Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

38 DRUŽBA TADEJA ZABRET DEPOSITPHOTOS Komentar Ali so POSILSTVA posledica kulturnih razlik V zadnjih mesecih se je povečal prihod migrantov v EU, tudi v Slovenijo, kar se med drugim pozna tudi pri povečanju kriminala in posilstev s strani državljanov tretjih držav, je razvidno iz policijske statistike. Nekateri to pripisujejo kulturnemu šoku, ki so ga prišleki deležni ob prihodu v »bolj sproščeno« kulturo, ko gre za norme oblačenja, seksualnosti in razmerij ter odnosov med spoloma. Največ migrantov je v Slovenijo v letošnjem letu (podobno je tudi v preteklih letih) po vrstnem redu glede na pogostost prišlo iz Afganistana, Maroka, Pakistana in Bangladeša, zato je zanimivo pogeldati kakšen je odnos do žensk v teh družbah. 125 30. 11. 2023 V Afganistanu, državi, iz katere v Slovenijo prihaja največ migrantov, je odnos do deklet in žensk povsem drugačen kot pri nas. V državi, kjer so se avgusta 2021 po umiku ameriške vojske na oblast vrnili talibani, se dekleta, starejša od 12 let, ne smejo izobraževati, s čimer je Afganistan edina V državah, iz katerih v Slovenijo prihaja največ migrantov, je odnos do deklet in žensk povsem drugačen kot pri nas. država na svetu s takšno prepovedjo. Prav tako se ženske ne smejo zaposliti, nimajo političnih pravic, ne smejo potovati, iti v parke in javna kopališča, doma pa ne smejo zapustiti brez spremljevalnega moškega skrbnika in ne da bi bile popolnoma zakrite. Družbeni kodeks časti, imenovan Pashtunwalli, ženskam prepoveduje spolne odnose zunaj zakonske zveze. Posledično posiljena dekleta in ženske njihove družine praviloma ubijejo (t. i. umor iz časti), medtem ko moški najpogosteje ostanejo nekaznovani. Breme in krivda posilstva tako praviloma padeta na ženske. MAROKO Precej bolj liberalno kot na Bližnjem vzhodu je življenje žensk v Maroku. Čeprav so v družbi še sledi stroge patriarhalne ureditve, v kateri ženske niso mogle same izbrati moža, po poroki pa so bile popolnoma podrejene možu, je maroška družba naredila številne korake k enakopravnosti spolov. Ženske so aktivne v družbenem in političnem življenju, same lahko izberejo moža, lahko se zaposlijo ter tudi ločijo. Kljub temu pa je Maroko muslimanska država, v kateri so ženske moškim podrejene, njihova osrednja skrb pa je skrb za družino in gospodinjstvo. To se kaže tudi pri manj zaposlitvenih možnostih za ženske ter slabšem plačilu glede na spol. Prav tako ženske nimajo dostopa do davčnih olajšav ter kreditov. PAKISTAN Pakistan predvsem v zadnjih letih dela korake, s katerimi ženske v tej državi počasi pridobivajo nekaj več pravic, kot je zaostrovanje zakonodaje za zaščito ženske pred posilstvi in umori iz časti ter zaščita pred nasiljem. Kljub temu pa sprememba zakonodaje še ne daje zadostnih rezultatov, zato so ženske, ki se
poročijo proti volji svoje družine ali so posiljene, neredko še danes žrtve umorov iz časti. Prav tako se v državi kljub dejstvu, da je za to določena visoka kazen, še vedno izvajajo napadi s kislino, ki so oblika kazni za ženske. Ker gre za islamsko družbo, so ženske moškim močno podrejene, nimajo pravice do lastnine in dedovanja. Manj kot polovica žensk v državi – delež je mnogo višji na podeželju kot v mestih – je nepismenih. Še vedno je pogosta praksa otroških porok, najpogosteje dekleta poročijo z njihovimi bratranci. Manj kot 40 % žensk v Pakistanu se ne poroči s svojim sorodnikom, stopnja ločitev pa je zaradi družbene stigme nizka. Nasilje v družini je pogosta praksa, žrtve so v veliki večini ženske in otroci. Primeri so redko prijavljeni, pa tudi ko so, napadalci v večini primerov ostanejo nekaznovani. BANGLADEŠ Čeprav bangladeško vlado že tri desetletja vodi ženska – kar je najdaljši neprekinjeni mandat za demokratično izvoljeno predsednico vlade na svetu – pa država ob tem še zdaleč ni postala branik ženskih pravic. Dekleta in ženske so tam še vedno pogosto nepismene. Država ima eno najvišjih stopenj otroških porok na svetu. Približno tretjina deklet se v tej islamski državi poroči pred 15. letom, večina preostalih pa pred 18. letom. Nasilje nad ženskami je v veliki meri normalizirano – tako fizično kot spolno – se pa v zadnjih letih država trudi, da bi z ozaveščanjem na tem področju stopnjo nasilja nad ženskami zmanjšala. Ženske se ne morejo povsod prosto gibati, imajo slabši dostop do zdravstvene oskrbe od moških in so tudi manj zaželene kot otroci (detomor deklic se še vedno prakticira). NORMALIZIRANO NASILJE »Ne moremo pričakovati, da bo Afričan vedel, da v Italiji na plaži ne smeš posiljevati, verjetno ne pozna tega pravila,« je izjava odvetnice in članice odbora za enake možnosti prizivnega sodišča v Salernu Carmen di Genio iz leta 2017, s katero je javnost močno pretresla ter sprožila razprave o neintegraciji in veliki kulturni različnosti med normami na stari celini in državami, iz katerih sedaj prihajajo predvsem mladi moški. Ayaan Hirsi Ali (54). Gage Skidmore/wikipedia.org NEKDANJA MUSLIMANKA Ayaan Hirsi Ali je odraščala kot muslimanka, a nato v zgodnjih 90. letih pobegnila na Nizozemsko, kjer je dobila azil, da bi se izognila prisilni poroki. Zaradi svoje pripravljenosti spregovoriti in odpovedi muslimanski veri mora danes živeti pod 24-urno zaščito zaradi groženj s smrtjo s strani islamskih skrajnežev. Slednji so namreč na prsi režiserja Thea van Gogha, ki je režiral njen kratki film Submission, posvečen zatiranju žensk pod islamom, potem ko so ga ubili, nabili grožnjo Hirsi Alijevi s smrtjo. »Kombinacija nizke stopnje izobrazbe in izhajanja iz kulture s patriarhalnimi strukturami pogosto vodi v visoko stopnjo sprejemanja nasilja,« je za Morgenpost dejala dr. Miriam Belbo, profesorica socialne ekonomije s poudarkom na migracijah in spolu na Univerzi v Hamburgu. Izpostavila je, da študije kažejo, da je nasilje pogosto del vsakdanjega družinskega življenja v družinah s turško-arabskimi koreninami. AKTUALNO DRUŽBA 39 RAZISKOVALKA Z IZKUŠNJO Močan vpogled v te razlike daje tudi knjiga raziskovalke Hooverjevega inštituta Ayaan Hirsi Ali (54), ki nosi naslov Žrtev: Migracije, Islam in erozija ženskih pravic (Prey: Immigration, Islam, and the Erosion of Women's Rights). V knjigi avtorica ugotavlja, da je ključna težava pri tem »spopad diametralno nasprotnih kultur – zahodne liberalne, ki ceni individualno svobodo in avtonomijo žensk, proti kolektivistični islamski, ki ženske pogosto zatira in nanje gleda kot na manjvredne«. Hirsi Alijeva poudarja, da ne gre za vprašanje rase ali etnične pripadnosti, saj storilci prihajajo iz številnih etničnih in rasnih skupin, temveč gre za vprašanje vzgoje v islamskih družbah, kjer je poligamija pogosta, na ženske pa se gleda kot na podrejene. Za ženske, ki veljajo za »nespodobne« – kar lahko pomeni tudi denimo hojo v javnosti brez tančice ali moškega spremljevalca – je v teh družbah »pošteno«, da jih moški nadleguje ali huje spolno napade, piše avtorica knjige. Ta isti mizogini odnos je bil prepogosto projiciran na evropske ženske, tako s strani migrantov, ki so prišli kot del vala po letu 2015, kot tudi imigrantov, ki so prej prišli iz držav z muslimansko večino, opozarja avtorica. Prav zato je za Evropejke, zlasti če so se prosto gibale v javnosti brez moškega spremljevalca in če so bile oblečene na domnevno razgaljen način, v očeh migrantov veljalo, da »prosijo za to«. Hirsi Alijeva je prepričana, da se morajo migranti in begunci vključiti v družbo gostiteljico ter spoštovati njene vrednote ter da bi jih k temu morale spodbuditi vlade držav gostiteljic. A ker se nič od tega ne dogaja, avtorica meni, da so pravice in svoboščine žensk v Evropi ogrožene. DOBRE PRAKSE Na Norveškem so po velikem migrantskem valu leta 2016 za lažjo premostitev velikih razlik v odnosu do žensk ustanovili tečaje, na katerih so moške prišleke učili o »zahodnih ženskah«. Učili so jih o zahodnih družbenih normah ter odpirali vprašanja o nošenju kratkih kril, odnosu do žensk in posilstvih. Tudi v Kölnu so politiki obljubili takšne tečaje kot posledica tega, da je stotina migrantov na silvestrovo l. 2015 spolno napadla in oropala več sto žensk. Takšne prakse so nedvomno začetek, da pa bi prišleki v zahodnih družbah lahko živeli s spoštovanjem do žensk, a je na tem področju še veliko dela. 125 30. 11. 2023
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: Svobodnjaške NORČIJE in desnosred
Page 5 and 6: VSEBINA 5 18 Zadišalo je po Svobod
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 Skupina Holding Slo
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Vid Mlakar @VidMlakar
Page 11 and 12: KARIKATURA 11 BORIS OBLAK
Page 13 and 14: TEMA TEDNA 13 likopterjev Slovenske
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 Notranjost helikopter
Page 17 and 18: KULTURA 17 ževna sem steblika. Nje
Page 19 and 20: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 21 and 22: INTERVJU 21 Za nami je nekaj pestri
Page 23 and 24: INTERVJU 23 bil brez pandemije. Ime
Page 25 and 26: ANDRAŽ ARKO UROŠ RANFL Tam stoji
Page 27 and 28: SVOBODNO GOSPODARSTVO 27 setih leti
Page 29 and 30: SVOBODNO GOSPODARSTVO 29 PRAVICA DO
Page 31 and 32: SVOBODNO GOSPODARSTVO 31 prvi Janš
Page 33 and 34: AKTUALNO 33 Minister za kmetijstvo
Page 35 and 36: Komentar ROK ČAKŠ FACEBOOK GIBANJ
Page 37: SVET 37 MANJ MINISTRSTEV, NIŽJI DA
Page 41 and 42: AKTUALNO 41 vztrajajo, da napaka š
Page 43 and 44: SVET 43 Z nadaljevanjem konflikta b
Page 45 and 46: INTERVJU 45 nici pri skavtih. Z nek
Page 47 and 48: PROMOCIJSKA VSEBINA ADVENTNA AKCIJA
Page 49 and 50: Komu in čemu služi ta strah? Če
Page 51 and 52: NENAPISANO 51 Četrtkov večer je n
Page 53 and 54: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 55 and 56: Priporočila BEREMO, GLEDAMO, POSLU
Page 57 and 58: DOGODKI Koledar dogodkov NOVEMBER |
Page 59 and 60: Kolumna TINO MAMIĆ Mwoja Wajdušna
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SESTAVIL ANDREJ PRAZNI
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL K
Page 65 and 66: TA DESNA: Tam imam eno daljno sorod
Page 67 and 68: ANDRAŽ ARKO Pr(a)va božicna zgodb

Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?