Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry
Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry
Sepedi - Department of Water Affairs and Forestry
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OLIFANTS RIVER WATER RESOURCES DEVELOPMENT PROJECT (ORWRDP)<br />
ENVIRONMENTAL IMPACT ASSESSMENT SUMMARY OF THE DRAFT ENVIRONMENTAL IMPACT REPORT<br />
MORERO WA PEGO YA TSHEKATSHEKO YA GO AMEGA GA TIKOLOGO<br />
Kgoro ya Ditaba tša Meetse le Dithokgwa e dirile Tekanyetšo ya go Amega ga Tikologo bakeng sa go<br />
nyakišiša gore na go agwa ga matamo a magolo a meetse Nokeng ya Steelpoort le sebopego sa go<br />
abjwa ga meetse ka bontšhi (diphaephe tša meetse, diteišene tša go pompa meetse, go leka-lekanya<br />
matamo, di<strong>of</strong>theiki le matanka) kua dipr<strong>of</strong>enseng tša Mpumalanga le Limpopo mo Afrika Borwa e tla ba<br />
mo go swanetšego tikologo.<br />
Tekanyetšo ya go Amega ga Tikologo e hlomilwe ke Barerišani ba Taolo ya Tikologo ba ACER (Afrika)<br />
le ba tša Tikologo ba CSIR (dikarolo tše di dirwago ka mokgwa wa bokgoni) le Therišano ya Zitholele le<br />
Mekgatlo ya Golder Afrika yeo e swaraganago le dikarolo tša go tšea karolo ga batho bohle. EIA e<br />
dirilwe go ya ka Melao ya R1182 (go etša ge o lokišitšwe), le wa R1183 (go etša ge go lokišitšwe),<br />
R1184 le R448 yeo e gatišitšwego ka tlase ga Molao wa Pabalelo ya Tikologo (Molao wa bo-73 wa<br />
1989). Tshepedišo ya EIA e hlaloswa ka Sengwalweng sa Tlhahlo ya EIA ka go dumelelana le melao<br />
ye. Dikopi tša Ditlhahlo tša EIA di hwetšagala Ofising ya go Tšea Karolo ga Batho Bohle.<br />
Dilo tše di utolotšwego tša dithuto tša ditsebi di ile tša kopanywa gomme di tšweleditšwe ka gare ga<br />
Pego ya Tshekatsheko ya go Amega ka Tikologo (EIR).<br />
Sengwalwa se ke Kakaretšo ya Pego ya Tshekatsheko ya go Amega ka Tikologo (EIR). Morero<br />
wa sengwalwa se ke go bontšha batšea-karolo go se nene mabapi le dilo tše di utolotšwego tša<br />
motheo le tekanyo ya go dira dipheto. Go bohlokwa go gopola gore EIA ga e dire phetho ya ge e<br />
ba mošomo o swanetše go dirwa goba aowa. Go e na le moo, sengwalwa se se bontšha batho<br />
bao ba dirago diphetho (bao ba lego matleng a taolo) le tsebišo e sepedišanago le bakeng sa go<br />
dira diphetho tšeo di bolelwago. Bao ba lego matleng a taolo bao ba etelelago pele go EIA ke<br />
Kgoro ya setšhaba ya Ditaba tša Tikologo le Boeti, bao ba tlago go dira diphetho le go dirišana<br />
kudu le bao ba lego matleng ba pr<strong>of</strong>ense.<br />
Ge go ka kgonega gore mošomo wo o šišintšwego o dumelelwe go tšwela pele ka morago ga go fetšwa<br />
ga EIA, leano la tša taolo ya tikologo (EMP) le tla thongwa e le gore go fetišetšwe dilo tšeo di<br />
hweditšwego go EIA medirong e leka-lekanego bakeng sa go tsenywa thekgong ya modiro.<br />
Kgato ka Morero<br />
Go lemoga ditaba,<br />
go lebiša<br />
tlhokomelo go EIA<br />
EIA E AKARETŠA MEHUTA E MENE YA<br />
DIKGATO TŠE DIKGOLO<br />
Kgato ya Tekanyetšo<br />
ya go Amega<br />
Dinyakišišo tše di<br />
latelanago tša<br />
mafelelo ao a ka bago<br />
gona, a mabotse<br />
goba a mabe<br />
ii<br />
Pego ya go Amega ka<br />
Tikologo<br />
Dilo tše di tiilego tše<br />
di utolotšwego<br />
mabapi le dinyakišišo<br />
tša go amega<br />
Kgato ya go Dira<br />
Diphetho<br />
Ditsebi le bao ba lego<br />
matleng a taolo ba diriša<br />
seo ba ase hweditšego<br />
go EIA go tšea sephetho<br />
ya ge e ba mošomo o<br />
swanetše go tšwela pele<br />
Seswantšho sa 1. Tekanyetšo ya go Amega ga Tikologo e akaretša mehuta e mene ya dikgato tše<br />
dikgolo. EIA bakeng sa kago e šišintšwego ya sebopego sa ORWRDP ga bjale e Kgatong ya Pego<br />
ya go Amega ka TIkologo.