Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry

OLIFANTS RIVER WATER RESOURCES DEVELOPMENT PROJECT (ORWRDP)
ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT SUMMARY OF THE DRAFT ENVIRONMENTAL IMPACT REPORT
Dikeletšo go EIA mabapi le lešata, lerole le go širwa ga pono di swanetše go lebiša hlokomelo go thibeleng
mafelelo a go fihla bokgoleng bjo bo ka kgonegago. Ditiragalo tšeo di bakang mafelelo a di swanetše go laolwa
le go hlokomelwa ka mokgwa o beakantšwego ka mo go swanetšego.
EIA gape e eletša gore go swanetše go bolelwe ka taolo ya ditšhila go EMP bakeng sa go thibela mafelelo a
tseneletšego tikologong yeo e amogelago.
6.6 Khwetšo ya naga le Tefo
Beng ba naga ba poraebete le maloko a setšhaba ba be ba tshwenyegile ka palo ya mafelelo ao a ka tlišwago
ke projeke e šišintšwego. Ka mohlala, dingongorego di ile tša ntšhwa ke maloko a Tshehla Trust bao ba amago
ke projeke e šišintšwego ka gobane letamo le ka dira gore go be le kgogolego ya go feta 60% ya naga ya
bona. Beng ba poraebete gape ba be ba tshwenyegile ka letamo leo le tla gogolago mafelo a mangwe le
dithoto tša bona gape le go lokišwa ga tsela ya R555 mo go tla ripago dipolasa tša bona. Beng ba naga ba
bantši gape ba bontšhitše gore bahlanka ba bantši ba ka tloga ba bona go le bonolo go tsena dithotong tša
beng ba naga. Beng ba naga ba poraebete le ba setšhaba ba itše ba tshwenyegile ka mafelelo a mabe ao
projeke e ka bago le wona mabapi le temo, boeti le pono ya polokego. Beng ba dišere le bona ba be ba sa
kgonthišega mabapi le kamoo tefo ya naga yeo e amegilego e tla diregago ka gona le gore go tla nolofatšwa
bjang.
6.6.1 Dilo tšeo di utolotšwego tša EIA le dikeletšo – khwetšo ya naga le tefo
Gaešita le ge lefelo ka moka le bona go tiišwa ga ekonomi, beng ba naga bao ba lego mo letamo le tla bago
gona le bao ba amiwago ke letamo le šišintšwego ba tla amogela tefo. Go bohlokwa go ela hloko gore
sehlopha sa EIA se ka se hlakantšhe tefo ye goba go rerišana le beng ba naga ka go hwetšwa ga naga le tefo.
Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e tla hwetša bahlanka le khwetšo ya naga ka go lebanya le beng ba
naga.
EIA e eletša lelokelelo la dilo tšeo di swanetšego go elwa hloko ka mo go kgethegilego le mabaka ao a
swanetšego go elwa hloko nakong ya khwetšo ya naga le tefo ka go dumelelana le molaotheo (bona Karolo 9.6
le 10.6 Pegong e tletšego e Sekasekilwego a go Amega ga Tikologo). E eletša gape gore beng ba naga ba
swanetše go fa mmušo tshedimošo e lekanego bakeng sa go dumelela go tšea sephetho mo go dirilwego ka
tsebo.
EIA e hweditše gore mosepelo wa tefo go bapa le ditsela tša diphaephe, gaešita le ge ele o mogolo, o tla ba
thata ge go lebeletšwe nako le maiteko. Go letetšwe gore ditirelo (kudu-kudu meetse le mohlagase) di tla
šitišwa ka nakwana nakong ya go aga e bile di swanetše go bušetšwa e le tšona tšeo di tlago pele. Mmušo o
tla ela hloka ditaba tše mmalwa tše
bohlokwa ge o tšea sephetho sa
tekanyetšo le tefo. Ditaba tša bohlokwa di
akaretša mafelo a agilwego (ao a nago le
sebopego se bjalo ka magora, diheke,
dintlwana tša boithomelo, dikaratšhe,
meago ya kgwebo le malapa) mafelo ao a
lemilwego (ka mohlala, mafela) ao go
bunwago ngwaga le ngwaga le tšeo di
dulago di le gona (ka mohlala, dihlare tša
dienywa) le ditsha tša go bolokela. Dilo
tše ka moka tšeo di šetšego di le gona di
swanetše go lekanyetšwa theko le go
lefšwa. EIA e eletša ka gore mosepelo wo
o swanetše go thongwa e sa le pele pele
ga nako ya go thongwa ga go aga. Dilo
Lepokisi 7. Dilo tša Bohlokwa tše Utolotšwego:
Khwetšo ya Naga le Tefo.
• Khwetšo ya naga le tefo di tla direga ka go ya ka
Molao wa Expropriation (63 wa 1975) le molaotheo o
mongwe wo o nyakegago.
• Go šoma ga ekonomi ya diyuniti tše šetšego tša naga
go swanetše go lekanyetšwa ge eba go hlokega.
• Mafelelo a kgonegago a lešata ka baka la go lokišwa
ga R 555
• Go swanetše go bolelwe ka dithušo tša bohwa bja
setšo le go tlošwa ga mabitla.
tšeo di utolotšwego tša EIA di lemošitše gore ge eba mosepelo wo o sa sepedišwe ka toka le go ya ka
mesepelo ya motheo nako ka moka ya ditsela tša diphaephe, batho bao ba amegago ba ka se thabe e bile se
se ka baka dikgohlano tša selegae lefelong leo.
Malapa ao a lego kgauswi le diteišene tša go pompa meetse a aka ba le mafelelo a mabe a lešata, gagolo
bošego. Go lokišwa ga R555 go ka ba le mafelelo a mabe a lešata go beng ba dišere. Ye e sa le taba yeo go
ka ngangišanwago ka yona. Go epollwa ga mabitla go nyaka ditumelelo tše fapa-fapanego go tšwa dikgorong
tša mmušo le malapeng a amegago. Go swanetše go be le mafelo a swanetšego bakeng sa go boloka gape e
le dinyakwa tša modiro wa go boloka di swanetše go phethagatšwa. Mo e ka bago mabitla a 90 a ile a bolelwa
e le ao a tla epollwago le go bolokwa gape e bile go na le kgonagalo ya gore go sa na le mabitla a mangwe ao
18