Naše kulturno bogastvo - Razvojni center Srca Slovenije

Mengeški bizgecPisatelj in etnolog Janez Trdina jemladost preživel v Mengšu, zatoje zelo dobro poznal življenje innavade svojih rojakov. V pismih, kijih je pošiljal mengeškemu kaplanuAntonu Kolarju v letih 1888–1889,je podrobno opisal življenje Mengšanovv 19. stoletju. Dotaknil seje tudi prehranjevalnih navad. Venem od teh pisem omenja preprostojed bizgec.Učenci osnovne šole Mengeš so januarja2010 v okviru festivala Turizmupomaga lastna glava predstavili projektnonalogo z naslovom Trdinovaliterarno-etnološka pot. Etnološki krožek,ki sta ga vodili mentorici LjubicaRožman in Draga Železnikar, je večmesecev raziskoval Trdinovo etnološkodelo, ki se nanaša predvsem na Mengešin Mengšane.S pomočjo etnologa dr. Janeza Bogatajaso učenci odkrili, da je ta jed,ki je žal utonila v pozabo, sestavljenaiz kislega zelja, kisle repe, ječmenovekaše oziroma ješprenja in mesa. Trdinaje bizgec, ki je bil brez mesa in zabele,imenoval vražji bizgec. Gospa ZorkaPožar, predsednica Turističnega društvaMengeš, je pomagala pri odkrivanjurecepta za jed, pravih razmerij medsestavinami in načina priprave.S skupnimi močni so oživeli recept za20 oseb, ki zajema: 40 dag kisle repe,40 dag kislega zelja, 35 dag ješprenja,50 dag prekajenega svinjskega mesa,10 dag naribanega korenja, zaseko,čebulo, česen, peteršilj, sol in poper pookusu. Ješprenjček čez noč namočimo,da se dobro napne. Dobro opranegadamo kuhat. Skupaj kuhamo kislozelje in repo. Ko zavre, vodo odlijemoin dodamo k ješprenjčku. Nato dodamoše ostale sestavine in meso. Ko jemeso že skoraj kuhano, ga narežemona kocke in ga proti koncu kuhanjadodamo jedi. Bizgec mora biti gosljatajed, zato ga po potrebi zalijemo z vodoali še bolje z jušno osnovo. Čas kuhanjaje približno dve do tri ure, jed pa lahkopripravijo le največji kuharski mojstri.Na predstavitvi Trdinove literarno--etnološke poti v osnovni šoli Mengeš,20. januarja 2010, je bil bizgec prvičpredstavljen širši javnost. Nad neverjetnopreprosto in okusno enolončnicoso bili vsi obiskovalci zelo navdušeni.Vsi sodelujoči pri tem projektu pa sobili nadvse veseli pohvale etnologadr. Janeza Bogataja. Vsekakor je željaTurističnega društva Mengeš, da bibizgec postal stalna kulinarična turističnaponudba. Do sedaj sta ga vsvojo ponudbo vključila dva gostinca,in sicer Mengeška koča na Gobavici inTrdinov hram. Domačini pa si želijo, dabi jed bizgec kot avtohtono mengeškojed uvrstili ob bok pristnim slovenskimjedem. S pomočjo občine, ki podpiratovrstna prizadevanja, verjamejo vuresničitev zastavljenih ciljev.38