Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry

OLIFANTS RIVER WATER RESOURCES DEVELOPMENT PROJECT (ORWRDP)
ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT SUMMARY OF THE DRAFT ENVIRONMENTAL IMPACT REPORT
6.2.2 Dilo tše utolotšwego tša EIA le dikeletšo – ditshepedišo tša diphedi tša mmung
Letamo le šišintšwego le Lefelong la goba ga Tlhago ga Semela la Sekhukhune. Mehuta e mmalwa ya dimela
tša tlhago di direga lefelong leo, e lego seo se bolelago gore mehuta ya dimela e tšwelela feela lefelong le.
Dimela tšeo di welago ka tlase ga letamo leo le šišintšwego di fapana go tloga go mafelo a amegago ga bonolo
go ya go mafelo a sa amegego gabonolo. Mafelo a mangwe ga a ngwalwa gabotse e bile mehuta e meswa ya
dimela e a utollwa. Se se bontšha gore go na le kotsi e itšego ya go lahlegelwa ke bontšhi bja dimela tšeo di sa
tsebjwego ka baka la go hlongwa ga matamo. Go rekhotilwe mehuta ya dilo ya Red Data e lego dimela tše
lesomepedi, diphoofolo tše amušago tše nne, dinonyana tše tharo le segagabi se tee. Mehuta e mentši ya
dimela mafelong a tšwetšwago pele ao a šišintšwego e dirišetšwa go dira dihlare, dijo, dikgong goba mesepelo
e mengwe ya go diriša ke batho ba lefelo leo.
Go nale kgonagalo ya gore boemo bjo tšhošetšago bja ditšhaba tša dimela le mehuta ya dimela e ka oketšega
ge eba Letamo le šišintšwego la De Hoop le agwa. Ditsebi tša EIA di eleditše gore ditiragalo tša go aga le tša
go rulaganya di swanetše go ela hloko ka
dinako tšohle boemo bjo bo bo
Lepokisi 3. Dilo tša Bohlokwa tše Utolotšwego:
Meetse le Mmu wa Tikologo.
• Lefelo la go ba ga Tlhago ga Semela la ga
Sekhukhune (SCPE) ga le a babalelwa.
• Ga go na mafelo a babaletšwego ka semolao go
Dithokgwa tša Dithabeng ka gare ga SCPE.
• Go khupetšwa ga dihekthara tše 1 690 go tla oketša
boemo bjo tšhošetšwago bja mehuta ya dimela, ka
gona, o eletšwa go tsena o butše mahlo.
• Go imolla mo go sa dirwego setsheng ka pabalelo
ya mafelo a swanago (go kaone go e nale go tlošwa
ga semela se tee).
14
tšhošetšwago. Mehuta e mengwe ya dimela
e ka tlošwa gore e šireletšwe ge e se
setsheng. Lega go le bjalo, go bohlokwa go
lemoga gore tshepedišo ya diphedi (dimela,
diphoofolo, mmu, meetse bj.bj) di swanetše
go šireletšwa ka moka go e na le go
šireletša feela mohuta o tee.
Go tlaleletša mo, EIA e eletša gore go
swanetše go dirwe dinyakišišo mabapi le go
swanelega ga dilo tše dingwe bakeng sa go
lemoga mafelo a a mangwe a swanago mo
go nago le tšwelopele, mo dimela tšeo di
lego kotsing le tshepedišo ya diphedi di ka
šireletšwago ka semolao. Kgopolo ya
Sehlopha sa EIA ke gore lefelo la
Sethokgwa sa Thabeng sa Sekhukhune, sa bogolo bjo swanago le tšwetšopele yeo e šišintšwego, le
babalelwe ka semolao. Go eletšwa gape gore mešomo ya go phološa e dirwe bakeng sa go tloša mehuta e
mentši ka mo go kgonegago yeo e lego kotsing. EMP e tla dira kabo e kgethegilego bakeng sa dikeletšo
nakong ya kago bakeng sa go kgonthišetša gore mafelelo a ditiragalo tša kago (ka mohlala, tšhilafalo le
kgogolego) e theošwa ka tsela e nago le bokgoni.
Lefelo le tla akaretšwago e tla ba noka le meedi ya yona. Lega go le bjalo, lebota le tla agwa mo go nago le
dimela tša dithabeng, ka gona, go hlongwa ga megato ya pabalelo yeo e sego ya setsheng bakeng sa noka,
moedi le dimela tša dithabeng go tla ba bohlokwa.
6.3 Go ba gona nako e telele le taolo ya go tsoma meetse (go seketša meetse, go a
diriša gape le go a hlwekiša)
Beng ba dišere ba hlagišitše ditaba mabapi le taolo ya tlhokego ya meetse le go ba gona ba projeke ka nako e
telele. Beng ba dišere ba bontšhitše gore projeke e šišintšwego e swanetše go ela hloko melao ya motheo ya
taolo ya tlhokego, le pabalelo ya meetse e swanetše go kopantšhwa projekeng. Ba kgothaleditše gape gore
batho ba swanetše go rutwa ka tlhokego ya meetse le ditaba tša pabalelo. Bokgoni bja go diriša meetse bo
swanetše go kaonafatšwa ditorotswaneng le mafelong a metse-setoropong, temo ya go nošetša le mešomo ya
meepo. Projeke gape e swanetše go bontšha mehola ya ekonomi (bona pejana), go amogelega ga selegae le
bothakga (bona Seswantšho 2 seo se hlalosago sebopego sa go ba gona go ya go ile).
6.3.1 Dilo tše utolotšwego tša EIA le dikeletšo – taolo ya go tsoma meetse
Go na le ditsela tše pedi tša go lebeletšana le mathata a go hlokega ga meetse lefelong. Tlhokego ya meetse e
ka rarollwa ka (go swana le go aga matamo le dibopego tše dingwe) goba tlhokego e ka theošwa (ka go lebiša
hlokomelo diprojekeng tšeo di godišago pabalelo ya meetse). Tsela e nngwe, e ka ba go diriša ditsela tše tše
pedi di kopantšwe.
Le lengwe la mabaka a bohlokwa bakeng sa Letamo le šišintšwego la De Hoop le kabo ya meetse ka bontši e
be e le sebaka sa go diriša intaseteri ya moepo bakeng sa go hola tšwetšopele ya ekonomi lefelong leo. Go