Državnega zbora, ki preiskuje 

sume nezakonitega financiranja strank. Od srede 

pa je ostalo še nekaj neopravljenih glasovanj, na 

primer o statusnem preoblikovanju Vzajemne, in 

glasovanj, ki so bila sprva predvidena za četrtek. 

Najbolj zanimivo pa je bilo sredino glasovanje 

o amandmaju k proračunu, s katerim bi socialne 

transferje v celoti usklajevali z inflacijo, 

kar so predlagali v opozicijskih SDS in NSi. 

(NE)TEHNIČNA NAPAKA 

Iz Državnega zbora so sporočili, da je prišlo do 

tehnične napake, čemur pritrjujejo v Gibanju 

Svoboda, a to še ni čisto razjasnjeno. V SDS 

Kljub številnim krivcem za potrjen opozicijski amandma – od tehnične napake do 

kozmičnega dežja – je koalicija na ponovnem glasovanju o polnem usklajevanju socialnih 

transferjev z inflacijo ob obstrukciji poslancev SDS in NSi njihov amandma potrdila. 

Po mnenju Cigler 

Kralja je zaplet pri 

glasovanju pokazal, 

da vladajoča koalicija, 

predvsem pa Gibanje 

Svoboda, ni dorasla 

vodenju države, saj 

njeni poslanci nimajo 

poguma glasovati po 

svoji vesti. 

125 30. 11. 2023

AKTUALNO 

41 

vztrajajo, da napaka še ni bila dokončno 

ugotovljena. Kot je povedala generalna 

sekretarka Državnega zbora Uršula 

Zore Tavčar (55), je v teku forenzična 

preiskava sredinega dogajanja v Državnem 

zboru, izsledki raziskave pa naj bi 

bili znani kmalu. 

Po besedah poslanke Jelke Godec 

(54) iz SDS je v času sredinega dogajanja 

prišlo do določenih dejavnosti oziroma 

aktivnosti, ki poslancem ne morejo biti v 

ponos. Po njenem mnenju so glasovalne 

naprave delovale tako, kot bi morale, a je 

zaradi povečanja nekaterih aktivnosti 

prišlo do anomalij. Za kakšne aktivnosti 

je šlo, Godčeva sicer ni povedala. 

Kot je še dodala, nihče od poslancev 

ni dvignil roke in povedal, da njegova 

glasovalna naprava ne deluje, kot 

je to v navadi. Godčeva je povedala še, 

da bodo v primeru, da bo predsednica 

Državnega zbora predlagala ponovno 

glasovanje o sprejetem amandmaju o 

uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo, 

v SDS glasovanje obstruirali 

(kar se je kasneje tudi zgodilo). 

Podobno je povedal tudi Janez Cigler 

Kralj (44) iz NSi, češ da bo tudi NSi ob 

morebitnem ponovnem glasovanju sejo 

obstruirala. Dejal je tudi, da nedvoumnega 

dokaza o tem, da glasovalne naprave 

niso delovale, nimamo, zaznan pa 

je bil človeški faktor, ki pa še ne pomeni 

tehnične napake pri glasovanju. Lahko 

bi šlo za odstranitev ali vložitev kartice v 

glasovalno napravo in pritiskanje različnih 

tipk, medtem ko poteka glasovanje, 

je dodal Cigler Kralj. Dodal je še, da zaplet 

pri sredinem glasovanju pomeni, da 

vladajoča koalicija, predvsem pa Gibanje 

Svoboda, ni dorasla za vodenje države, 

saj njeni poslanci nimajo poguma glasovati 

po svoji vesti. 

PODPORA KOALICIJE 

Do ponovnega glasovanja je nato res 

prišlo, glasovanje pa so v skladu s svojimi 

izjavami obstruirali v SDS, prav 

tako tudi v NSi. Predsednica Državnega 

zbora Urška Klakočar Zupančič (46) 

je svojo odločitev obrazložila s tem, da 

so strokovnjaki zaznali, da je med glasovanjem 

prišlo do tehnične napake. 

Kot je povedala, je prišlo do napake v 

komunikaciji med strojno opremo in 

konferenčno-glasovalnim sistemom. 

Objavljen in razglašen rezultat glasovanja 

naj tako ne bi bil pravilen in ni odražal 

resnične volje poslancev. 

Kot je še povedal vodja poslancev Gibanja 

Svoboda Borut Sajovic (63), naj bi 

bil amandma opozicije v sredo v resnici 

zavrnjen, zatrdil pa je še, da poslanci 

Svobode svojih kartic niso odstranili iz 

glasovalnih naprav, čeprav v poslanski 

skupini tega niso preverjali. 

Pri ponovnem glasovanju, ki se 

ga torej niso udeležili poslanci obeh 

opozicijskih strank, pa se na koncu ni 

zgodilo nič bistveno drugačnega kot 

pri sredinem glasovanju. Sajovic je 

namreč preostale koalicijske poslance 

pozval, naj opozicijski amandma tokrat 

podprejo. Sajovic je še dodal, da 

je prepričan, da sta predsednik vlade 

Robert Golob (56) in finančni minister 

Klemen Boštjančič (51) našla rešitev in 

dodatna sredstva, s katerimi bi lahko 

pomagali tistim, ki jim gre težko. 

Komentar Petra Meršeta 

DESNA SREDINA STAVI NA DRUŽINE, LEVICA NA TUJCE 

Petošolec, ki razlaga, da mu je pes 

pojedel domačo nalogo, je bolj prepričljiv 

od poslancev koalicije 

Ko spremljamo politične debate, 

razprave in prerekanja, večkrat slišimo 

mnenje, da bi se otroci v peskovniku 

stvari dogovorili bolj civilizirano in racionalno 

kot izbrani predstavniki ljudstva 

v parlamentu. A če je bila včasih to bolj 

satira, pesniško sredstvo pretiravanja, če 

hočete, je realnost današnjih razmer resnično 

težko primerjati s čimerkoli drugim. 

Ko mora premier nenadoma na 

podaljšano bolniško zaradi rutinske operacije, 

poslanci pa ponavljati glasovanje 

zaradi kozmičnega dežja in napak v 

glasovalnih napravah, ki jih nihče ne zna 

pojasniti, si razmer ne znam razlagati 

drugače, kot da nam vladajo povsem 

infantilni ljudje. Infantilni do ravni petošolca, 

ki se izgovarja, da mu je pes pojedel 

domačo nalogo in da zamuja v šolo, ker je 

zunaj megla. 

NADALJEVANJE 

KOMENTARJA NA 

PORTALU DOMOVINA.JE: 

125 30. 11. 2023

42 

SVET 

ROK FRELIH 

PROFIMEDIA 

Zakaj je prišlo do premirja 

med Izraelom in Hamasom 

Komentar 

Če ste kavč podpornik Hamasa in sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo 

dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnjo 

branje. To etapo konflikta na Bližnjem vzhodu ste namreč izgubili. 

Nedavno je bil med Izraelom in 

skrajnim terorističnim ter militantskim 

gibanjem Hamas 

sprejet dogovor o premirju. 

Med prekinitvijo ognja naj bi Hamas 

izpustil nekaj izraelskih in tujih talcev, 

Izrael pa nekaj palestinskih zapornikov. 

Med tema kategorijama je treba razlikovati: 

ko je Izrael odvzel svobodo zapornikom, 

je imel za to določeno pravno 

podlago, ko je Hamas odvzel svobodo 

talcem, pa je bilo to barbarstvo z edinim 

motivom izsiljevati zakonito oblast s 

smrtjo nedolžnih ljudi. 

Po načrtu naj bi izmenjave potekale 

v serijah in obe strani jih, kot je 

bilo dogovorjeno, izvajata. Za vsakih 

deset izpuščenih talcev naj bi se premirje 

podaljšalo za en dan, hamasovci 

pa najprej izpuščajo osebe z neizraelskim 

ali z dvojnim državljanstvom, da 

si ne bi nakopali gneva tretjih držav. 

A vedeti moramo, da je razmerje med 

izpuščenimi približno 1 : 2 v korist 

Hamasa. Izvedba zamenjave je tudi 

pogoj za dovoljenje prihoda humanitarne 

pomoči na območje Gaze: Izrael 

je držal besedo in konvojem omogočil 

dostop. Ob tem je premier Netanjahu 

(74) javnosti in družinam obljubil, da 

bodo na koncu osvobojeni vsi talci. 

MATEMATIKA INTIFADE 

Do tukaj vse lepo in prav, a poglejmo v 

ozadje. Zakaj je do premirja sploh prišlo? 

Ne sliši se več poziva h genocidu nad 

Židi »od reke do morja« in še pred nekaj 

tedni zmagoslavni in optimizma polni 

fanatični zanos brutalnih militantov 

in teroristov je uplahnil. Da je nekomu 

pošteno tekla voda v grlo, dokazuje dejstvo, 

da je premirje nastopilo v režiji 

Katarja kot mediatorja. Katar je sicer 

največji financer in podpornik Hamasa, 

ki na svojem ozemlju gosti tudi vodstvo 

teroristične organizacije z Ismailom 

Hanijo (61) na čelu. Očitno se matematika 

nekomu ni izšla in šejki so izposlovali 

premirje v vojni, ki so jo sami obilno 

pomagali zakuhati. 

Premirje se je moralo zgoditi. 

Spopadi niso v interesu neposredno 

vpletenih, torej Izraela in Palestine, 

izkazalo pa se je, da v tej fazi niso niti 

v interesu zunanjih faktorjev, vsaj ne 

tistih v srednji vrsti, kot so denimo 

sosednje države in arabski financerji. 

Dogovor o premirju so pozdravile 

ZDA, Velika Britanija in Francija, na 

drugi strani pa tudi Rusija in Kitajska. 

Vozila mednarodnega Rdečega križa peljejo 

izpuščene talce iz Gaze. 26. novembra jih je 

bilo izpuščenih 17. 

125 30. 11. 2023

SVET 

43 

Z nadaljevanjem konflikta bi izgubljala 

tako zahodni kot protizahodni 

blok. Zahodnjakom, predvsem Evropi, 

nista povšeči nestabilnost v regiji in to, 

da se Izrael kot edina zares zahodna 

sila na Levantu z vojno izčrpava. Nasprotni 

strani pa se je projekt ustavil 

na terenu, saj se je izraelska vojaška uspešnost 

izkazala nad pričakovanji. Res 

je, da so izraelske sile utrpele določene 

izgube, a vedeti je treba, da se ne bojujejo 

več proti pouličnim nasilnežem 

bližnjevzhodnega tipa, ki grozijo s palicami, 

kamni ter sem in tja s kakšnim 

sumljivim nahrbtnikom. Gre za znatno 

bojno silo s sorazmerno sodobnim in 

učinkovitim orožjem, nenazadnje tudi 

z raketnimi sistemi in vrhunsko iransko 

obveščevalno podporo. 

INTERES FINANCERJEV 

In vendarle, ob širši uporabi še neizkoriščenih 

sredstev bi bil Izrael zmožen 

učinkovitost na svojem interesnem območju 

še povečati. Ne govorim le o sistemih, 

ki jih Izrael že ima, temveč tudi o 

visokotehnoloških ameriških izdelkih, 

kot so vojaški brezpilotniki. Nekateri 

sistemi so že dejavni na ukrajinskem 

bojišču in govori se, da so (nekateri pa 

še bodo) prispeli tudi v Izrael. Zaradi 

svoje preciznosti so kot nalašč za boj 

proti militantom in teroristom. 

Nova intifada je torej zastala tudi, 

ker so financerji v danem momentu 

izgubili interes. Ne bom zapisal laično, 

da so Izraelci z nekaj novimi droni 

nagnali strah v kosti Katarcem in 

njihovim izvajalcem. Na tej točki je 

premirje zanje sprejemljivejše od konflikta, 

ker se je Izrael izkazal za vojaško 

trdnejšega od predhodnih ocen, 

in upal bi si reči, da je Hamas utrpel 

večje izgube od prvotno načrtovanih. 

Hkrati bi lahko Izrael z novimi sistemi 

znatno razširil območje svojih 

operacij, tega pa si arabski sosedje ne 

želijo. Ukrajinci so uspešno targetirali 

Moskvo. Kaj lahko sledi na Bližnjem 

vzhodu, naj zaključi vsak sam. 

ZAMOLČANE RESNICE 

Čeprav je središče svetovne pozornosti 

trenutno območje Gaze, se po 

celotnem Izraelu in okolici dogajajo 

stvari, ki jih v resnici nihče ne komentira, 

v njih pa Izrael nastopa kot žrtev. 

Libanonski Hezbolah tako redno izvaja 

vpade na sever Izraela (tudi po več 

dnevno), v zadnjem tednu so jemenski 

Hutiji pod sponzorstvom Irana zajeli 

vsaj dve izraelski tovorni ladji in, nenazadnje, 

kljub premirju palestinski 

militanti na Zahodnem bregu v svoje 

vrste novačijo nove borce ter napadajo 

izraelske cilje. Tudi takšnih spopadov 

se odvije po več dnevno, a vrli glavni 

mediji ne poročajo, koliko ljudi je na 

kateri strani umrlo. Ne povedo niti, da 

so se spopadi sploh zgodili. 

Namesto tega v Delu berem, da 

Izrael kljub premirju nadaljuje s pobijanjem. 

Ne govorijo o tem, da Hamas 

Rdečemu križu prepoveduje vstop v 

Gazo. Bog ne daj, da bi govorili o tem, 

kar je v nedavnem intervjuju za Domovino 

povedal veliki popotnik in 

človekoljub Tomo Križnar (69), in sicer 

da je Hamas lastnemu ljudstvu večji 

sovražnik kot Izrael. Kot sem ocenjeval 

tudi sam, je Hamas kriv za tisoče 

neupravičenih smrti. Do onemoglosti 

pa se govori o smrti treh domnevnih 

civilistov, ki so se hoteli vrniti na sever 

Gaze, ki ga trenutno zaseda Izrael. 

Vsaka smrt je tragična, a resnica statistike 

je neizprosna. 

Mogoče bomo kmalu izvedeli, da je ljudstvo 

Izraelcev srečno živelo v Izraelu, dokler se niso 

od nekod vzeli palestinski »sionisti«, zavzeli 

Izrael in leta 1948 tam ustanovili svojo državo 

Palestino. 

Rasputin 

Svetovni politiki nas prepričujejo, da bo trajen 

mir v Palestini prinesla ustanovitev dveh držav. 

To je iluzija. Palestinci so sami dokazali, da to 

ni mogoče. Na področju Izraela so tri Palestine. 

Ena je znotraj uradnih meja Izraela, druga 

na Zahodnem bregu in tretja v Gazi. Kljub 

75-letnemu obdobju Palestinci niso uspeli 

imenovati svojega voditelja in vlade. Na svojem 

ozemlju, ki je skrčeno na Gazo, niso uspeli 

ustvariti niti zametka države. Še najbolje gre 

Palestincem na ozemlju države Izrael. 

APMMB2 

Razmerje števila izpuščenih približno 1 : 2 v 

korist Hamasa. Ali to pomeni, da je en Izraelec 

še enkrat več vreden kot en Palestinec? 

Peter Klepec 

KOMENTARJI BRALCEV 

Ko je Izrael odvzel svobodo 

zapornikom, je imel za to 

določeno pravno podlago, 

ko je Hamas odvzel 

svobodo talcem, pa je bilo to 

barbarstvo z edinim motivom 

izsiljevati zakonito oblast s 

smrtjo nedolžnih ljudi. 

KONFLIKT SE NE KONČUJE 

S trenutnim premirjem se konflikt zgolj 

ustavlja, ne pa tudi končuje. Vsako premirje 

je ob zadostni politični volji sicer 

lahko vogelni kamen za gradnjo trajnega 

miru, a zaradi globalnih interesov 

velikih sil dvomim, da bo v danem primeru 

tako. Pomembno je, da Izrael vojaško 

ni podlegel, in če se v kratkem ne 

vplete v kakšno kataklizmično totalno 

vojno, lahko pričakujemo, da se bo celo 

okrepil. Pomembno pa je tudi, da kljub 

skrajno agresivni propagandi, ki jo po 

svetu in predvsem po Zahodu uvaja 

levi pol, osvajanje »hearts and minds« 

z igranjem žrtve hamasovcem ni uspelo 

do te mere, da bi vplivalo na svetovno 

politiko in Zahod obrnilo proti Izraelu. 

Tisti, ki odločajo, na srečo niso nasedli 

poklicnim skrajnim aktivistom. 

Če sta nasedli Greta Thunberg (20) in 

Tina Gaber (37), pa je to zgolj slaba komedija, 

nikakor pa ne tragedija. 

Vidim, da se je, tako kot že 50 let, v bran 

arabskim teroristom postavila kompletna 

ljubljanska greznica diplomantov levičarsko 

političnih fakultet. 

Dvomljivec 

Nekateri Palestinci so povedali, da je Hamas 

hujši sovražnik od Izraela. Ne pravim, da je 

Izrael brez madeža, ampak da je sobivanje 

dveh tako različnih narodov skoraj čudež. 

Slovenec sem 

Zakaj se je treba postaviti na eno stran? Ne 

gre za nogometno tekmo. Zakaj bi levičarji 

morali podpirati samo Palestince in ne 

Izraelcev? Zakaj se ta konflikt jemlje, kot da bi 

se opredeljevali do vojne med partizani in domobranci? 

Oboji imajo veliko masla na glavi. V 

tem sporu imajo po mojem, pa tudi po mnenju 

večine zahodnih politikov, levih in desnih, bolj 

prav napadeni Izraelci, kar pa ne pomeni, da 

imajo 100-odstotno prav. Zakaj se moramo v 

Sloveniji glede Izraela kregati? 

Jan Horvat 

125 30. 11. 2023

44 

INTERVJU 

LUCIJA ČAKŠ, SKAVTSKA PISATELJICA 

»Mame si moramo same 

izboriti prostor za ustvarjalnost, 

nihče drug nam ga ne bo« 

Zgodbo sem si že na začetku zamislila kot serijo. – Pri pisanju poskušam ostati zvesta temu, 

kar se v resnici dogaja pri skavtih. – Preko pisanja se z dobrohotnostjo oziram na svoja najstniška leta in vse, 

česar takrat nisem znala in zmogla drugače. – V času, ko sem rodila tri otroke v štirih letih, sem čutila 

sestradanost po ustvarjanju. 

EVA MARKOVIČ 

TOMO STRLE/CITRUS 

Lucija, med bralci so Svizci, 

ki ste jim vdahnili življenje, že 

splošno znani. Kako se je vse 

skupaj začelo? 

V meni je dolgo zorela močna želja, da 

bi napisala knjigo. Nato sem se nekega 

dne na uredništvu Iskrenih zaklepetala 

z urednikom Leonom Jagodicem, 

ki me je vprašal, če poznam koga, ki 

bi napisal pustolovski roman za fante. 

Takoj sem rekla: »Ja, sebe!« V hipu sem 

125 30. 11. 2023 

vedela, da morajo biti glavni junaki 

skavti. Pustolovščine in skavti gredo z 

roko v roki! 

Tako sem napisala prvi del Svizcev 

in zelo sem hvaležna, da so ga bralci 

tako lepo sprejeli. Zgodbo sem si že na 

začetku zamislila kot serijo. Upala sem, 

da bom lahko napisala več delov, vendar 

to ni bilo odvisno od mene, ampak od 

bralcev. Hvaležna sem, da lahko zaradi 

njihovih lepih odzivov pišem naprej. 

Prvi del se dogaja jeseni, na hajku, 

kamor se fantje odpravijo s kolesi. 

Je bila odločitev, da drugi del postavite 

na zimovanje, samoumevna? 

Ja, zimovanje je logično nadaljevanje 

jesenskih prigod. V prvi knjigi spoznamo 

samo skavtski vod, torej pet fantov, 

v drugi se zgodba razširi na četo. Število 

likov se precej poveča, vendar je 

krog ljudi, s katerimi se družijo glavni 

junaki, vseeno omejen. Tako kot v res-

INTERVJU 

45 

nici pri skavtih. Z nekaterimi se veliko 

družiš, druge poznaš le po imenu. 

Največja novost v drugi knjigi 

je, da se v njej pojavijo dekleta. 

Kako skavtinje spremenijo 

dinamiko zgodbe? 

Punce so v prvem delu Svizcev manjkale. 

Fantovski bralci jih niso toliko pogrešali, 

od deklet pa sem večkrat slišala 

pripombo, da v knjigi ne nastopa nobena 

punca in da ni nobenega ljubezenskega 

zapleta. To sem v drugem delu 

spremenila. Ko pridejo skupaj skavti in 

skavtinje, pride tudi do prvih simpatij, 

ampak ker so junaki še precej mladi, se 

jim zelo veliko še ne more zgoditi. Odzivi 

na drugi del so zelo različni, nekaterim 

je zaplet s puncami všeč, drugim 

ni tako blizu. Toda pri pisanju poskušam 

ostati zvesta temu, kar se v resnici 

dogaja pri skavtih. V četi vedno pride 

do trenj, simpatij, zafrkancij … 

Za knjigo je značilno prepletanje 

različnih zvrsti slovenščine, 

od malce slengovske najstniške 

govorice do poljanskega narečja, 

ki ga govori klanovec Peter. Ste se 

načrtno odločili za igranje z jezikom 

ali so liki pač spregovorili 

po svoje? 

Zelo rada imam narečja, zdi se mi, da 

gre za veliko dragocenost slovenščine, 

zato si želim imeti v vsaki knjigi vsaj 

eno. V prvem delu sem se poklonila narečju 

okolja, v katerem živim, v drugem 

pa narečju Poljanske doline, kjer se odvija 

zgodba. Poleg tega ima vsak Svizec 

svoj način govora, ki je del njegovega 

karakterja. Ne morejo govoriti drugače. 

Značilnosti njihovega govornega sloga 

sem si celo zapisala – kako liki govorijo 

v določenih situacijah. S tem sem olajšala 

delo lektorici, da ni popravljala delov, 

kjer liki namenoma ne govorijo knjižno. 

V obdobju, ko sem hrepenela po 

tem, da bi napisala knjigo, sem veliko 

molila v ta namen. Danes čutim, kako 

blagoslovljena sem z ekipo, s katero 

delam na Založbi Iskreni – za urednika, 

lektorico in ilustratorja, ki je opravil 

fantastično delo. Med pisanjem si 

ne predstavljam obrazov, ilustrator pa 

jim jih je dal in mislim, da jih je res odlično 

zadel. 

Vam je bilo lažje napisati drugi 

del, glede na to, da so bili vsi liki že 

»živi«? Ravno njihova živost in 

raznolikost sta najmočnejši točki 

obeh knjig. 

Lažje je bilo začeti, ker je bilo vse že postavljeno. 

Končati pa je bilo težje. Na like 

sem vedno bolj navezana, zato mi je zelo 

težko pisati, ko se soočajo s problemi. 

Na polovici zgodbe začnem obupavati, 

ker likom postane težko. Ko se moji otroci 

poškodujejo do krvi, pošljem moža, 

naj jih oskrbi, ker jaz to težko gledam. 

Pri pisanju to žal ne gre. (smeh) 

Mame imamo v glavi kup projektov, 

vendar jih zaradi pomanjkanja 

časa pogosto ne uresničimo. 

Vi pa ste ob družinskih in službenih 

obveznostih napisala dve knjigi. 

Imate kakšen nasvet za mame, 

kako doseči cilj, ki se zdi 

težko dosegljiv? 

Najprej se moramo znebiti »mamaste« 

slabe vesti. Ozavestiti moramo, da tudi 

s svojimi projekti delamo nekaj dobrega. 

Potem si moramo narediti prostor. 

Trije otroci in služba bi bili 

lahko do konca življenja moj 

izgovor. Toda ko bi prišla 

pred nebeška vrata, bi vedela, 

da nečesa nisem naredila, da 

sem nečemu rekla ne. 

Ne samo fizičnega, ampak tudi miselni 

prostor za ustvarjalnost. Nihče drug ga 

ne bo. Zanj je treba tudi kaj žrtvovati. 

Mož gre na primer kdaj sam z otroki 

nekam, jaz pa doma pišem. Odpovem 

se tistemu času z družino ali pa družinskemu 

ogledu prenosa smučarskih 

skokov, ki jih imam drugače zelo rada. 

Sama sem zelo ustvarjalna oseba, 

tako da sem v času, ko sem rodila 

tri otroke v štirih letih, čutila veliko 

sestradanost po ustvarjanju. Članki, 

ki sem jih pisala, so bili ventil, vendar 

sem hrepenela po več. Pri tem je 

dragoceno, če si tako v stiku s sabo, 

da ugotoviš, kakšen je tvoj ustvarjalni 

proces: na kakšen način deluješ, 

kaj rabiš … Jaz recimo ne rabim veliko 

časa. Če imam samo dvajset minut 

časa, lahko udarim kratek pisateljski 

šprint. Kdo drug rabi več prostora in 

premišljevanja. To je treba spoštovati. 

Pisali ste v prostem času, ob 

popoldnevih, večerih … Kako sta z 

možem poskrbela, da čas za pisanje 

ni načel vajinega odnosa? 

Moj mož je zelo introvertiran in ne potrebuje 

veliko časa z mano. Ponavadi 

sem jaz tista, ki rabi več bližine. Med 

pisanjem pa so velik del potrebe po 

druženju zapolnili moji liki. Blagoslovljena 

sem bila z namišljenimi prijatelji. 

(smeh) Zvečer, ko so otroci zaspali, sem 

moža večkrat vprašala, če se strinja, da 

še pol ure pišem. Nikoli ni rekel ne. Res 

pa je, da tudi on veliko dela. Od nekdaj 

funkcionirava tako, da se druživa malo 

in intenzivno. 

Pisanje je bolj vplivalo na moj čas 

z otroki. Res so bili zelo razumevajoči 

in potrpežljivi. Prvo knjigo sem pisala 

v času koronavirusa, ko smo bili ves 

čas doma. Dinamika je bila zanimiva: 

dopoldne šola in služba, popoldne pisanje. 

Po izidu prvega dela so otroci 

začutili ponos. Knjiga jim je bila všeč 

in komaj so čakali drugi del. Otroci so 

»feni« mojega pisanja in verjamejo, da 

nastaja nekaj dobrega. Seveda pa pridejo 

trenutki, ko začutim, da rabijo 

pozornost – takrat prekinem z delom 

in se jim posvetim. Navdih gor ali dol. 

Doživljate branje in pisanje kot 

terapevtsko dejavnost? 

Seveda. Vsak od likov ima kakšno mojo 

slabo lastnost. Preko njih predelujem 

svoje težave. (smeh) Prek pisanja se z 

dobrohotnostjo oziram na svoja najstniška 

leta in vse, česar takrat nisem 

znala in zmogla drugače. 

Tudi vaši otroci so navdušeni 

bralci. Na kakšen način lahko v 

otrocih prebudimo strast 

do knjig? 

Obema z možem zelo veliko pomeni 

pisana beseda, tako da imajo otroci 

že predispozicijo za ljubezen do 

knjig. Z otroki vsak dan berem, že 

odkar so bili nekajmesečni dojenčki. 

To je del naše vsakodnevne rutine. Še 

zdaj nismo nehali brati pred spanjem, 

samo da otroci ne sedijo več v naročju. 

Če otrok povezuje branje z nečim 

prijetnim in udobnim, se bo lažje tudi 

sam lotil branja. Poleg tega potrebuje 

knjige, ki ga bodo pritegnile. Devetletnikov 

ni smiselno siliti s Pestrno. Sicer 

gre za kulturni spomenik, ki se ga 

lahko obravnava v šoli, ne moremo pa 

pričakovati, da ga bodo otroci brali iz 

lastnega užitka. Logično je, da bodo 

rajši izbrali Pasjega moža ali Kapitana 

Gatnika. 

125 30. 11. 2023

46 INTERVJU 

V Svizcih so glavni junaki skavti. 

Tudi sami imete na svoja aktivna 

skavtska leta zelo lepe spomine. 

Kaj so vam dala? Zakaj je skavtska 

izkušnja neponovljiva? 

Mularija danes skoraj nikjer drugje ne 

dobi priložnosti, da bi jim izkazali veliko 

zaupanja. Poleg skavtov mi pride na 

misel samo še s. Rebeka Kenda. Skavti 

prevzemajo odgovornost. Delajo z vžigalicami, 

noži, sekirami, štirinajstletniki 

vodijo svoj vod … Tega je primanjkovalo 

že, ko sem bila sama mlada, še 

posebej v Ljubljani, od koder prihajam. 

Danes primanjkuje še toliko bolj. Če daš 

otrokom prostor za takšne stvari, lahko 

pride tudi do nezgod, mladi vodniki 

morajo krmariti med različnimi željami 

in potrebami, lahko pride do stisk 

… Vendar se otroci na tak način kalijo. 

In skavtska metoda da temu kaljenju 

in odraščanju prostor. Svizci prihajajo 

iz urbanega okolja in morajo ven – v 

Ko sem bila najstnica, so mi 

skavti dali občutek, da sem 

za rabo, da zmorem. Naučila 

sem se prilagajati skupini 

in hkrati veliko praktičnih 

veščin, od kurjenja ognja 

do postavljanja šotora in 

vezanja vozlov. 

naravo, divjino – da se jim zgodijo pustolovščine. 

Hkrati mi je všeč, ker ima 

skavtstvo katoliško podstat. Svizci in 

skavti na splošno zelo različno doživljajo 

vero, vendar je ta vedno temelj. 

Ko sem bila najstnica, so mi skavti 

dali občutek, da sem za rabo, da zmorem. 

Naučila sem se prilagajati skupini 

in hkrati veliko praktičnih veščin, od 

POTEM PA SVIZCI 

NASANKAJO 

V drugem delu Svizcev se Anže 

skupaj s svojim vodom (štirimi zelo 

različnimi šestošolci) in preostalo 

skavtsko druščino odpravi na 

zimovanje. Anže bi rad izkoristil 

priložnost, da vsem dokaže, kako 

so njegovi Svizci boljši od drugih, 

in hkrati naredil vtis na skodrano 

vodnico Vider … Ampak kaj, 

ko mora ves čas prenašati žaljivke 

vodnika Risov, poleg tega pa mu 

možgani zamrznejo vsakič, ko se 

znajde v dekliški družbi. Se bo zimovanje 

sprevrglo v polomijo ali 

bodo fantje presegli nesoglasja in 

postali »med seboj bratje«, kot pravi 

skavtski zakon? 

kurjenja ognja do postavljanja šotora 

in vezanja vozlov. 

 

Lucija Čakš (35) je pisateljica, ki je po 

ponatisnjeni skavtski uspešnici Potem pa 

Svizci zavijejo (Založba Iskreni, 2021) ravnokar 

izdala njen drugi del, Potem pa Svizci nasankajo 

(Založba Iskreni, 2023). Prek pisanja se z 

dobrohotnostjo ozira na svoja najstniška leta 

in vse, česar takrat ni znala in zmogla narediti 

drugače. Poznamo jo tudi kot nekdanjo urednico 

revije Najst in avtorico prispevkov za Našo 

družino, portal Iskreni, Domovino in Aleteio. Je 

žena in mama treh otrok, starih od 7 do 11 let. 

Od svojega sedmega leta je tudi skavtinja. 

125 30. 11. 2023

PROMOCIJSKA VSEBINA 

ADVENTNA AKCIJA 2023 – MAMA, KJE SO NEBESA 

Jezus, ta advent 

HOČEM S TABO NA GLOBOKO 

in svojo družino vzamem s seboj 

Mama, kje so nebesa? Je Jezusa v jaslicah zeblo? Zakaj ni Jožef peljal Marije v hotel? Je šel Jezus kdaj 

na počitnice? Imajo angeli otroke? Kaj je sveta »rojica«? So vas otroci s takšnimi in podobnimi vprašanji 

že kdaj spravili v zadrego? Pridružite se nam in skupaj odplujmo na globoko. 

47 

Ali je vera res tako zapletena, 

da odrasli ne poznamo odgovorov 

na ta posrečena in preprosta 

otroška vprašanja? V 

resnici ni ne zapleteno ne težko. Včasih 

je treba samo malo globlje pobrskati za 

odgovori. Mame z iskreni.net smo poiskale 

nekaj najbolj izvirnih otroških 

vprašanj in oblikovale odgovore, ki so 

pomagali nam in našim otrokom priti 

bližje k skrivnosti vere. 

Vera ni in ne sme biti zapletena 

bolj, kot je odnos dveh zaljubljencev 

ali kot je zapleten odnos mame 

in očeta do otroka. Vabimo vas, da 

gremo skozi letošnji advent skupaj. 

Naj bo advent čas in prostor duhovne 

rasti za vas in vašo družino. Naj 

bo odgovarjanje na verska vprašanja 

otrok tudi priložnost za rast naše odrasle 

vere, kajti če ne postanete kakor 

otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo 

(Mt 18,3). 

Če naše vere ni mogoče pojasniti otrokom, 

je tudi sami ne razumemo in zavita 

je v toliko plasti, da je bistvo nedostopno. 

Skušajmo te plasti v letošnjem 

adventu odviti skupaj in doživeti, da 

dete, ki prihaja, s svojo ročico spreminja 

tok človeške in naše osebne zgodovine. 

ADVENTNA AKCIJA ISKRENIH 

Kaj vas letos čaka v adventni akciji 

Iskrenih? 

• Vsakodnevni odgovor na otroško 

vprašanje o veri. Vprašanja so postavili 

otroci, odgovore pa smo oblikovale 

mame, ki skušamo živeti živ 

odnos z Bogom. 

• Tematska pobarvanka. Vsak dan bo 

ob otroškem vprašanju in maminem 

odgovoru na voljo tudi pobarvanka 

za otroke. Delo rok in srca je povezano 

in pogosto ob ročnem delu lažje 

odpremo vrata svojega srca. 

• Duhovna rast ob svetopisemskih citatih. 

Vsak teden bomo živeli in rastli 

ob enem svetopisemskem citatu. 

Brez dolgovezenja, ker ni potrebno. 

Besedilo Svetega pisma ima moč, da 

že samo po sebi spreminja človeška 

srca. Le odpreti jih je treba. Preprosto 

vam bomo pomagali spoznati preverjeno 

tehniko, preko katere boste 

po Božji besedi odprli svoje srce za 

živo Božje delovanje v vas. 

• Knjige, filmi, risanke, glasba … Ker 

resnico sprejemamo na mnoge načine 

in ker se Bog posluži vsega 

(celo hleva), da bi prišel bližje našim 

srcem, smo za vas in vašo družino 

pripravili predloge, po našem mnenju 

odličnih in duhovno bogatih 

knjig, filmov, risank in glasbe. Za 

najstnike, otroke, malčke, odrasle 

… Ni vseeno, s čim polnimo svoj 

vsakdan. Menimo, da imamo nekaj 

odličnih in osebno preverjenih predlogov, 

ki bodo obogatili vaš advent. 

OPOZORILO 

Adventna akcija je namenjena tistim, 

ki želite v svoji veri odriniti na globoko. 

Ne bomo se ustavili pri pesmicah in 

ovčkah v jaslicah. Bog ima pripravljen 

načrt za vsakega od nas. Odzove naj se 

tisti, ki sliši Njegov glas! 

Adventna akcija je namenjena naročnikom. 

Na voljo je več naročniških 

paketov. Trenutno je še vedno veljavna 

tudi akcijska ponudba, pri kateri 

za 9,90 evrov prejmete 3-mesečni 

dostop. Seveda pa lahko izberete tudi 

mesečno ali letno naročnino. 

Poleg dobre priprave na božič boste 

tako poskrbeli tudi za osebno rast 

in gradili odnose s svojimi bližnjimi, 

saj imate poleg adventne akcije dostop 

tudi do drugih naročniških vsebin. 

Tisti, ki so že naši naročniki, najbolj 

pohvalijo bogato knjižnico video vsebin. 

Ste si katero od oddaj že ogledali? 

Pridružite se našim naročnikom 

in skupaj pojdimo na globoko! Brez 

rokavčkov! 

NAROČNIKI 

Kdor je že naročnik Iskrenih ali Domovine, 

mora le izpolniti spodnji obrazec. 

Doplačilo ni potrebno, saj je adventna 

akcija darilo za naročnike. Cenimo 

vašo podporo in hvaležni smo za vsakega 

od vas! 

Začnemo v nedeljo, 

3. decembra, 

zato ne odlašajte s 

prijavo. 

SHUTTERSTOCK 

125 30. 11. 2023

48 DRUŽBA 

ANDREJA BARAT 

SHUTTERSTOCK 

V 

redu je, če med kulturno dediščino spadajo 

Miklavž, dodelani kostumi, običaji obdarovanja 

otrok … Pa vendar, kako zelo žalostna družba moramo 

biti, če je naša kulturna dediščina tudi to, da 

se kup pijanih moških preobleče v hudiče, razgraja in straši 

otroke? Točno takšno je miklavževanje v spominih večine 

ljudi v našem okolju. 

ZGODOVINA 

Miklavževanje je običaj, ki se na Slovenskem pojavlja od 18. 

stoletja naprej. Sam lik Miklavža sicer res izvira iz krščanskega 

svetnika, toda njegovi spremljevalci parklji, parkeljni, hudiči ali 

krampusi so očitno poganskega izvora. Predstavljali naj bi pokojne 

prednike in demone. V delu leta, ko dnevom zavlada tema, 

je namreč veljalo, da duše prednikov spet lahko prihajajo nazaj 

med žive. Ljudje so se našemili v demone in uprizarjali divje pohode. 

Cerkev se je stoletja dolgo trudila, da bi jih omejila, a ji ni 

uspelo – na koncu so jih nekako dodelili Miklavžu, ki naj bi jih 

nadziral. Kot v drugih primerih, ko krščanstvo poganskega običaja 

ni zmoglo zajeziti, so parkljem dodelili novo vlogo. 

V katoliškem okolju je očitno ideja obdarovanja brez protipola 

– kaznovanja – nesmiselna. To je neke vrste patologija. 

Srednjeevropska kultura ni brez razloga naplavila Freuda. 

Kot zanimivost: v pravoslavnem svetu je sv. Nikolaj kot tisti, 

ki obdaruje, vsa stoletja čisto dobro shajal brez parkljev. Očitno 

so svoje temne strasti kompenzirali na druge načine. 

MED OBIČAJEM IN PSIHOPATIJO 

Ni malo poročil iz še ne tako davne preteklosti o smrtnih primerih 

med t. i. miklavževanji ali rahlo krščansko prebarvanimi 

poganskimi divjanji. Prišlo je celo do tega, da so otroci (in 

mlada dekleta, ki so morda kdaj prej zavrnila kakega fanta, 

ki je bil preoblečen v parklja) zmrznili, ali da so jih privezali 

na drevo v gozdu, kjer so jih pozabili, da so umrli ob padcu v 

vodnjak, da so v paniki bežali in padli v prepad, reko … 

Tudi danes stvari pogosto uidejo izpod nadzora. Alkohol 

in anonimnost pod masko marsikomu spustita zavore. Leta 

2019 so imeli velike težave po vsej Avstriji, saj so krampusi v 

številnih mestih preganjali ljudi in povzročali izgrede. 

Kaj se dogaja v srcu človeka, ki pogosto pod vplivom alkohola 

ali še kakšnih drugih substanc zakrije svojo identiteto 

in straši, grozi, vlači, tepe druge ljudi in tudi otroke? V 

nekaterih primerih gre gotovo za igro. Tudi najpreprostejša 

igra skrivalnic skriva v sebi prastaro vlogo lovca in plena, za 

katero očitno tudi sodobni človek čuti, da jo mora izživeti. 

Toda nekaj je šov, na katerega nekdo želi iti in se ta označi 

kot vsebina za odrasle ali vsaj starejše otroke, drugo pa je, 

da nekateri starši namensko peljejo otroke na take dogodke, 

da bi jim nagnali strah v kosti ali celo naročijo obisk doma. 

125 30. 11. 2023 

Miklavževanje 

ALI PARKLJEVANJE 

Na miklavževanjih so otroci včasih tudi na robu joka. Parklji so namreč lahko zanje 

preveč strašni. Nič hudega. To je del tradicije. Miklavževanje, Miklavževi obhodi in 

Miklavževi sprevodi so od nedavnega vpisani tudi v register slovenske nesnovne 

kulturne dediščine. 

Komentar 

PSIHIČNO ZDRAVJE OTROK 

Še ne tako dolgo nazaj, marsikje pa še zdaj, je bilo čisto normalno, 

da so starši naročili parklje na dom, da bi malo prestrašili 

otroke. To, da se je nekdo od strahu polulal, so bile pozneje zabavne 

pikantne zgodbice. Kaj od krščanskega Boga, ki je ljubezen, 

je ostalo otroku, ki je za pest drobnarij od predstavnika krščanstva 

(Miklavža) doživel temeljni bivanjski strah (parklji)? 

In kakšna je tu vloga staršev, ki so to vse organizirali? 

Otroci, ki so se leta zbujali v nočnih morah zaradi travm, 

kot odrasli niso zmogli toliko refleksije, da bi zavrnili to kruto 

tradicijo. Ne, svojo travmo zdravijo tako, da jo skušajo normalizirati 

s tem, da svojo travmatično izkušnjo predajo naprej. 

Kaj se dogaja v srcu človeka, ki pogosto 

pod vplivom alkohola ali še kakšnih drugih 

substanc zakrije svojo identiteto in straši, 

grozi, vlači, tepe druge ljudi in tudi otroke? 

Krščanstvo v 

resnici še ni 

preoblikovalo 

naše družbe. Če 

bi jo, bi častili 

Boga ljubezni 

in usmiljenja, 

ne pa demonov 

kaznovanja in 

ustrahovanja.

Komu in čemu služi ta strah? 

Če se moramo pri vzgoji posluževati 

zlobnega parklja (ali katerega 

drugega zlobnega lika), ki bo prišel, 

če ne bo otrok ubogal, potem 

smo v svoji starševski vlogi resnično 

neuspešni. Mlajši je otrok, hujše 

so lahko posledice. 

Če rečemo, da je to zabavno in 

da malo adrenalina ne škodi, je to 

primerno kvečjemu za najstnike, 

ki zelo dobro vedo, da je vse igra. 

Pa še tukaj je vprašljivo. Te podobe 

se vtisnejo v spomin bolj, kot si 

predstavljamo. 

Vedno, ko se načne ta debata v 

javnosti, se pojavijo ostri zagovorniki 

miklavževanj. Se pravi zagovorniki 

pravice odraslih, da strašijo 

druge odrasle in otroke: da je 

to tradicija, da ni treba priti, če 

nočeš (kar velja šele zadnjih nekaj 

let, pa še to samo za odrasle: otrok 

nima izbire in je nikoli ni imel), da 

kompliciraš, si zategnjen … 

Pa tudi, če rečemo, da gre za 

običaj, ki je pač del družbe, zakaj 

bi moral biti tak običaj namenjen 

strašenju otrok? Ni drugih stvari, 

drugih ljudi, drugega zla v naši 

družbi, ki bi ga bilo treba pregnati, 

prestrašiti, mu zagroziti? Zakaj 

se spravljamo na otroke in to 

kolektivno toleriramo? 

Vse človekove pravice, sočutje 

in dostojanstvo človeka so 

tako tanek civilizacijski sloj v 

našem nezavednem, da se ga da 

z enim samim zamahom, s skupino, 

z masko in morda z malo 

alkohola, v trenutku zbrisati. 

Krščanstvo v resnici še ni preoblikovalo 

naše družbe. Če bi jo, bi 

častili Boga ljubezni in usmiljenja 

– ne pa demonov kaznovanja 

in ustrahovanja. 

 

DRUŽBA 

MISS UNIVERSE 2023 

je ponosna katoličanka 

Sheynnis Palacios je zmagala na izboru za Miss Universe. 

V zgodovino se je zapisala kot prva zmagovalka iz Nikaragve. Ob izvolitvi 

pa je povedala: »Sem kristjanka, katoličanka in molitev me osrečuje. 

Zahvaljujem se Bogu. Ta krona ni moja, zanj je.« 

Miss Universe je eno od najbolj 

mednarodno priznanih 

lepotnih tekmovanj s 70-letno 

tradicijo. Organizatorji 

pravijo, da si prizadevajo za prihodnost, 

ki jo kujejo ženske s pogumom, da premikajo 

meje možnega. Letošnja zmagovalka 

pa ni samo lepotica, ampak tudi 

predana katoličanka. 

OPTIMIZEM 

IN DUŠEVNO ZDRAVJE 

Nova Miss Universe je stara 23 let in je 

diplomirana komunikologinja, dobro 

pa se počuti tudi za kamero, saj dela kot 

producentka in montažerka. Pravi, da je 

v življenju doživela že vzpone in padce, 

vendar se je naučila premagovati ovire 

in videti pozitivno stran tudi v težavnih 

situacijah. Obdobja tesnobe, ki jih je 

doživljala v preteklosti, so postala izhodišče 

za začetek projekta, imenovanega 

»Entiende tu mente« (Razumite svoj 

um). Njegov namen je poudariti pomen 

duševnega zdravja in pomagati pri destigmatizaciji 

duševnih bolezni. 

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET 

49 

KATOLIČANKA 

Lepotica ne skriva, da je katoličanka, 

kar je pogumno dejanje v državi, v kateri 

vlada diktatura in je Katoliška Cerkev 

pogosto na udaru vlade predsednika Daniela 

Ortege (78), ki je aretiral škofa Rolanda 

Álvareza (56) in na silo zaprl številne 

katoliške ustanove. Letos spomladi so 

nacionalizirali vse premoženje jezuitov 

in jim prepovedali delovanje. 

Prejšnji mesec se je sicer zgodil eden 

od redkih pozitivnih korakov naprej, saj 

je bilo po pogajanjih s Svetim sedežem iz 

zapora izpuščenih in poslanih v Vatikan 

dvanajst duhovnikov. Škof Alvarez, ki je 

že več kot leto dni priprt, pa je bil obsojen 

na 26 let zapora, in sicer z obtožbo širjenja 

lažnih novic in zarote zoper državo. 

Facebok @Sheynnis-Palacios-Cornejo 

Letošnja Miss Universe 

Sheynnis Palacios (23) 

je predana katoličanka v 

državi, ki Cerkev preganja. 

125 30. 11. 2023

50 

NENAPISANO 

IVAN SIVEC 

Radio – tovarna 

SODOBNE GLASBE 

So stvari, ki niso še nikjer zapisane, a vendar so se zgodile. So stvari, 

ki v nekdanjem komunističnem sistemu niso smele biti izpostavljene. So stvari, 

ki so z mnogimi akterji že zdavnaj odšle na drugo stran mavrice, po svoje 

pa bi bilo škoda, da bi za vedno odšle v pozabo. 

Glasba 

Ena od teh stvari je posebna 

zvrst popularne muzike, ki je 

nastala prav na naših tleh, narodno-zabavna 

glasba. Nujno 

zapisana z vezajem, saj gre tako za narodno 

kot zabavno glasbo in nikakor 

ne za zvrst zabavne glasbe, na kar bi 

namigoval izraz narodnozabavna. 

Sam sem od otroških let, tam od 

četrtega leta naprej, sopotnik te zvrsti 

glasbe, o njej sem največ napisal na 

naših tleh, ob tem pa marsikaj doslej 

tudi zamolčal. 

NASTANEK 

OSNOVNEGA TROBILA 

Prvi je prenos elektromagnetnega valovanja 

odkril naš bližnji sosed Nikola 

Tesla. Za njim pa mnogi drugi. V Ameriki 

je znan podatek, da je leta 1921 igralo 

že osem radijskih postaj. Tedaj seveda 

še niso poznali radijskih sprejemnikov, 

temveč so poslušalci program lahko 

spremljali samo z radijskim detektorjem 

na kristal. 

Naša radijska postaja, Radio Ljubljana, 

je začela oddajati pred 95 leti, 

torej leta 1928. Med prvimi v Evropi, 

kot druga na tedanjih jugoslovanskih 

tleh. Naš Radio pa je imel enak problem 

kot vse tedanje radijske postaje: 

glasbo in govor so lahko shranjevale 

samo na ploščah, kjer pa so bili zapisi 

sorazmerno slabi. Zato so večino 

radijskega programa vse radijske postaje 

oddajale v živo in le nekaj ur na 

dan. Radio je čez noč postal trobilo, ki 

je potrebovalo čim več glasbe, petja in 

govorov. Ker je bilo tedaj na slovenskih 

tleh sorazmerno malo tovrstnih umetnikov, 

je imel naš Radio na začetku le 

nekaj ur programa – opoldne eno uro 

in zvečer z enim mikrofonom prenos iz 

Opere ali kaj podobnega. Stvar je bila 

namreč v tem, da na začetku še niso 

poznali magnetofonskih zapisov. 

PREPOVEDANA 

BOG IN DEVICA MARIJA 

Na Radiu Ljubljana je bil pred drugo svetovno 

vojno izjemno priljubljen kvartet 

pevcev, imenovan Fantje na vasi. Peli 

so kot slavčki. Imeli pa so eno veliko 

napako. Izhajali so iz pobožnih družin 

in so večinoma peli narodne in cerkvene 

pesmi. Po drugi svetovni vojni pa so 

bile na Radiu Ljubljana prepovedane 

vse narodne in ljudske pesmi, v katerih 

so bili omenjeni Bog, Devica Marija itn. 

Zato so pozneje, od leta 1952, ko je Radio 

dobil prvi magnetofon za kakovostno 

zapisovanje pesmi in skladb, Fantje 

posneli samo enajst pesmi. Pa še teh 

niso veliko predvajali. Označeni so bili 

kot »ta črni«, taki pa na radiu nimajo kaj 

početi. V protiutež izgubi velikega dela 

naše pevske tradicije so pozneje na Radiu 

Ljubljana uvedli oddajo z naslovom 

Pesmi borbe in dela. To so bile pesmi, v 

katerih je zagodla mašinca in v katerih 

se je pozivalo na krvavi boj. 

Manj nevaren je bil izjemen harmonikar 

Avgust Stanko. Seveda je na svojo 

kromatično harmoniko igral predvsem 

skladbe iz narodne zakladnice, a 

na srečo oblastnikov ob tem ni prav nič 

prepeval in tako ni prenašal vere, opija 

za ljudstvo, med ljudi. 

GLASBA PO ŽELJAH 

Radio je skušal biti ves čas na strani poslušalcev. 

To je bil neke vrste Facebook 

tistega časa, ki je povezal celoten narod 

enega govornega območja v celoto. Kaj 

kmalu so to ugotovili politični veljaki in 

so ga začeli uporabljati kot propagando 

sredstvo. Pravzaprav je tako še danes, 

zato ni nič čudnega, da se oblastniki tako 

bojujejo zanj. Še hujše je seveda s tetko 

televizijo, ki ima menda na gledalca najmanj 

stokrat močnejši vpliv. Ljudje smo 

pač vidni tipi in se nam tisto, kar zaznajo 

naše oči, vtisne najgloblje v spomin. 

Ob propagandi je bilo ves čas treba 

predvajati glasbo. Na Radiu Ljubljana je 

kmalu po začetku nastala opoldanska 

IVAN SIVEC 

Na obletniškem Četrtkovem večeru je dvorano dvignil na 

noge Alpski kvintet z Otom Pestnerjem (67). 

125 30. 11. 2023

NENAPISANO 

51 

Četrtkov večer je na začetku ničkolikokrat obogatil 

izjemen pevski sestav – Slovenski oktet. 

Karikatura Boruta Pečarja 

oddaja Po željah. V njej so predvajali 

stare škripajoče plošče. Ker pa so bili 

poslušalci tedaj zadovoljni z vsem, so 

bile te oddaje takoj najbolj priljubljene. 

V drugih oddajah je vsaj trikrat na 

teden vsaj po pol ure v živo igral Avgust 

Stanko in tako postal eden najbolj 

priljubljenih in poznanih ljudi tistega 

časa. Ker je bil po naravi izjemen talent, 

je Radio Ljubljana z njim zastavil 

na precej visokem nivoju. 

ČETRTKOV VEČER 

Treba je dodati, da so bili na Radiu 

Ljubljana v začetku šestdesetih let 

zaposleni največji in najbolj ugledni 

poznavalci glasbe. Naj omenim samo 

prvega urednika Četrtkovega večera 

Janeza Bitenca. Tovariš Bitenc je imel 

velik smisel za to, kaj je bilo ljudem 

všeč. S širitvijo radijskega sporeda se 

je seveda potrebovalo tudi vedno več 

in več glasbe. Zato je bil prav radio tisti, 

ki je vzpodbujal proizvodnjo nove 

zabavne glasbe. 

Iz vsega tega je pred 70 leti nastala 

oddaja Četrtkov večer, pozneje imenovana 

Četrtkov večer domačih pesmi 

in napevov. Na začetku se je v tej 

oddaji predvsem prepevalo, kaj kmalu 

pa prepevalo in igralo, na koncu pa 

predvsem igralo, oziroma igralo in 

prepevalo ob glasbi. 

Začeli so se pojavljati tudi novi dobri 

harmonikarji, med katerimi je še posebej 

izstopal Slavko Avsenik. Pri tem 

je imel Radio še posebno srečo. Slavko 

ni samo igral starih napevov, temveč si 

je izmišljal tudi dobre nove, svoje. 

Na začetku te glasbene oddaje, 

ki sovpada z začetki Avsenikov, so v 

oddaji nastopali tako glasbeniki kot 

pevci. V protiutež nekdanjim Fantom 

na vasi je bil leta 1951 ustanovljen Slovenski 

oktet – se pravi kvartet s podvojenimi 

glasovi, ki je bil stalni gost 

Četrtkovega večera. Slovenski oktet je 

bil tudi največji ambasador slovenske 

pesmi po svetu. Gledano z današnjimi 

očmi, je pravo čudo, da so ga oblastniki 

spustili celo v Ameriko. Eden najlepših 

baritonistov – Tone Kozlevčar – mi je 

ob vprašanju, kako je bilo to mogoče, 

povedal, da sta bila vsaj dva člana okteta 

stalna sodelavca Udbe. Po vsakem 

nastopu je sledilo dolgo poročilo, kako 

so se pevci vedli v tujini. 

70 LET ČETRTKOVEGA VEČERA 

V četrtek, 23. novembra, se je v Kulturnem 

domu v Mengšu odvijala slovesnost, 

posvečena najdaljši slovenski glasbeni 

oddaji. Precej vzorno sta jo pripravila 

glasbeni urednik Tomaž Guček in povezovalka 

Lucija Grm, okrasili pa so jo muzikanti 

Alpski kvintet, Ena urco al‘ pej 

dvej, Ansambel Braneta Klavžarja, Trio 

Roberta Smolnikarja ter mladi plesalci 

mengeške folklorne skupine. 

Četrtkov večer domačih pesmi in 

napevov je imel na višku svoje priljubljenosti 

okoli 100.000 stalnih 

poslušalcev. Prek srednjevalovnega 

oddajnika so to oddajo na veliko poslušali 

tudi v tujini, predvsem v Avstriji, 

Nemčiji, Švici in tudi na Poljskem in 

Češkem. Sčasoma je oddaja iz glasbeno-pevske 

oblike prerasla ob poplavi 

domačih ansamblov predvsem v glasbeno 

oddajo. Prav o tej poplavi pa bom 

zapisal kaj več v naslednjih zapisih. 

Z letošnjo poplavo v Mengšu ne bodo 

imeli nobenih povezav, podobnostim 

pa se ne bo dalo izogniti. 

 

Iz osebnega arhiva 

Harmonikar Avgust 

Stanko je najmanj trikrat 

na teden po pol ure v živo 

igral na Radiu Ljubljana. 

125 30. 11. 2023

52 

MED(IJSKI) SOSEDI 

V NEMILOSTI 

KOZMIČNEGA DEŽJA 

125 30. 11. 2023 

»Zdaj ni nobenega dvoma več: kozmični 

dež obstaja,« svojo satiro za Delo začenja 

Boris Šuligoj. Dogajanje v parlamentu 

je za to svež in očiten dokaz. Kozmični 

dež je namreč »prijateljsko povezal 

janšiste in meseciste. (Pa ne prvič.) 

Potem je kozmos inteligentno in tako 

neusmiljeno sesul samo svobodnjaške 

tipke, da se jim še zdaj vrti. Še bolj se 

jim je vrtelo, ko jim je Janez Ivan dodal 

nestrokovni očitek, da so kozmični vihar 

sprožili sami. Glave je zares zmešal šele 

v petek. Tisti, ki so amandma predlagali, 

lastnega amandmaja niso podprli. 

Tisti, ki so bili še dva dni prej smrtni 

nasprotniki Janševega predloga, so 

ga na kozmično črni petek soglasno 

podprli. Glasovalni aparat je deloval kot 

v najboljših jugoslovanskih časih. Golob 

pa v postelji.« 

Kot nadaljuje Šuligoj, je sedaj jasno, 

da kozmični dež sesuva »windowse«, 

koalicije, pa tudi vlade, še posebej 

ko varčujejo pri upokojencih, revnih 

družinah, invalidih in bolnikih. »Jasno je 

tudi, zakaj se vsi bojijo forenzikov, ki bi 

lahko razkrili, kako pogosto v Državnem 

zboru pada ta kozmos. Če odkrijejo, da 

je žarčil ves čas od prvega sklica tega 

Državnega zbora, ali še huje, da žarči vse 

od postavitve parlamenta (tudi pri vseh 

preostalih sklicih državnega zbora), bi 

lahko postalo jasno, zakaj imamo vse 

to, kar imamo.« Avtor ugotavlja, da 

je kozmični dež prinesel več, kot so si 

lahko izmislili grški tragiki, Shakespeare 

in Molière skupaj, ter se sprašuje, ali 

so vse dosedanje odločitve Državnega 

zbora zaradi »dežja« dvomljive ali pa 

bo vsaj potrebno postaviti učinkovito 

protikozmično obrambo in uzakoniti 

poslanski dodatek na kozmični dež. A 

stvari je bolje pustiti pri meru kot dregniti 

v vse posledice kozmičnega dežja, v 

tem primeru smo namreč pečeni, čeprav 

»naš parlament očitno leži v samem 

kozmičnem sevalnem središču«. 

TO MORA SKRBETI EVROPO 

Kljub grozotam v Gazi ima vojna proti 

Ukrajini veliko večji pomen za prihodnjo 

varnost in blaginjo Evrope, v komentarju 

za The Telegraph piše strokovnjak 

za kemično orožje, polkovnik Hamish 

de Bretton-Gordon. Evropa bi po 

njegovem mnenju morala večjo pozornost 

posvetiti možnosti jedrske vojne in 

Putinove sile, ki se širita proti Zahodu. 

Napadi terorističnih skupin z Bližnjega 

vzhoda imajo namreč omejene možnosti 

in ne vključujejo tiranskega podrejanja 

s strani Putina. Rusija se namreč 

obrača k totalni vojni, njena vojaška 

poraba pa bi letos zlahka presegla 10 % 

BDP, piše avtor. »Kremelj je pripravljen 

žrtvovati svoje mladeniče in jih vreči v 

mlinček za meso v Donbasu, ukrajinski 

vojaki na fronti pa so v povprečju stari 

več kot 40 let. Poleg tega se Putinu ni 

treba bati, da bo izgubil volitve, zanj 

ni prav nobenega tveganja. Ta popolna 

predanost bi lahko prevrnila tehtnico – 

in Zelenski se tega zelo dobro zaveda,« 

piše avtor. Med drugim izpostavi, da naj 

bi Rusija v 20 mesecih vojne izgubila 

več kot 300.000 vojakov, a Putin za to 

ne nosi političnih posledic, Ukrajina pa 

na drugi strani nima varnih območij za 

urjenje svojih nabornikov. 

»Na Zahodu moramo razumeti, da bodo 

dogodki v Evropi veliko bolj krojili našo 

usodo kot tisti v vzhodnem Sredozemlju. 

Ukrajini moramo zagotoviti vse, 

kar potrebuje za zmago. V nasprotnem 

primeru obstaja realna možnost, da 

bodo izgubili vojno in da se bo nad Evropo 

zgrnil temen oblak, kakršnega nismo 

videli že od leta 1939,« – sklene Hamish 

de Bretton-Gordon za The Telegraph. 

O INTERVENTNEM ZAKONU 

Interventni Zakon o nujnih ukrepih na 

področju zdravstvenega varstva, ki ga 

je vlada že sprejela, »je poln ukrepov, ki 

v interventni zakon, ki se ga sprejema 

brez javne razprave, ne sodijo« ter ki 

»prinašajo največ škode in malo ali nič 

koristi ter so za zdravstvene delavce nesprejemljivi,« 

opozarjajo Mladi zdravniki 

Slovenije. Kot pišejo, so najbolj problematični 

členi, ki opredeljujejo izvajanje 

zdravstvene dejavnosti v posebnih 

pogojih za vse zdravstvene delavce in 

izvajanje dežurne (urgentne) službe za 

vse zdravnike. 

»Glede na omenjene člene lahko minister 

za zdravje razglasi posebne pogoje v 

zdravstveni dejavnosti in (brez privolitve) 

zdravstvenega delavca premesti na katerokoli 

delovišče v radiju 70 kilometrov. 

Omenjeni ukrep lahko minister na tri 

mesece podaljšuje neomejeno. V 45. členu 

piše, da lahko posebne pogoje minister 

razglasi tudi, če pride nenadno do 

pomanjkanja zdravstvenih delavcev. Ker 

nas (vseh zdravstvenih delavcev) trenutno 

močno primanjkuje, nas močno skrbi, 

da bo ministrica za zdravje posebne 

pogoje razglasila kar takoj,« opozarjajo. 

To pomeni, da lahko zdravstvene delavce 

resorni minister v nedogled premešča 

in pošilja, kamor želi, pritožba pa ni 

mogoča. Kot opozarjajo avtorji, bi bilo to 

za zdravnike in paciente katastrofalno, 

saj že tako na praktično vseh deloviščih 

v zdravstvu primanjkuje delavcev, poleg 

tega pa so zdravstveni delavci izučeni 

in prilagojeni za delovno mesto, ki ga 

opravljajo, ne pa katerokoli. 

»Nacionalizacija« zdravstvenih delavcev, 

celo upokojenih in tistih, ki delajo 

izven javne zdravstvene mreže, prinaša 

totalitarno državo. Danes za zdravstvene 

delavce – kdo bo naslednji?« sprašujejo 

in pozivajo k ustavitvi sprejema 

spornega zakona.

EDVARD KADIČ, 

STROKOVNJAK 

ZA KOMUNIKACIJO 

Dolgočasno 

IN MONOTONO 

GOVORICA TELESA 

Ugotavljanje, ali se nekdo dolgočasi ali ne, se zdi precej preprosto. Zunanji, vidni 

znaki so precej očitni in vsem dobro znani. Vseeno pa velja opozoriti, da so vidiki 

govorice telesa osebe, ki je utrujena, zelo podobni kot pri osebi, ki se dolgočasi. 

53 

DZ RS 

Preden si pogledamo nekatere razlike med dolgočasjem 

in utrujenostjo, velja opozoriti, da tudi pri dolgočasju 

ločimo različne stopnje intenzitete. Bistvena razlika s 

stališča poslušalca je, ali nekdo zanimivo tematiko pove 

na nezanimiv način ali pa tematiko, ki nas itak ne zanima, 

še razlaga na monoton in težko razumljiv način. V prvem 

primeru bomo, tako kot je npr. vidno na fotografiji pri 

poslancu Jonasu Žnidaršiču, sicer spremljali govor in kazali 

znake rahlega dolgočasja, v drugem primeru pa bomo, 

tako kot je to opaziti pri poslanki Bojani Muršič, počeli vse 

kaj drugega, kot zbrano poslušali. Predvsem bomo čakali, 

da vse skupaj čim prej mine. 

OČI 

Utrujena oseba ima med poslušanjem v dvorani običajno 

zaprte ali skoraj zaprte oči, zdolgočasena oseba pa običajno 

sedi in gleda v prazno s težkimi, vendar ne zaprtimi vekami. 

Pogosto si glavo podpira z dlanjo ali pa je naslonjena nazaj 

s prekrižanimi rokami na prsih in bolšči v daljavo. Pri takšni 

osebi bomo pogosto opazili tudi zavijanje z očmi v smislu: 

»Bo tega sploh kdaj konec?« 

ROKE 

Glede rok velja posebej opozoriti, da je podpiranje glave z 

eno dlanjo precej običajna drža pri dolgočasju (občasno lahko 

vidimo tudi podpiranje glave z obema dlanema hkrati), 

pri zelo utrujeni osebi pa bomo videli celo odlaganje glave 

na mizo (npr. študentje v zadnjih vrstah predavalnice). 

ZEHANJE 

Za konec omenimo še zehanje. Zehanje je v obeh primerih, 

tj. pri utrujenosti in pri dolgočasju, običajen pojav. Zelo 

težko je ločiti, za kaj točno gre. Zato velja opomniti, da je 

zehanje vedno potrebno opazovati in si ga razlagati skupaj 

z ostalimi telesnimi znaki, nikdar samostojno. 

 

Jonas Žnidaršič (61) in Bojana Muršič (52), zadaj Predrag Baković (59) in Soniboj Knežak (31) na seji Državnega zbora (21. november). 

125 30. 11. 2023

54 

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

Kmečki zajtrk 

z domačo KLOBASO 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

ZA 1 OSEBO 

SESTAVINE 

PREPROSTO 

• 1 konec domače klobase 

• 2 jajci 

• 1 polnozrnata tortilja 

• pest naribanega mehkega sira 

• pest mlade špinače 

• olje 

• sol 

• čili 

15 MINUT 

1. V ponvi segrejemo malo 

olja. Klobaso olupimo in maso 

nadrobimo v vročo maščobo ter na 

hitro pocvremo. Jajci v skodelici 

razžvrkljamo in ju vlijemo na vročo 

maščobo s klobaso. Solimo. Na 

jajce dodamo tortiljo. Zapečemo 

jo in obrnemo tako, da je tortilja na 

dnu ponve. 

2. Dodamo riban sir, čili po okusu 

in oprane lističe mlade špinače. 

Počakamo nekaj sekund, da se 

sestavine segrejejo in tortiljo prepognemo, 

da nastane polkrog. 

Obrnemo še enkrat, da se tortilja 

še z druge strani zapeče. 

Po površini tortilje dodamo še 

nekaj ribanega sira in ponev pokrijemo 

s pokrovom, da se sir stopi. 

3. Postrežemo še vroče. Poleg lahko 

ponudimo pikantno čili omako. 

BOG ŽEGNAJ! 

125 30. 11. 2023

Priporočila 

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

55 

LUKA LISJAK 

GABRIJELČIČ 

JULIO MEDEM: BASKOVSKA ŽOGA: 

KOŽA PROTI STENI 

To jesen mineva natanko 20 let od premiere verjetno najboljšega 

dokumentarca o baskovskem konfliktu, ki je od ustanovitve 

militantne organizacije ETA leta 1959 terjal okoli 1.100 

smrtnih žrtev, okoli 7.000 ranjenih, vsaj 30.000 Baskov pa je 

pristalo v zaporu. Medem je na enem najbolj krvavih vrhuncev 

baskovskega konflikta, v času druge Aznarjeve vlade, opravil 

intervjuje z različnimi akterji in angažiranimi komentatorji 

in jih povezal v izvrsten kolaž, ki na nepresežen način 

prikaže večplastnost in kompleksnost baskovskega vprašanja. 

Manjkajo le predstavniki španske Ljudske stranke, ki so 

sodelovanje pri dokumentarcu bojkotirali, češ da ne obstaja 

nič takega kot »baskovski konflikt«, temveč zgolj kriminalna 

dejanja teroristične organizacije; toda številni glasovi španske 

intelektualne desnice več kot odlično nadomestijo ta pomenljiv 

izostanek. Dokumentarec z odlično glasbeno spremljavo, 

posnet na ozadju čarobne lepote baskovskega podeželja, 

je dvajset let po izidu bržkone težko izbrskati; še težje je dobiti 

angleške podnapise (pogovori potekajo večinoma v španščini 

in baskovščini, nekaj tudi v francoščini in angleščini), toda 

trud se vsekakor izplača. Čeprav se morda zdi, da gre za razrešen 

in odročen konflikt, ki je izgubil aktualnost, Medemova 

metoda gledalca mojstrsko uvede v realnost, ki zaznamuje 

sleherni dolgotrajni politični spor, ki poteka v znamenju nasilja: 

razpad skupnega sveta, razkroj deljenih predstav o družbi 

in stvarnosti, zastrupljenje medosebnih odnosov, kakofonija 

nasprotujočih si trditev. In vendar – Medem verjame tudi v 

moč empatije ter sposobnost umetnosti in kritičnega duha, 

da preseže te delitve. Zato so njegovi glavni sogovorniki ljudje, 

ki sredi konflikta ohranjajo hvalevredno sposobnost mišljenja, 

lucidne analize in pogosto tudi trpkega, a nikoli ciničnega 

humorja. Film nas uči, kako razmišljati o konfliktu, ne 

da bi izgubili človečnost ali zdrknili v plehki moralizem, ki je 

pogosto bolj krivičen od še tako hladnokrvnega realizma. 

Dokumentarec, Španija, 2003, 110 min. 

MARTIN KRANNER: 

S SVETIMI VIŠARJAMI V SRCU 

Na drugi strani zahodne meje pridno skrbijo, da v zbirki 

Zapisi iz zdomstva pridejo do besede tisti, ki doslej niso 

– včasih celo v zdomstvu ne, kaj šele v matični domovini. 

Izšla je knjiga o profesorju Krannerju, ki je bil slavist 

(v Neaplju je diplomiral iz Cankarja) in profesor telovadbe, 

doma pod Višarjami, pa tudi v Polju pri Ljubljani, predvojni 

mladec, zelo aktiven v katoliškem taboru, med vojno 

kurir in obveščevalec, nato begunec na Zahodu. Večkrat je 

bil zaprt, večkrat je za las ušel smrti. Povojni del življenja 

je delal »za narodov blagor« – organiziral je športne dejavnosti, 

zlasti odbojko, tek, skavte, in poučeval, najdlje v 

italijanskih šolah. Vse to se razkriva skozi njegove lastne 

besede; večinoma iz pogovorov, ki jih je zadnja leta z devetdesetletnim 

gospodom imela Erika Jazbar. Večkrat se 

zdi, da je priletni mož samo čakal nekoga, da so se mu lahko 

odprle pripovedne zapornice. Knjiga ni zanimiva le zaradi 

številnih političnih razkritij, zanimiv je tudi podatek 

o razvodju na tromeji: v Žabnici nad gostilno Klinar privre 

iz tal Bela, ki se izliva v Jadran, potok vzhodno od gostilne 

pa se usmeri na vzhod in se izliva v Črno morje. 

ALENKA PUHAR 

Mladika, Trst, 2023, 128 strani, 23 evrov. 

125 30. 11. 2023

56 

FILMSKI KAŽIPOT 

Priseljenec, komedija, 

ZDA 1917 

PON, 4. 12., 17.05, Exodus 

Režija in glavna vloga: Charlie Chaplin 

Nemi črno-beli film se prične na krovu parnika, 

ki pluje čez atlantski ocean, in v začetku prikaže 

pripetljaje priseljenca, ki je udeležen pri vrsti 

vragolij, med drugim igra karte, obeduje v 

menzi in se izogiba potnikom z morsko boleznijo. 

Med potjo se spoprijatelji s priseljenko, ki 

potuje v ZDA z bolehno materjo. 

Dobri Will Hunting, 

drama, ZDA 1997 

SOB., 2. 12., 20.00, Kanal A 

Igrajo: Matt Damon, Robin Williams 

20-letni Will je hišnik na bostonski univerzi. Od 

drugih ga loči izjemen fotografski spomin. Ko 

profesor Lambeau svojim študentom zastavi 

zapleteno matematično formulo, ki jo napiše 

kar na tablo na šolskem hodniku, jo Will brez 

125 30. 11. 2023 

wikimedia.org 

posebnih težav reši. Ko to izve Lambeau, mu 

je pripravljen pomagati pri težavah, ki jih ima 

mladi genij s policijo. Toda pri tem mu postavi 

pogoj: obiski pri psihiatru in tedenske učne ure 

matematike. Will privoli v slednje, medtem ko 

ima s psihiatrom veliko težav. 

Ivana Orleanska, dok. film, 

Nizozemska 2022 

TOR, 5. 12., 14.10, TVS 1 

Nekatere zgodovinske osebe niso utonile v pozabo, 

temveč so se ohranile v naši zavesti. Toda 

ali se današnje predstave ujemajo z resničnostjo? 

Zares vemo, kakšen je bil njihov značaj, 

videz? Igralec Derek de Lint se odpravi po stopinjah 

svetnice Ivane Orleanske, ki je pri rosnih 

sedemnajstih letih stopila na čelo francoske 

vojske. Z zgodovinarko Saskio Noot raziskujeta 

njeno zgodbo in skušata pri strokovnjakih zbrati 

dovolj podatkov, da bo 3D-oblikovalec Mao 

lahko narisal Ivanino prepričljivo podobo. 

Zapuščina arabske pomladi, 

dok. odd., Nemčija 2021 

ČET, 30. 11., 22.05., TVS 2 

RTV Slovenija 

Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi 

se je decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova 

https://resizing.flixster.com/ 

usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih 

ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. 

Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega 

diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi 

vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo 

se je, da se začenja novo obdobje demokracije, 

ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje 

so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne 

oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo 

streznitev. O arabski pomladi pripovedujejo 

domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno 

je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, 

Libanonu in Egiptu? 

Ruska revolucija, dok. odd., 

VB 2020 

SRE, 6. 12., 23.10., TVS 2 

Ruska oktobrska revolucija je nedvomno eden 

izmed osrednjih dogodkov 20. stoletja, vendar … 

Ali je bil Lenin njen resnični vodja? Ali so govorice 

o carici in obnorelem menihu Rasputinu res 

pripomogle k strmoglavljenju ruske monarhije? 

Kakšna je bila resnična usoda carične Anastazije 

in kako so boljševiki prikrojili zgodbo o 

oktobrski revoluciji? Zgodovinarka, kuratorka 

in televizijska avtorica Lucy Worsley se sprehodi 

po carski preteklosti in gledalcem živo predstavi 

verodostojen potek dogodkov, mite in laži, ki so 

se spletli skozi čas, pa loči od resnice. 

Ko se vrne sreča 

(Magic of Belle Isle), ZDA 2012 

NED., 3. 12., 20.00, Kino 

Igrajo: Morgan Freeman, Kenan Thompson, 

Virginia Madsen, Madeline Carroll, 

Emma Fuhrmann 

Režija: Rob Reiner 

Monte Wildhorn je nergav alkoholik in pisatelj. 

Zaradi prometne nesreče je pristal na invalidskem 

vozičku, njegova žena pa je v nesreči 

umrla. Nečak Henry ga čez poletje odpelje v 

kočo ob jezeru, kjer naj bi Monte ponovno 

začel ustvarjati. Njegovo edino delo je, da mora 

skrbeti za lastnikovega psa in se prenehati 

smiliti samemu sebi. Ko spozna čedno sosedo 

Charlotte, mati treh odraščajočih hčerk, ki je 

velika ljubiteljica klasične glasbe in klavirja, 

Monte v sebi spet začuti pozitivno čustvo in 

ustvarjalni navdih. 

Zgodovina Cerkve, misijonarji, 

dok. film, Italija 2003 

SOB, 2. 12., 22.00, Exodus 

Dokumentarec o zgodovini Katoliške cerkve 

(Quel giorno a Nazareth). V četrtem delu serije 

spremljamo obdobje misijonarjev.

DOGODKI 

Koledar dogodkov NOVEMBER | DECEMBER 

57 

Peter Merše/DOMOVINA 

4 

PON 

Pričevanje 

Pedra Opeke 

z glasbenimi gosti 

19.00 

Športna dvorana 

Medvode 

Pričevanje 

Pričevanje Pedra Opeke z glasbenimi gosti in 

predstavitvijo misijonarjevega dela s fotografskimi 

vložki ob prvem obisku Opeke po letu 

2015. Obisk bo potekal tudi v znamenju njegove 

75-letnice življenja. 

30 

Mohorjev 

letni sprejem 

1 

Pričevanje 

Pedra Opeke 

SOB 

18.30–20.30 

PET 

19.00 

Dom sv. Jožefa, 

Plečnikova 29, Celje 

Dom sv. Jožefa, 

Plečnikova ulica 29, Celje 

Predstavitev 

Pričevanje 

2 

Vpliv gibanja na razvoj 

in učenje otrok 

3 

Ta veseli dan 

kulture 2023 

SOB 

8.00 

NED 

Ves dan 

Rožna ulica 2, 

Ljubljana 

Muzeji in galerije 

po Ljubljani 

Seminar 

Odprta vrata muzejev in galerij 

4 

Pastirska 

arhitektura 

4 

12. Dobrodelni koncert Zavoda 

Antona Martina Slomška 

TOR 

18.00 

SRE 

18.00–20.00 

Center TNP Bohinj, 

Stara Fužina 38, Bohinj 

Zavod Antona Martina Slomška, 

Vrbanska 9, Maribor 

Predstavitev 

Koncert 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je. 

125 30. 11. 2023

58 

SUDOKUJA, VSOTNICI 

VSOTNICA (angleško sumplete) je tabela, v kateri je treba prečrtati števila 

tako, da je vsota neprečrtanih števil po vrsticah in stolpcih ustrezna (enaka 

številom desno od tabele in pod tabelo). 

7 6 2 9 8 7 4 19 

8 4 4 2 7 3 6 24 

4 2 6 9 1 8 2 14 

9 5 6 1 8 1 4 21 

2 8 5 8 5 7 9 26 

9 6 8 2 5 6 6 13 

6 7 8 3 8 6 3 27 

36 18 6 13 28 19 24 

2 1 9 8 4 6 2 14 

7 4 9 1 9 1 1 18 

4 6 1 3 3 5 7 13 

5 9 5 3 8 8 4 20 

7 2 1 5 4 7 3 7 

6 3 3 3 7 7 2 3 

8 4 5 9 9 5 1 14 

11 9 19 24 4 14 8 

7 6 2 9 8 7 4 

8 4 4 2 7 3 6 

4 2 6 9 1 8 2 

9 5 6 1 8 1 4 

2 8 5 8 5 7 9 

9 6 8 2 5 6 6 

6 7 8 3 8 6 3 

2 1 9 8 4 6 2 

7 4 9 1 9 1 1 

4 6 1 3 3 5 7 

5 9 5 3 8 8 4 

7 2 1 5 4 7 3 

6 3 3 3 7 7 2 

8 4 5 9 9 5 1 

125 30. 11. 2023

Kolumna 

TINO MAMIĆ 

Mwoja Wajdušna 

DALMATINO 

V rodnem kraju, ki si ga zapustil, je nostalgija vedno eruptivna. 

Kot kak vulkan. Spomini privro in kot lava počasi, a z izjemno močjo, dero navzdol. 

59 

Verjetno je običajno, da se človek 

po srečanju z abrahamom 

začne vse bolj ozirati nazaj. 

Malce iz razočaranja, ker v 

prvem, običajno tudi precej večjem, 

delu življenja, nisi naredil dovolj in ne 

boš nikoli presegel določenih ljudi, ki si 

si jih postavil za zgled. In ker si zamudil 

toliko trenutkov z otroki, ki so v teh 

letih odraščali. Temu se reče tudi kriza 

srednjih let. 

A stari spomini so tudi prijetni. 

Velikokrat tudi lepši od takratne realnosti. 

Zato so stari časi lepši. Nostalgija 

je romantična. 

ROJSTNI KRAJ 

Posebej v rojstnem kraju. No, ja, rojstni 

kraj niti ni pravi izraz. Pred dobrega pol 

stoletja so skorajda vsi Slovenci že prijokali 

na svet v bolnišnicah, tistih petih 

ali v kolikor jih je takrat bilo. Kako 

dolgočasno je to za zgodovinarje, ki se 

kot rodoslovci ukvarjamo z matičnimi 

podatki. Polovica Slovenije je rojena v 

Ljubljani in Mariboru, kar je podatek, ki 

ne pove ničesar. 

Kako drugače je, ko v svojem rodovniku 

berem, da je bil moj stari tata Adolf 

Bratina rojen v Stomažu v zaselku Bratini 

pri Jagrovih, stara mama Olga Batagelj 

pa v isti vasi v zaselku Batagelji 

pri Badgjelovih. Na Vipavskem. In moja 

baka, Mara Nikolić, očetova mama, v Nikolićih 

v Lovreču, stari oče, diko, Ljubomir 

Mamić pa v Mamićih v Lokvičićih. V 

Dalmaciji. Samo iz imen rojstnih krajev 

izvemo toliko, da bi z nekoliko domišljije 

pisatelj lahko ustvaril roman. 

Moj rojstni kraj, Šempeter pri Gorici, 

mi, kakopak, ne vzbuja prav nobene nostalgije. 

Posebej ne tisti betonski rožno- 

-modri silos sredi mesta, ki se imenuje 

bolnišnica. Imam le to srečo, da sem se 

rodil v stari bolnišnici, preden so zgradili 

kolosalno betonsko pokveko. 

Omizje o medijih v Ajdovščini, 

ki ga je organizirala NSi. 

RODNI KRAJ 

Rodni kraj, v katerem sem odraščal, 

Šturje, pa je nekaj povsem drugega. 

Že sam sprehod po ulicah nekoč dveh 

mest, manjše Ajdovščine in večjih Šturij, 

ki so jih verjetno zaradi svetniškega 

imena sv. Jurija združili v eno, Ajdovščino, 

je spominov poln užitek. Posebej 

po poteh, ki smo jih kot paglavci merili 

na poti v šolo in še daljši poti iz šole. 

Ko so me zadnjič kot urednika in 

časnikarja v Ajdovščino povabili na 

omizje o medijih, sem nekaj dni preživel 

v spontanem obujanju spominov. Posebej 

novinarskih. Oziroma »novinarskih«. 

Šolske spise sem vedno pisal precej 

dobro, ker pa sem živel še v časih, ko 

se je ocenjeval tudi lepopis, je bila velikokrat 

ocena nižja. Vsebina 5, oblika 3. A 

se ne jezim. Jezen sem lahko kvečjemu, 

ker niso učitelji še bolj vztrajali pri lepopisu, 

saj gre za dragoceno kulturo, ki je 

izginila. Kaj bi dal, da bi znal pisati tako 

lepo kot moje učiteljice! A kaj, ko je država 

lepopis kot šolski predmet zavrgla. 

Dandanes še vedno pišem z nalivnim 

peresom, ker je to neprimerljivo v primerjavi 

s pisanjem s kemičnim svinčnikom. 

Nalivka je del naše kulture, omike. 

Pisanje s peresom je kultura, kracanje s 

kemičnim svinčnikom pa je, oprostite 

neposrednosti, vulgarnost. 

Takrat smo pogosto pisali spise. 

Tudi za domačo nalogo. Sposobnost izražanja 

v materinščini je namreč hrbtenica 

inteligence. To so mnogi današnji 

šolniki že pozabili, zato današnji otroci 

spise pišejo samo še nekajkrat letno. 

Prenekateri spis sem moral glasno 

prebrati pred vsem razredom. Kakšna 

čast! Nekajkrat je učiteljica moj spis izbrala 

tudi za objavo v šolskem glasilu ali 

ga celo poslala na kak lokalni medij. 

PRVENEC Z NAPAKAMI 

Kako sem bil ponosen, ko so v šolskem 

glasilu Burja objavili kratek šolski spis s 

podpisom Tino Mamić, 3. c. »Moj dedek 

je rešil vas Stomaž,« se je glasil naslov. 

Fotografijo članka mi je pred nekaj meseci 

poslal prijatelj s Fejstbuka. Prebral 

sem ga z velikim zanimanjem. A hitro 

sem ugotovil, da ga ni dobro poobjavljati. 

Moji »viri« so bili namreč nenatančni, 

moja domišljija pa je dodala še 

leposlovne okraske. Izmišljene. Napisal 

sem fašisti namesto nacisti. In da je bilo 

muhasto vreme – to sem si kot desetletnik 

skoraj gotovo izmislil. Letnica 

1941 je tudi napačna, verjetno je bilo 

leta 1944. In kronska napaka v mojem 

prvem »novinarskem« poskusu? Možak, 

ki naj bi po mojih ustnih virih zaradi 

znanja nemščine rešil vas Stomaž 

pod Čavnom pred požigom, ni bil moj 

stari tata Dolf Badgjelov, marveč njegov 

oče Franc Bratina, po domače Jagrov. 

Praded, torej. 

 

125 30. 11. 2023

60 RAZVEDRILO Humor 

Minister Mesec je ponudil 

azil beguncem iz Argentine, ki bežijo 

pred nekomunistično oblastjo. 

»Javier Milei je nevaren! Lahko 

postanete svobodni! Pridite na varno 

v naš socialistični raj pod Triglavom!« 

Glasovalne naprave v parlamentu 

sprejele radikalen ukrep: 

državljansko nepokorščino. 

»Takih odločitev, kot se v zadnjem letu 

sprejemajo v parlamentu, ne bomo več 

podpirale! Samo preko naših trupel!« 

Uroš Šinko @UrosSinko 

Tadej Ložar @LozarTadej 

»Kdor preveč dviguje davke, dobi kilo.« 

Ljudski. 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

MiranO @MiranOrnik 

BABIČIN DALJINEC 

125 30. 11. 2023

KRIŽANKA 

61 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

IZREDNO 

MOČEN 

SODNIK 

V IZRAELU 

MEHIŠKI 

KLOBUK 

S ŠIROKIMI 

KRAJEVCI 

1 

GORSKI 

DNEVNI 

METULJ 

MERSKA 

ENOTA ZA 

ZRAČNI 

TLAK 

SILVA 

ČUŠIN 

PRIPRAVA, 

V KATERO 

SE PRITRDI 

ŽARNICA 

NAPRAVA 

NAD ŠTE- 

DILNIKOM 

MAJHNA 

OPICA 

SHUTTERSTOCK 

DOMOVINA 

POPRAV- 

LJAVEC 

AVTOM. 

ŠKOLJK 

PRILJUB- 

LJENI 

SLOV. 

DUHOVNIK 

PRED- 

STOJNIK 

SAMO- 

STANA 

DEKLE, KI 

OBISKUJE 

ŠOLO 

KATRAN 

AKONTA- 

CIJA 

KALCIJ 

PODTAL- 

NA DE- 

JAVNOST 

OSEBA, KI 

PREDRZ- 

NO OD- 

GOVARJA 

ANDREJ 

CAPUDER 

KIRURŠKA 

ODSTRA- 

NITEV UDA 

ČLOVEK, 

KI VAR- 

ČUJE PRI 

BANKI 

GRŠKA 

LADJA, 

TROVES- 

LAČA 

KNJIŽEV- 

NIK 

ŽUPANČIČ 

AMERIŠKI 

FILMSKI 

IGRALEC 

DOUGLAS 

LILI 

NOVY 

NAPISANA 

PREDLOGA 

ZA FILM 

JAZ 

TONSKA 

LESTVICA 

ZELEN- 

JADNICA, 

PODVRS- 

TA PESE 

IZDELEK 

(POGOV.) 

MESTO V 

FRANCIJI 

PRASKA 

SVETLEJ- 

ŠI DEL LE- 

SA DEBLA 

ANGLEŠKI 

5 

FILMSKI 

REŽISER 

(CAROL) 

HVALNICA 

SMUČAR- 

4 

KA HESS 

ANTON 

MATERIN 

OLAJ 

BRAT 

NAGNJE- 

NOST PO- 

VRŠINE, 

NAKLON 

SKELET 

SPAČENA 

PRIKAZEN 

MODREC 

RASTLINI 

PODOBNA 

MOR. ŽIVAL 

OTTO LI- 

7 

LIENTHAL 

POLET, 

VNEMA 

PIJAČA 

ZA APETIT 

EMIL 

ZATOPEK 

ALEK- 

6 

SANDAR 

OLIVER 

TWIST 

POKRA- 

JINA NA 

SEVERU 

SRBIJE 

NASELJE 

J. OD ZID. 

MOSTA 

TANTAL 

2 

PRIVLAČ- 

NOST, 

MIKAV- 

NOST 

MAJHNA 

LESENA 

HIŠICA 

OPOMBA 

REKA 

V ČRNI 

GORI 

ALEŠ 

MAVER 

IVAN 

CANKAR 

ABRAHA- 

MOV SIN 

ZAŠČITNA 

PLOŠČA 

V ROKI 

VITEZA 

ŠTEFAN 

VEVAR 

AVSTRAL- 

SKA PTICA 

GLAVNO GESLO 

1 2 3 4 5 6 7 

3 

SLOV. 

SLIKAR 

(MATIJA) 

KOŽNA 

GUBA, KI 

POKRIVA 

ZRKLO 

SINNY BOY @SINNYBOY2 

Zakonski prepir je kot koncert. Začne 

se z novostmi, potem pa se spomnimo 

starih hitov. 

P R A S T R A H 

R A S T L I N A 

A S T R A G A L 

S T R I Č E K 

T L A Č I L O 

R I G E L I N G 

A N A K O N D A 

H A L G A D 

Rešitev križanke (vodoravno): 

Samson, opička, mol, op, blitva, roba, scenarij, 

avtoklepar, raza, Martin Golob, AM, prior, oda, 

Erika, učenka, mislec, ter, okostje, ŠV, avans, OL, 

Radeče, Ca, aperitiv, mik, ilegala, Aca, uta, jezikalo, 

AC, Banat. Glavno geslo: Sočerga. 

REŠITVE: 

Rešitev skrite misli: 

KDOR JE SAM VASE ZALJUBLJEN, NIMA 

TEKMECA. 

ki je končna rešitev. 

V polju, kjer se beseda križa med seboj, 

le še dodajte pravo črko. 

V liku so le 4 črna polja. (jp) 

125 30. 11. 2023

62 

JU3 2052 

MILENA MIKLAVČIČ 

Čakajoč Martina Krpana 

Kolumna 

Naše življenje ima vzpone in padce. Verjetno se je že vsakemu od nas kdaj zgodilo, 

da se je naveličal borbe z mlini na veter, se raje usedel in čakal, kaj bo sledilo. 

Nekateri potem čakajo do 

konca življenja, drugi pa, 

ko težave prespijo, zavihajo 

rokave in zagrabijo bika za 

roge še z druge strani. Je med nami več 

prvih ali drugih? 

Občutek »vseenosti« ni ravno prijeten. 

Ne le da nam jemlje energijo, 

odmika nam tudi luč na koncu tunela, 

za katero upamo, da jo bomo nekoč 

dosegli. Koliko mesecev ali celo let se 

nemočno sprašujemo, če smo sposobni 

narediti rez in začeti znova? 

JELKINA ZGODBA 

Vrsto let je bila novinarka, pogosto je 

pisala tudi o psihičnem nasilju, ki so ga 

ljudje doživljali tako doma kot v službi. 

Dolgo ni niti opazila, da s to vrsto nasilja 

pravzaprav živi tudi sama: v službi so ji 

z nemogočimi zahtevami in pričakovanji, 

ki niso bila v skladu z njeno vestjo, 

pili kri nadrejeni, doma jo je maltretiral 

mož, ki je od nje samo zahteval, ni ji pa 

nudil opore. Nekoč je na nekem portalu 

zasledila pohvale na račun svojega pisanja. 

Preblisnilo jo je, da se ljudje 

v njem najdejo 

zato, ker piše iz lastnih izkušenj. 

Spoznanje jo je dotolklo, a ne toliko, da 

ne bi ukrepala. Ko je prišla z bolniške, 

je pustila službo, se zaposlila na bencinski 

črpalki, z otrokoma pa zaživela 

novo, zelo drugačno življenje. Kako je 

v sebi našla moč za ta korak, še danes 

ne ve. Žal ji je za tiste – in teh ni malo 

–, ki se ob vsakršnih težavah potegnejo 

vase, v apatičnosti, ki jih prežema, pa 

raje trpijo, kot da bi kaj ukrenili. 

APATIČNI DRŽAVLJANI 

Podoben občutek nemoči imamo tudi 

državljani. Vedno bolj smo prepričani, 

da naš glas nima vpliva na politične 

odločitve, da, po drugi strani, politični 

procesi delujejo zgolj v korist močnih 

interesnih skupin in elite. Globoko smo 

razočarani nad politiki, njihovim obnašanjem 

in obljubami. Na vsakem koraku 

čutimo kronično pomanjkanje zaupanja 

v politične institucije, vključno z vlado, 

parlamentom, sodstvom in mediji. 

Imamo občutek, da nas vodijo žejne čez 

vodo, nam lažejo, nas vlečejo za nos in 

se norčujejo iz zdrave pameti. Drastično 

se je spremenila tudi medijska 

krajina. Širjenje lažnih informacij že 

lep čas ni več izjema, ampak pravilo. 

Za povrh je težko biti slep in gledati 

stran, ko se tako državljanom kot 

gospodarstvu nalaga nove davke, 

ko je socialne neenakosti vedno 

več. Ko se skupine, prisesane na 

državne jasli, množijo z neverjetno 

hitrostjo, četudi nihče ne ve, s 

čim se v resnici ukvarjajo. A kljub 

temu smo tiho in gledamo v tla. 

wikimedia.org 

KAJ JE NAROBE Z NAMI 

Pogosto se sprašujem, zakaj smo 

Slovenci tako trpežni in potrpežljivi? 

Zakaj so med nami 

redki, ki si upajo povzdigniti 

glas, reči bobu bob? Pred dobrim 

tednom, ko so odpeljali 

(ukradli) krave nesrečnemu 

kmetu z Dolenjske, sem pričakovala, 

da bo prekipelo vsaj 

živinorejcem. Toliko zdrave 

kmečke pameti pa menda 

že imajo, da lahko vedo, da 

bodo prej ali slej prišli po slehernega 

med njimi, sem si rekla. Zakaj 

se niso oglasile kmečke žene, za katere 

dobro vem, da znajo zavihati rokave? 

Zakaj so bili tiho tudi mladi kmetje? 

Koga se bojijo? Koga jih je strah? Nešteto 

vprašanj, a nobenih odgovorov. 

MARTIN KRPAN 

V sedmem razredu so te dni obravnavali 

Levstikovega Martina Krpana. Vnuk 

pri svojih enajstih letih vidi v njem moč 

in pogum, nekoga, ki si je drznil napasti 

na videz močnejšega od sebe. Pisatelj 

Miha Mazzini pa meni, da gre za junaka 

po meri gospodarja: »Martin Krpan ni 

naša uresničena želja, marveč cesarjeva: 

nikjer ga ni, ko pa ga visočanstvo 

potrebuje, se pojavi, uredi problem in 

izgine v nič. Prekarni delavec, ki opravi 

svoje za najmanjše mogoče plačilo.« 

So dobili Brdavsi in ministri Gregorji 

v Sloveniji domovinsko pravico? 

Martin Krpan – pa tako sem ga nekoč 

občudovala! – se jim udinja in pred njimi 

klečeplazi za drobiž? 

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi postali 

Slovenci tisti pravi Martin Krpan, ki je 

vzbujal tudi moje občudovanje, ko sem 

bila še otrok? 

Bi odvrgli apatičnost in se postavili 

zase šele tedaj, ko bi nam odvzeli ključne 

bombončke? Recimo resničnostne 

šove in turške nadaljevanke? Zaprli trgovske 

centre in podražili pivo? 

Perilo se pere pri devetdesetih, Slovence 

pa lahko tudi pod hladnim tušem. 

Pravijo, da upanje umre zadnje. In moje 

je že v poslednjih vzdihljajih. Vlada je 

pred dnevi namenila RTV hiši izdatno 

finančno injekcijo, češ da nimajo niti za 

star kruh. Ne bodi vrag! Že v ponedeljkovem 

Tedniku so bile besede o skrajni 

revščini RTVS postavljene na laž. Sprašujem 

se, po kakšni logiki je TV ekipa 

odšla na praznovanje AVNOJ-a nekam v 

Bosno?! Srce me boli, ko vidim, kako se 

evri zmeraj najdejo, ko je treba mrcvariti 

čast meni tako ljube domovine tudi s 

takšnimi prispevki. Ja, ja, saj vem: Martin 

Krpan je trenutno na Maldivih, kjer 

se sonči in uživa. Ali se mi samo zdi ali 

je tudi res, da nam preko hribov in dolin 

sporoča: »Pomagajte si sami, pa vam bo 

pomagal tudi Martin!« 

 

125 30. 11. 2023

Razvedrilo 

LLLLL+ 

63 

SKRITA MISEL 

KAD MORJE SLAM 

VASLE ZALA JUG BILJE 

ANNIMA TEN KMET CAR 

V vsaki gornji besedi prečrtajte pravo črko, 

ostale pa po vrsti prepišite v spodnja polja. 

Prebrali boste modrost, na katero pomislite 

ob pogledu na marsikaterega politika. (jp) 

Tomo Strle/CITRUS 

KOMBINACIJSKI 

MAGIČNI KVADRAT 

ANAKONDA ASTRAGAL GAD 

HAL PRASTRAH RIGELING 

STRIČEK TLAČILO 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, 

vodoravno in navpično, 

tako da se bodo besede ujemale. 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, 

ki je končna rešitev. 

V polju, kjer se beseda križa s seboj, 

le še dodajte pravo črko. 

V liku so le 4 črna polja. (jp) 

125 30. 11. 2023

64 

SLIKOVITO 

TRI KRAVE – Alex Katz 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART.ORG 

Satira 

TA LEVA: Punce, prazniki se 

približujejo! A si kaj želita? 

TA SREDNJA: Jaz si želim 

običajne krme namesto tega eko 

sená. Stalno me nekaj črviči in napenja. 

TA LEVA: Ja, pa kaj?! Dvigneš rep 

in opraviš. Saj smo na pašniku. 

TA SREDNJA: Tebi je lahko reči: 

dvigneš rep. Glede na pretočnost prebave 

je moj rep dvignjen kot antena. 

Se mi zdi, da sem začela lovit' ene 

čudne frekvence. 

TA LEVA: Daj, ne seri! Ups … Oprosti, 

sem bila čisto nehote duhovita. 

TA DESNA: Pa spet ne tako duhovita 

kot ona … če me razumeš. Ha, 

ha, ha, mu-mu, ha … 

TA SREDNJA: Lepo, da vama je 

za hece, ampak povem vama, da je 

mesar odnesel šalo. Tudi srat' ni 

več varno. Glejta, kako lepo bele 

smo … 

TA DESNA: Ja, prav res smo 

čedne. 

TA SREDNJA: Ja. In tako čedne 

moramo ostati. 

TA LEVA: Zakaj? Zakaj pa krava 

ne bi smela biti malo usrana? 

TA SREDNJA: Zato, ker so glupi 

ljudje moškega spola svojim samicam 

toliko časa govorili, da 'zgledajo 

kot krave, da so neumne kot krave 

pa da so debele kot krave, da so 

postale ljubosumne na nas in zdaj 

hočejo, da bi me 'zgledale kot one: 

čiste, umite in odišavljene. Vama 

povem, da ni več daleč dan, ko nam 

bodo začele šminkati kopita. 

TA DESNA: To si izmišljuješ! 

TA SREDNJA: Ne, pa si ne. Sem 

ujela na lokalnem radiu. 

TA LEVA: Od kdaj pa ti poslušaš 

radio, predvsem pa, kje in kako? 

TA SREDNJA: Saj sem ti rekla, 

da imam zaradi driske rep stalno 

v luftu. Kot antena. Sem slišala, 

da so ene krave, ki niso bile lepo 

umite in počesane, kar prišli iskat, 

jih naložili na voz in odpeljali. 

TA LEVA: Pa saj bi bilo lepo videti 

malo sveta. Pravijo, da je trava 

na oni strani plotu bolj zelena. 

TA SREDNJA: Kaj pa če so jih te 

našminkane človeške samice odpeljale 

v mesnico? 

125 30. 11. 2023 

TA LEVA: Ma, ne bi … Saj so same 

vegetarijanke in veganke. 

TA SREDNJA: Saj ravno zato. 

Požreti nas ne morejo, čeprav bi nas 

najraje, nas pa zato prodajo, da dobijo 

denar za svoj lišp. Čeprav so zaprisežene 

veganke, nas imajo pravzaprav 

v želodcu! 

TA DESNA: Če bi lahko izbirala, bi 

jaz šla v Indijo! 

TA SREDNJA: Kam bi šla? V Indijo? 

TA LEVA: Pa ti si nora! 

TA SREDNJA: Tiho! Ne kliči 

hudiča … hočem reči mesarja. Si 

že pozabila, kako je bilo, ko so bile 

Alex Katz, Tri krave (1981), olje na platno. 

popularne »nore krave«? Niti minute 

miru nismo imele! Kako so nas trpali 

v karantene, pa držali na distanci, 

delali z nami v rokavicah?! 

TA LEVA: Ja, no … 

TA SREDNJA: Tiho, sem rekla! 

Ti, krava zmešana, pa govori! O kaki 

Indiji mukaš? Kaj pa boš tam? 

TA DESNA: Postala bom svetnica! 

TA LEVA: Kaj?! 

TA DESNA: Ja, no! V Indiji so krave 

svete. Nihče se jih ne sme niti dotaknit, 

kaj šele, da bi jih predelali v golaž. 

TA SREDNJA: Ne! Res? 

TA LEVA: Kako pa ti to veš?

TA DESNA: Tam imam eno daljno 

sorodnico. Mrzlo teto. Pa mi je povedala. 

TA LEVA: Jaz imam tudi eno mrzlo 

sorodnico. Sestrično. Čisto dobesedno 

mrzlo. Je končala v zmrzovalniku. 

TA SREDNJA: Kako pa ti komuniciraš 

s to svojo indijansko sveto teto? 

Tele-patsko? 

TA DESNA: Ne, za tele-patijo sva 

že prestari. Golob pismonoša. 

TA SREDNJA: Ne morem verjet'! 

TA DESNA: Zakaj pa ne? 

TA SREDNJA: Ker sem ravno včeraj 

slišala po radiu, da ima golob čisto 

majhne možgane, da kar naprej nekaj 

gruli in da ga nobeden ne razume. 

TA LEVA: Glejta, oblačí se. Če bo 

deževalo, bomo čisto svinjske. 

TA DESNA: Gremo pod streho, a ne. 

TA SREDNJA: Če bo padal kozmični 

dež, nam nobena streha ne pomaga. 

OLEANDER GUŽVINA – DUPLIMAT 

Mu ime je Oleander, 

saj res cvet je nad cvetovi, 

bi po drži vsej njegovi 

rekli Véliki mu Aleksander. 

Kajpak drži narejeni, 

ki nadutost se ji pravi, 

v tej priliznjeni opravi, 

zanj posebej prikrojeni. 

Piše se možak Gužvina, 

ne izvira to od gužve, 

temveč iz imena spužve, 

dom ji morska je plitvina. 

Spužvo v grbu so rodbinskem 

pri Gužvininih imeli, 

nje podobo so prevzeli 

kar po vzorniku družinskem. 

Rad postal bi diplomat 

kot otroček že Gužvina, 

to želela je družina, 

v šahu rekli bi: šah - mat. 

A je najprej duple mate 

Šašek kot študent prestrezal, 

kajti normam ni ustrezal, 

menjal redno je kravate. 

Ko profesor nekajkrat 

ga na pravu je zabrisal, 

nekaj levega je vpisal, 

da postane diplomat. 

Neko peto fakulteto 

Šašek skrpal je za silo, 

saj ga je le to gonilo, 

da ime mu »gor bo vzeto«. 

POLITIČNA POEZIJA 

Vse pri njem je forma gola, 

da imel bi sam svoj mir, 

kakor lažni kavalir 

se po kuloarjih rola. 

Po naravi je tečnoba 

Oleander, ta Gužvina, 

glavna pa mu je vrlina 

prirojena že lenoba. 

Kar obljubi, to pozabi, 

prave vedno fant uboga, 

sicer pa je res nadloga, 

bolj podobna sitni babi. 

Kakor vetrček zapiha, 

tja se spužvica pomakne, 

pazi, da se ne zatakne, 

in s prepiha jo popiha. 

65 

Spužva je brez hrbtenice, 

bitje, ki ga premetava, 

na površje vedno splava, 

glavna stvar so ji pravice. 

Kakor Vaclav bil je Vašek, 

češki veliki državnik, 

Oleander kot pripravnik 

si nadel ime je Šašek. 

To ne bo povsem držalo, 

tole manjša bo napaka, 

Šaška, vrlega junaka, 

prej se je tako klicalo. 

Važna je bila diploma, 

ki si čimprej v žep jo vtakne, 

da se mesto ne izmakne, 

priskrbljeno mu od doma. 

Bolj ko mož je nesposoben, 

to pri njem je obveljalo, 

večjo potrebuje hvalo 

in pa stolček tak, udoben. 

Da udobno je priliznjen 

v njem se Oleander slinil, 

muhe diplomatske hlinil, 

kakor torte kos odgriznjen. 

Če prebiral tele rime, 

Šašek vse bi jih zanikal, 

glavo v pesek spet bi vtikal, 

da se ga le kaj ne prime. 

A ostala pač družina 

bolje jih bo razumela, 

fant je njihovega dela 

plod in sad in vsa vrlina. 

K sreči, da sploh ne obstaja, 

Oleander je izmišljen, 

gre samo za »spin« premišljen, 

stvar je zgolj ideje kraja. 

reddit.com 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

125 30. 11. 2023

KAKŠNA 

BEDNA SLUŽBA! 

NI SLABŠEGA 

KOT TO! 

NO, NEKDO 

PAZITE!! 

MORA 

DELATI TO 

TELOVADBO. 

TECI! TECI! 

RAZNESLO 

GA BO! 

FUUJ! 

KAJ JE 

TO?! 

UF, KDO BI 

VEDEL? 

NE NEHAJTE 

MEŠATI!! 

O, NE! AJAJ! KEMIJSKA 

PENI SE! PAZITE! 

REAKCIJA!! 

A-RRRRRIG 

TAKOJ 

NEHAJ! 

NE MOREM 

POMAGATI! 

MOJI 

ŽELODČNI 

MIKROBI NE 

PRENESEJO 

TE OBUPNE 

HRANE!

ANDRAŽ ARKO 

Pr(a)va božicna zgodba 

Kot sta jo zapisala evangelista Matej in Luka 

NAROČI ZDAJ 

Pojdite onkraj predstav, 

kakršne smo si o Jezusovem 

rojstvu ustvarili 

ob domačih jaslicah. 

Redna cena: 

19,95 € 

Cena v predprodaji*: 

17,95 € 

*Knjiga izide 15. decembra 2023. Do vključno 14. decembra jo lahko naročite po nižji, predprodajni ceni. 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/prava-bozicna-zgodba/

PLUS 

EKSKLUZIVNI 

POVZETEK 

KNJIŽNE USPEŠNICE 

JOŽETA MOŽINE 

SLOVENSKI 

RAZKOL 

POSEBNA IZDAJA TEDNIKA DOMOVINA 

ZAGOTOVITE 

SI SVOJ 

IZVOD!* 

"Knjigo Slovenski razkol mnogi imenujejo fenomen. 

Izvirni pojav. A v resnici ne gre za splet okoliščin. 

Knjiga je nastala zaradi avtorjevega trdega 

dela, ki je trajalo četrt stoletja. V katerega je tudi 

vsa avtorjeva družina vložila marsikatero nočno uro 

in dneve dopusta. Gre za avtorjevo življenjsko delo, 

zaradi katerega dobiva celo grožnje s smrtjo. Ne, 

Slovenski razkol ni fenomen. Je naporno delo, matematična 

natančnost, pokončna drža, neuklonljivost 

in pogum. Še bolj kot avtor pa je izjemna vsebina." 

- Tino Mamić v uvodniku posebne izdaje tednika Domovina 

*Na voljo na vseh prodajnih mestih, prek spleta ali po telefonu. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 


T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?