Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

30 SVOBODNO GOSPODARSTVO LUKA SVETINA Slavko Murk dočakal sestanek na ministrstvu: NE MOREJO MU POMAGATI Slovenski podjetnik Slavko Murk, ki je pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu več tednov gladovno stavkal, je po javnem pozivu pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, naj preneha s stavko in da se bodo v vladi z njim pogovorili, nedavno le dočakal sestanek na Ministrstvu za gospodarstvo. A državni sekretar Matevž Frangež mu je pojasnil, da mu država dolga, ki je skupaj z obrestmi narastel že na 10 milijonov evrov, ne more izplačati, saj za to ni nikakršne pravne podlage. Pretekli mesec smo na Domovini pisali o Slavku Murku, podjetniku medžimurskih korenin, ki danes živi v Višnji Gori. Terjatve do države v višini treh milijonov evrov, ki so nastale ob propadu Smelta – slednji mu ni plačal izvedbe gradbenih del v ruskem Sočiju – mu je leta 2002 priznalo arbitražno sodišče. Iz poslovodskih knjig, ki smo jih pridobili v uredništvu in so priloga notarskemu zapisu pri prenosu terjatev s Slovenske razvojne družbe na D.S.U. leta 2004, je bilo jasno razvidno, da dolg do Murka obstaja, čeprav je vodstvo D.S.U. želelo prikazati nasprotna dejstva. Kot razkrivamo tokrat, pa je Murk ob izbrisu svojega podjetja po spornem Gasparijevem zakonu iz leta 1999 napravil dve ključni napaki, zaradi katerih njegova krivica verjetno nikoli ne bo popravljena; prvič, na izbris se namreč ni pritožil, in drugič, ko je dobil v roke odločbo arbitražnega sodišča, da se mu morajo sredstva iz državnega proračuna povrniti, v desetih letih ni vložil zahtevka za sodno izterjavo, zato je zadeva zastarala. Kljub temu majhno upanje za Murka še obstaja, pravi strokovnjak za gospodarsko pravo in mariborski univerzitetni profesor Šime Ivanjko. Travmatično je, ko človek na sprejem na ministrstvu čaka 25 let. SESTANEK NA MINISTRSTVU Na ministrstvu za gospodarstvo so nam potrdili, da se je državni sekretar Matevž Frangež (45) 9. novembra res srečal z Murkom in njegovo pravno zaupnico, čeprav naj bi bilo sekretarju že vnaprej jasno rečeno, da se propadlemu podjetniku, nekdanjemu lastniku Zidarstva Murk in Mugrada, ki je imel sredi 90. let več kot 30 zaposlenih, ne da pomagati. »Ob razumevanju človeške stiske je državni sekretar prisluhnil njegovi zgodbi. Ob tem mu je razložil stališče ministrstva, da ne obstaja pravni temelj za njegove zahtevke in da država ne more arbitrarno sklepati poravnav, če za to ne obstajajo zakonite podlage in zakoniti postopki. Edina pot za upoštevanje njegovih zahtevkov je, da zatrjevane krivice in odgovornost države zanje dokaže pred sodiščem,« so za Domovino pojasnili na Ministrstvu za gospodarstvo. Slavko Murk pa je za naš medij po sestanku povedal, da je nad »izplenom« izjemno razočaran, čeprav so mu osebni arhiv Slavka Murka dali vedeti, da neka možnost, ki je še ni izkoristil, po vseh teh letih vendarle še obstaja. »Dejali so mi, da ne morejo sprejemati politični odločitev, čeprav je bilo vse, kar je zaznamovalo mojo usodo, politično. Politična podjetja so tista, ki so mi ostala dolžna denar, politika je tista, ki je sprejela zakon, s katerimi so me kljub terjatvam do države preprosto izbrisali, in državna podjetja so tista, ki so mi ostala dolžna,« pripoveduje Slavko Murk, ki je oktobra stavkal že tretjič v zadnjih letih. Vmes je bil v tako slabem zdravstvenem stanju, da se je zgrudil na pločniku pred veleposlaništvom in so ga morali oskrbeti v zagrebškem kliničnem centru. VIZJAKOVO PISMO Je pa zelo travmatično, ko človek na sprejem na ministrstvu čaka 25 let, dodaja Murk, ki nam vedno znova rad pokaže pismo finančnega ministra v Slavko Murk je svojo gladovno stavko končal na 36. dan. <strong>125</strong> 30. 11. 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO 31 prvi Janševi vladi, pokojnega Andreja Bajuka. Ta ga je leta 2005 napotil na Ministrstvo za gospodarstvo, zadevo odstopil Andreju Vizjaku (58), ki ga je takrat vodil, a ga nikoli ni sprejeli. Kot smo poročali, je leta 2014 sedel v kabinetu Alenke Bratušek (53) ob navzočnosti tedanje informacijske pooblaščenke, zdaj predsednice republike Nataše Pirc Musar (55). Obljubljali so mu hitro rešitev, epiloga ni bilo nikoli. Tudi leta 2020, ko je bil na oblasti Janša (65), mu je njegov vodja kabineta Peter Šuhel (39) predlagal, naj toži državo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Da se mu je zgodila huda krivica, mu je v pismu zatrdil tudi Zvone Černač (61). »Po 17 letih od Bajukovega pisma so me na ministrstvu sprejeli. Vmes sem izgubil 10 tisoč ur življenja v borbi za pravico. Vsi vedo, da sem oškodovan, vsi se mi opravičujejo, ampak nihče mi ne more pomagati,« razočarano razlaga Slavko Murk. Kot navaja Murk, mu je sekretar Frangež svetoval, naj se pritoži na Državno odvetništvo po veljavnem zakonu ZOKIPOSR (Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008), ki je v veljavo stopil leta 2021 kot poskus poprave krivic izbrisanim lastnikom podjetij. Zakon je nastal na mariborski pravni fakulteti pod avtorstvom prof. Šimeta Ivanjka in sodelavcev, ki že več kot 20 let opozarjajo, da je v Drnovškovi vladi sprejeti zakon iz leta 1999 nezakonit in je kršil človekove pravice zaradi prenosa obveznosti kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Murku so sicer že vnaprej povedali, da ga bo Državno odvetništvo zavrnilo, a šele potem mu bo omogočen pravni instrument pritožbe na Vrhovno sodišče. »To pa pomeni mesece in leta dodatnega čakanja. Upal sem na kakšno poravnavo, a se tega brez sodnega procesa ne more narediti,« pravi Murk. ZAKON »ZOKIPOSR« Šime Ivanjko, ki Murkov primer spremlja zadnjih 10 let, pravi, da je takšna pojasnila Ministrstva za gospodarstvo pričakoval. »ZOKIPOSR, katerega avtor sem sam, tukaj ne more pomagati, ker je zakon namenjen temu, da država podjetnikom izplača 60 odstotkov tistega zneska, ki ga je družbenik kot fizična oseba moral plačati za svojo izbrisano Murk ni oškodovan, ker je državi plačal preveč. Ravno obratno je – država ni plačala njemu. firmo,« razlaga Ivanjko. Murkov primer je drugačen, saj mu je država ob izbrisu podjetja ostala dolžna več kot dva milijona evrov. Spomnimo se: Gasparijev zakon leta 1999 je preprosto veleval, da se družba izbriše iz registra, če ta bodisi leto dni ni poslovala preko računov v Sloveniji bodisi ni imela računa v Sloveniji ali poštnega nabiralnika na naslovu, kjer je bila prijavljena. »Pogoji za izbris so bili nečloveški, vsakdo jih je lahko hitro izpolnil. Podjetnik ni izplačal treh mesečnih plač zaposlenim in je že bil v težavah,« razlaga Ivanjko. Podjetniki, ki so poslovali z državnimi podjetji, kot je SMELT, in založili svoj denar, potem pa jim ta računov ni pokril, so se hitro znašli v rdečih številkah. »Med letoma 1999 in 2002 je bila praksa, da je banka preverjala poslovne račune in podatke sporočala sodišču. Sodišče ni ničesar preiskovalo, samo izdajalo je sklepe o začetku postopka izbrisa. Ne govorimo o stečaju, ampak kar o likvidaciji. To pa je nekaj, česar naše pravo takrat ni poznalo,« je ekspliciten Ivanjko. Na ta način je bilo v času tretje Drnovškove vlade izbrisanih na stotine slovenskih podjetij. Sklepe o izbrisih je sodišče pošiljajo na naslove družb in ne posameznikom. Murk na sklep o izbrisu po besedah Ivanjka ni odreagiral, moral pa bi se pritožiti na postopek izbrisa, česar ni storil. »In potem je bil izbris družbe objavljen v oglasnem delu Uradnega lista RS.« V tistem času je bila obveznost družbenikov in delničarjev sicer solidarna odgovornost. »Bilo je nepojmljivo, da bi delničar plačal dolgove družbe. Številni so jih in temu je namenjen ZOKIPOSR. Murk ni oškodovan, ker je plačal državi preveč. Je ravno obratno, država ni plačala njemu, Smelt mu je ostal dolžan.« ZOKIPOSR, na katerega naj se sklicuje Murk po navodilih ministrstva, je po pojasnilih Ivanjka torej namenjen temu, da omogoči pravico stotinam podjetnikov in delničarjev, ki so plačali dolgove izbrisane družbe. Po tem zakonu lahko od pravobranilca v treh letih zahtevajo 60 odstotkov povračila tega plačila, če dokažejo, da so znesek poravnali. A Ivanjko opozarja, da se tudi tukaj država poskuša spretno izviti iz primeža zakona, ki bi državo lahko stal na desetine milijonov evrov; v postopku sprejemanja jeseni leta 2021 je namreč skupina poslancev vložila amandma na 5. člen in ga dopolnila s pravnim argumentom, da mora podjetnik dokazati, da ni imel odvetnika, ko mu je bila družba izbrisana, in da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da družba ne bi bila izbrisana. »Zdaj pa si to predstavljajte. Če ste imeli odvetnika, ne morete zahtevati denarja. Če niste imeli odvetnika, so bili vsi ti zahtevki za povrnitev v dveh letih od sprejema zakona do danes zavrnjeni. Izplačanega ni bilo niti enega centa, ker se je državno odvetništvo sklicevalo na famozni 5. člen, ki ga je tolmačilo državi v prid,« razlaga Ivanjko. Tudi Evropsko sodišče je jasno povedalo, da Slovenija leta 1999 takšnega zakona sploh ne bi smela sprejeti, saj za to niso bili izpolnjeni pogoji: ni bilo izrednih okoliščin. DOLG OBSTAJA, PRAVNA PODLAGA ZA IZTERJAVO PA NE ZOKIPOSR je zdaj na Ustavnem sodišču, saj je Državno odvetništvo ugotovilo, da nobenemu zahtevku ne more ugoditi, ustavne sodnike pa sprašuje, kako si razlagati famozni 5. člen zakona. Ustavno sodišče je pred dobrim tednom o tem spet razpravljalo, a odločitve še ni sprejelo. Ivanjko je še prepričan, da bo pravobranilstvo tudi Murka v primeru pritožbe zavrnilo z argumentom, da je zadeva pred desetletji zastarala. »Mislim, da je njegov primer izgubljen, če država, v njenem imenu vlada, ne želi obljubiti, da v primeru pritožbe na Vrhovno sodišče ne bo tudi sama odgovorila z argumentom zastaranja. Potem naj dvigne roke in pozabi na teh 10 milijonov evrov, žal.« Spomnimo, Ivanjko je v pismu predsedniku vlade predlagal, naj država, ko bo Murk izplačilo zneska zahteval na Vrhovnem sodišču, ne izkoristi možnosti pritožbe s sklicevanjem na zastaralne roke. Dolg namreč uradno obstaja, Murk samo pravne podlage za izterjavo nima več. <strong>125</strong> 30. 11. 2023
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: Svobodnjaške NORČIJE in desnosred
Page 5 and 6: VSEBINA 5 18 Zadišalo je po Svobod
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 Skupina Holding Slo
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Vid Mlakar @VidMlakar
Page 11 and 12: KARIKATURA 11 BORIS OBLAK
Page 13 and 14: TEMA TEDNA 13 likopterjev Slovenske
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 Notranjost helikopter
Page 17 and 18: KULTURA 17 ževna sem steblika. Nje
Page 19 and 20: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 21 and 22: INTERVJU 21 Za nami je nekaj pestri
Page 23 and 24: INTERVJU 23 bil brez pandemije. Ime
Page 25 and 26: ANDRAŽ ARKO UROŠ RANFL Tam stoji
Page 27 and 28: SVOBODNO GOSPODARSTVO 27 setih leti
Page 29: SVOBODNO GOSPODARSTVO 29 PRAVICA DO
Page 33 and 34: AKTUALNO 33 Minister za kmetijstvo
Page 35 and 36: Komentar ROK ČAKŠ FACEBOOK GIBANJ
Page 37 and 38: SVET 37 MANJ MINISTRSTEV, NIŽJI DA
Page 39 and 40: poročijo proti volji svoje družin
Page 41 and 42: AKTUALNO 41 vztrajajo, da napaka š
Page 43 and 44: SVET 43 Z nadaljevanjem konflikta b
Page 45 and 46: INTERVJU 45 nici pri skavtih. Z nek
Page 47 and 48: PROMOCIJSKA VSEBINA ADVENTNA AKCIJA
Page 49 and 50: Komu in čemu služi ta strah? Če
Page 51 and 52: NENAPISANO 51 Četrtkov večer je n
Page 53 and 54: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 55 and 56: Priporočila BEREMO, GLEDAMO, POSLU
Page 57 and 58: DOGODKI Koledar dogodkov NOVEMBER |
Page 59 and 60: Kolumna TINO MAMIĆ Mwoja Wajdušna
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SESTAVIL ANDREJ PRAZNI
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL K
Page 65 and 66: TA DESNA: Tam imam eno daljno sorod
Page 67 and 68: ANDRAŽ ARKO Pr(a)va božicna zgodb

Domovina 125: Ker nimamo reševalnega helikopterja, ljudje umirajo (Predogled)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?