Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry

OLIFANTS RIVER WATER RESOURCES DEVELOPMENT PROJECT (ORWRDP)
ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT SUMMARY OF THE DRAFT ENVIRONMENTAL IMPACT REPORT
6.7.5 Boemo bja ditokelo tša diminerale le dikgopelo tša naga
Palo ya dikgopelo e rekhotilwe go dithoto tšeo di amago ke letamo le šišintšwego, eupša dikgopelo tše di be di
sešo tša tiišetšwa le go ngwadišwa. Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e ikopanya le Komiti ya
Dikgopelo tša Naga ya Mpumalanga e bile e tla rerišana le tšona go ya pele ka go dumelelana le melao e
bušago ya dikgopelo tša naga.
Highveld Steel le Vanadium Corporation di na le ditokelo tša diminerale polaseng ya De Hoop. Bontšhi ba
ditokelo tša diminerale bo šetše go epilwe le go tsošološwa, e bile go šetše karolo e nyenyane. Kgoro ya
Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e ikopantše le Highveld Steel le Vanadium Corporation e bile go na le
dipeakanyo tša go epolla diminerale tšeo di šetšego pele ga ge letamo le ka tlatšwa ka meetse.
6.7.6 Go bolokega ga letamo
Sehlopha sa SIA se ile sa bontšha polokego, dikgonagalo le ditlamorago tša go palelwa ga letamo, nakong ya
Tekanyetšo ya go Amega e le taba e oketšegilego yeo e ka kgonegago. Afrika Borwa e na le matamo a mantši
a magolo a go boloka meetse dinokeng tše mmalwa, e bile go fihla letšatši le, ga go na go palelwa le ge ele
gofe ga matamo a a a magolo a go boloka meetse mo go diregilego. Ka kakaretšo, letamo le legolo la go
boloka go nale kgonagalo ya gore le palelwe ge le tlatšwa ka lekga la mathomo. Matla a fapa-fapanego a a
šomago leboteng la letamo a tla leka-lekanywa a tiišwa ka morago ga go tlatšwa ga mathomo ga letamo.
Letamo le šišintšwego la De Hoop le tla ba le tsela ya go tšholla meetse yeo e agilwego ka konkereiti e bile ga
go bonwe go na le tlhokego ya go tsenya diphaephe leboteng ka moka (mo go nago le kgonagalo ya gore go
fokodiše lebota la letamo).
Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e diriša ditaelo tše tiilego tša polokego ya letamo matamong ka moka
(go ya kamoo go nyakegago go Kgaolo 12 ya Molao wa Meetse a Setšhaba (Molao wa bo-36 wa 1998)). Kgoro
ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e na le Balaodi ba Polokego ya Letamo e bile Balaodi ba nako le nako ba
hlahloba matamo ka moka nageng. Go palelwa ga letamo go tšewa e le kotsi e nyenyane kudu.
Mabakeng a ditiragalo tša dipula tše phagamego, go phophoma go tšwa lefatleng go tla direga ditseleng tša go
tšholla meetse e bile go ka feleletša ka meedi ya meetse-fula. Lega go le bjalo, ge eba se se direga, Kgoro ya
Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e tla boledišana kapejana le batho bao ba amegago ka go lebanya e go elela
ga letamo. Batho ka nako yeo ba tla ba le nako e lekanego gore ba itloše, maruo a bona, dipompo tša dinoka,
le dibopego tše dingwe gore di išwe mebotong pele meetsefula o ba fihlelela.
6.7.7 Go fedišwa
Tekanyo ya botelele bja projeke e nyakile tekanyetšo ya mafelelo ao a ka bago gona ao a bakwago ke go
fediša (ge eba letamo le ka tswalela gomme le se sa dirišwa). Lega go le bjalo, matamo ke dikarolo tša nako e
telele e bile a fapane le ditšwetšopele tše dingwe tša go swana le diintaseteri le meepo e bile ka mo go
tlwaelegilego ga a hlamelwe gore a tlo fedišwa. Letamo le šišintšwego le hlametšwe bakeng sa seretse seo se
tla dulago go feta mengwaga e 50. Go thata go bolela e sa le pele gore go fediša go ka ba le mafelelo afe a
tikologo le a selagae ge eba go ka ba le kgonagalo ya gore go direge. Sehlopha sa EIA se eletša gore go
swanetše go dirwa tekanyetšo ya mafelelo ao a ka bago gona mo e ka bago mengwaga e mehlano pele go ka
fedišwa bakeng sa go fokotša mafelelo ao a ka bago gona. Tekanyetšo ye e swanetše go bolela gore mafelelo
a a ka laolwa bjang.
6.7.8 Ditumelelano tša Boditšhaba-tšhaba le Diporotokole tša Dithuto tša Meetse tše Abelanwago
Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa, ka Mmušo wa Repabliki ya Afrika Borwa, ke mosaeno wa
ditumelelano tše fapa-fapanego tša boditšhaba-tšhaba le diporotokole go dithuto tša meetse tše abelanwago le
dinoka tše fetago mellwane. Ditaba tše di etšwe hloko projekeng ya gona bjale ke Sehlopha sa Mošomo sa
Kgoro se ineetšego e bile mmušo wa Limpopo o ile wa tsebišwa ka Projeke e šišintšwego, gomme baemedi ba
bona ba ile ba newa dipego tša tikologo. Ditlamorago, ka mo go kgethegilego tša Mozambique go ile gwa
lebeletšanwa le tšona ka temošo ya semolao e bile ga se gwa hlagišwa boipelaetšo ka nako yeo e bego e
dumeletšwe ke Porotokole ya SADC go Dithuto tša Meetse a Abelanwago yeo e boeleditšwego.
20