Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry

OLIFANTS RIVER WATER RESOURCES DEVELOPMENT PROJECT (ORWRDP)
ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT SUMMARY OF THE DRAFT ENVIRONMENTAL IMPACT REPORT
le go tia ga go ela ga meetse mo go tswalanago le projeke go swanetše go bewa leihlo nako le nako ka mo go
tšwelago pele.
Borapolasa le ditšhaba tša magaeng bao ba arolago meetse a go nošetša, ba be ba tshwenyegile ka gore
letamo le šišintšwego le tla ba le mafelelo a mabe go palo le go tia ga meetse Dinokeng tša Steelpoort le
Olifants. Beng ba dišere ba be ba tshwenyegile gape ka gore letamo le šišintšwego le ka ba le mafelelo a mabe
go Kruger National Park le Massingir Dam ya Mozambique.
6.1.1 Dilo tšeo di utolotšwego tša EIA le dikeletšo – palo le go tia ga go ela ga noka
Ditshepedišo tša meetse di kopantšwe e bile go agwa ga Letamo la De Hoop le šišintšwego Nokeng ya
Steelpoort, le ditšwetšopele tša moepo tše tswalanego le letamo di ka ama palo le go tia ga meetse ao a
elelago Nokeng ya Olifants. (Go bohlokwa go gopola gore palo ya meetse le go tia ga meetse di tswalane
kgauswi. Ka mohlala, go fokotšwa ga go ela go ka feleletša ka go oketšega ga baagi ka nokeng ka gobane go
na le meetse a manyenyane go ka “timola” tšeo di dulago ka meetseng).
Dinyakišišo mabapi le tekanyetšo ya dithušo tša meetse di bontšhitše gore letamo le šišintšwego go nale
kgonagalo ya gore le theoše palomoka ya go ela ga ngwaga le ngwaga Nokeng ya Steelpoort leporogong la
ditšhipi leo le lebilego Jane Furse ka mo e
ka bago 63%. Go fokotša mo go ka
hlaloswa ka tsela e latelago: nakong ya
dipula tše phagamego, le go ela ga dinoka
go phagamego, meetse a mantši gona bjale
a tla ela nokeng ka ntle le go dirišwa. Ge
eba letamo le le boemong bja lona, go ela
go phagamego go ka bolokwa ka tsela ye,
meetse ao a “lahlegilego” nakong e fetilego
a ka bolokwa letamong bakeng sa go
dirišwa nakong e tlago.
Gaešita le ge go ela ga ngwaga le ngwaga
(go akaretša dinako tša go ela go
phagamego) go tla theošwa Nokeng ya
Steelpoort, tutuetšo ya go ela ga ngwaga le
ngwaga Nokeng ya Olifants e letetšwe gore
e be e nyenyane. Matamo a mangwe
seswarong sa Noka ya Olifants a na le
mafelelo a magolo go go elela Nokeng ya
Olifants go feta ao a dirilwego projeke ya
Lepokisi 2. Dilo tša bohlokwa tše Utolotšwego:
Boleng le tsela yeo noka e elago ka yona.
• Go dirišwa ga ngwaga le ngwaga ga Noka ya
Steelpoort go tla theošwa ka mo e ka bago 63% ka
go ela go phagamego ga go boloka .
• Go lokollwa ga Letanka go tšwa Letamong la De
Hoop go tla ba le mafelelo a mabotse a ekholotši
Nokeng ya Steelpoort.
• Letamo la De Hoop le šišintšwego le tla ama
ganyenyane go ela ga meetse Nokeng ya Olifants
(e lego, Kruger National Park).
• Tirišo ya Noka ya Steelpoort bjalo ka sefetiši go tla
thuša tshepedišo ya noka.
• Mafelelo a go tia ga meetse go tšwa go meepo e
okeditšwego ka go hlongwa ga molaotheo le go bea
leihlo mo go tšwelago pele.
Letamo la De Hoop. Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa gona bjale e rerišana ka ditaba tšeo di
tswalanago le go ela ga Noka ya Olifants ka mosepelo wa go hlongwa ga “Letanka” (bona Seswantšho 5).
Go bohlokwa go lemoga gore Molao wa Meetse a Setšhaba (Molao wa bo-36 wa 1998) o nyaka gore meetse a
abjwe bakeng sa go kgotsofatša dinyakwa tša “Letanka” pele ga gore go kgotsofatšwe dinyakwa tša badiriši ba
bangwe. Letamo la De Hoop leo le šišintšwego le tla hlangwa le go šomišwa ka tsela yeo e tla kgonthišetšago
gore meetse a lokollwa ka go dumelelana le dinyakwa tša molao tša go aba dinyakwa tša “Letanka” Nokeng ya
Steelpoort. Se se tla baka maemo a tlase a go ela Nokeng ya Steelpoort gore e be a phagamego ka mo go
kgethegilego go feta go ela ga tlase mo go bilego gona gona bjale. Ka gona, go ka letelwa gore meetse-fula e
be a manyenyane (ka gobane go na le meetse a oketšegilego ka gare ga letamo) e bile go ela ga tlase e tla ba
go phagamego (ka gobane go ela ga tlase go ka oketšwa go tšwa Letamong la De Hoop). Se se swanetše go
ba le mafelelo a mabotse go diphoofolo le dimela le badiriši ba fapa-fapanego ba meetse le noka ka kakaretšo,
gagolo ge eba noka e dirišwa bjalo ka sefetiši. Go feta moo, Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e tla
hlompha ditokelo tša molao tša meetse.
Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e ka se kgone go fana ka meepo le intaseteri tšeo di nago le meetse
a mantši a go katološa mešomo ya yona, ka ntle le go lemoga le go bolela ka ditaba tšeo di theošago meetse
le go oketša badudi ka godimo le ka tlase ga meetse. Ka lebaka le, Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e
tšweletša Leano la go Tia ga Meetse bakeng sa selete bjalo ka karolo ya Leano la Taolo ya Dithušo tša Meetse
tše Kgopantšwego le legolo. Lega go le bjalo, go bohlokwa go ela hloko gore maano a a tla tšea nako go
hlongwa. Maikemišetšo a gona bjale a Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa ke go kgonthišetša gore go
12