Naše kulturno bogastvo - Razvojni center Srca Slovenije

Štručke s pregretosmetano napušelšankihObčasni vinotoči, imenovani pušenšank,pušelšank (iz nem. Buschenschank,točilnica pod vejo),so bili v preteklosti razširjeni vMirenski dolini in so pomenili pomembendodaten vir zaslužkavinogradnikom, povečini kmetom.Obdržali so se do šestdesetih let20. stoletja, ko je po vaseh v okoliciŠentruperta delovalo več pušelšankov.Pozneje je oblast prepovedalaprosto prodajo vina. Na pušelšankihso prodajali predvsem vino,pogosto pa so ponudili tudi domačedobrote, kot so bile štručke spregreto smetano.Pušelšanki so delovali od spomladido jeseni. Poleg zaslužka je bil namensprazniti sode in tako pripraviti posodoza novo sezono. Na pušelšanke se jevabilo od ust do ust, preko sosedovpa tudi na trgu v Šentrupertu. Klicanjena trgu pred cerkvijo je bilo znanoše v šestdesetih letih 20. stoletja. Obnekdanji Pavlinovi hiši, v kateri sta bilitrgovina in posojilnica, je bila predposojilnico kamnita klop. Po jutranjihnedeljskih mašah so se Šentruperčanizadržali na »plac« in prisluhnili razglasom,ki so jih brali s te kamnite klopi.Na koncu klicanja je klicatelj povabilna pušelšank z besedami: »Pušelšankse vrši…« ter navedel kraj in dan.Pušelšanku so domačini rekli tudi napu za šenk – na pol zastonj. Vino je bilonamreč cenejše kot v gostilni. Odvijaliso se predvsem zvečer ob vikendih, patudi med tednom po kakem večjemdelu. Obiskovalci so bili vaščani, iz sosednjihvasi, včasih tudi hribci, kot pravijodomačini prebivalcem vasi višje vhribih. Sploh imenitni so bili pušelšankitakrat, ko sta bila v Šentrupertu ali naVeseli gori žegnanje in semenj. Prišli somoški in ženske, kar ni bilo nič sramotnega,otroci navadno ne. Odvijal se jekar v domači hiši, v osrednjem prostoru– hiši. Prodajali so predvsem vino,ki so ga sproti prinašali iz kleti v litrihrazličnih velikosti (posebnost sta bilapolič za dva litra štefan ter za tri janez).Ob pijači ni manjkalo hrane, obveznoso ponudili domač kruh pa kako suhoklobaso ali suha rebra. Včasih so ponudilitudi odlično poslastico - štručke, kiso bile narejene iz kruhovega testa inpregrete domače smetane.Štručke s pregreto smetano so nekevrsta potica. Narejene so iz kruhovegatesta in nadevane s pregreto smetano.Pri izdelavi najprej surovo mleko nalijemov nižjo in širšo posodo, pustimostati na hladnem en dan, nato papočasi spečemo v krušni peči, da sesmetana na vrhu zapeče – zarumeniin začne delati mehurčke. Nato jihvzamemo iz peči, odlijemo odvečnotekočino, ostane pa nam smetana. Narazvaljano testo so namazali pregretosmetano, včasih posuli s sladkorjem terzvili kot potico in spekli poleg kruha vkrušni peči. Pečeno so narezali s pomočjokolesc za rezanje.V letu 2011 je bila v sklopu občinskegapraznika občine Šentrupert v organizacijiEtno-družabnega društva Draga inv sodelovanju s strokovnjakom etnologomin društvi prvič izpeljana prireditev»Na pu za šenk« oziroma pušelšankv Dragi. Prireditev je zasnovana kotprikaz kmečkih opravil iz obdobja odkonca 19. stoletja do druge polovice20. stoletja ter pušelšanka. Dogajanjepo kmečkih opravilih se je prestavilo vsredišče vasi, poleg društvene hiše, kjerni manjkalo godcev, humornih vložkovin domače kulinarike, saj so gospodinjepripravile kruh, suhomesnate izdelkein tudi štručke s pregreto smetano.Prireditev, ki se bo po načrtih društvaodvijala vsako leto, skuša prikazati deloin družabno življenje na vasi v preteklosti,hkrati pa popestriti dogajanje vkraju, ga narediti turistično zanimivegain privabiti obiskovalce.34