50%

More documents

Recommendations

Info

POLEDELSTVO TD DZP „Kle~ovce”, Kumanovsko 50 % pogolem prinos na p~enica i ja~men Pi{uva: Makedonka Baldazarska Ako po utroto denot se poznava, toga{ zemjodelskoto pretprijatie „Kle~ovce” od Kumanovo so pravo moè da o~ekuva odli~en prinos od ovogodi{nata ètva na p~enica i na ja~men. Imeno, na startot na ètvata, vo prvite dva dena, tie o`neale nad 12 toni ja~men od 18 dekari povr{ina ili re~isi tri pati pove} e od dosega{niot prosek. „O`neavme 6.760 kg po hektar. Vrz baza na ona {to go imame za prvite denovi od ètvata i ona {to e na teren, o~ekuvame prinosite da bidat nad prose~nite vo Republika Makedonija. Sekako, lo{ite vremenski uslovi, intenzivnite vrneì vo sredinata na juni (tokmu na po~etok na ètvenata sezona), kako i toplotniot bran prethodno, }e ni go namalat prosekot za minimum 20% ili skoro eden ton prinos po hektar. Da ne bea toplotnite branovi sigurno }e `neevme po 5,5 do 6,5 toni po hektar”, veli Bube Trajkovski, sopstvenik na zemjodelskoto pretprijatie „Kle~ovce”. Toj pojasnuva deka ova zemjodelsko pretprijatie go zel od ste~aj so plan za realizacija vo 2008 godina. Sega e gord na zabeleìtelnite rezultati {to gi postignale za samo dve godini, osobeno vo odnos na prinosot. „Spored podatocite so koi raspolagam, prinosite za periodot od 2003 do 20 | MOJA ZEMJA Za nepolni dve godini rodot e zgolemen za nad 50% i toa na zemjata rangirana vo 4. i 5. kategorija. Godinava, vrz osnova na koli~inite dobieni na prviot kontrolen den na ètvata na ja~men, od samo edna parcela (povr{ina od 6,6 hektari) o`neale 5,6 tona po hektar 2007 g. ne nadminale 2.746 kg p~enica i ja~men po hektar od naseanite povr{ini. Koga stanav sopstvenik, vo januari 2008 godina, povr{inite ve} e bea naseani, taka {to ne moè{e da se intervenira na agrotehni~kite podgotovki, no zatoa pak so primena na ve{ta~ki |ubriva i za{tita i preventiva od bolesti, uspeavme da go zgolemime prinosot na 3.600 kg po hektar. Ve}e vo 2009 g. zavr{ivme so prose~en prinos od nad ~etiri toni po hektar. Zna~i, za nepolni dve godini prihodot go zgolemivme za nad 50% i toa na zemjata rangirana vo 4. i 5. kategorija. Godinava, vrz osnova na koli~inite {to gi dobivme na prviot kontrolen den na ètvata na ja~men, od samo edna parcela (povr{ina od 6,6 hektari) izleze 5,6 tona po hektar”, objasnuva Trajkovski i dodava deka ekstra prinosot e od ja~menot od sortata „barun”, koj{to e posaden na ugar odnosno edna godina odleàna po~va. „Vo Makedonija se see i sortata „reks”, no „barunot” e edna od ponovite sorti, proizvod na Zemjodelskiot institut od Osijek. Taa e mnogu rodna, no za na{i uslovi bara i dopolnitelni vloùvawa, pred sè vo sredstva za za{tita od bolesti. Za àl, kaj nas nikoj ne primenuva fungicidi za za{tita od fuzarium i pepelnica i toa e golema gre{ka”, izloùva sopstvenikot. Pove}ekratnoto zgolemuvawe na prinosite {to se o~ekuvaat vo „Kle~ovce”, iskusniot agronom veli de ka se dolì na kompletno pro fesionalno izvr{enata podgotovka, izborot na seme, pravilnoto seewe, prihranuvawe i za{tita na posevite. Toj veruva deka rezultatite od godina{nava, treta po red ètva, }e go pokaàt toa, no im sugerira na zemjodelcite da seat p~enica na povr{ina koja moàt temelno da ja obrabotat. „Nie godinava gi reduciravme povr{inite. Poseavme p~enica i ja~men samo na 700 hektari od mo`ni 950 za taa namena, dodeka na 250 hektari ja smenivme kultura- Poslednive godini stimulaciite nè odràa vo ìvot. Za proizvodstvo na sertificirano seme godinava se dava 14.000 denari po hektar bez ograni~uvawe.
ta, obrabotuvame dobito~en gra{ok i gradinarski kulturi, diwa, lubenica. Na toj na~in seeme vo optimalen rok, a slednata godina taa povr{ina pod drugite kulturi }e ja iskoristime za seidba na p~enica. Zna~i, pravime plodored. Edna godina na odredena povr{ina sadime edna kultura, a narednata na istata povr{ina seeme p~enica. Idejata e zemjodelcite da naseat onolku kolku {to moàt finansiski da izdràt sovremena primena od podgotovka za seewe do celosna za{tita na ìtarkite. „Na{a prednost e toa {to nie ne dozvoluvame bolesta da dojde vo klasot. Godinava u{te vo maj izvr{ivme za{tita od fuzarium, zrnoto go za{titivme vo klas, a prskaweto go napravivme avionski. Perspektivata e i vo toa {to na{eto seme ima mnogu pomalku {ansi za razboluvawe od ona koe ne e tretirano. Najbitna rabota e deka cel svet vleguva i po nekolku pati so za{tita od fungicidi, insekticidi, pa imaat dobri prinosi. Vo Makedonija nitu 0,1 % ne se primenuva i zatoa nemame rezultati. Bez upotreba na fungicidi nema dobri prinosi”, veli sopstvenikot na „Kle~ovce”. 10 denari za kilogram ? „Okolu cenata na p~enicata mnogu golema uloga igra i prinosot. Kako sega stojat rabotite, daleku sme od evropskite prinosi i ceni, no mora da se pribliìme. Svetskata cena na p~enica e mnogu niska, od 100-120 evra po ton. Nie so taa cena ne moè da se vklopime, zatoa {to nitu imame tolku stimulacii, nitu pak tolku golemi prinosi. Kaj nas, smetam deka ako cenata bide 10 denari, }e gi pokrie tro{ocite na nekoj na~in. No, i po taa cena p~enicata nema koj da ja kupi. Lu|eto se ostaveni stihijno da proizveduvaat. Inaku, so sovremeno i modernizirano proizvodstvo, mislam deka uvozot na p~enica }e se namali za minimum 50%”. „Kle~ovce” raspolaga so 1070 hektari obrabotliva povr{ina koja se nao|a me|u patot Kumanovo - Kriva Palanka i patot Kumanovo - Sveti Nikole ili na vozdu{na linija od atarot na selo Kle~ovce kon atarot na Novoseqane. Perspektivata na „Kle~ovce” e vo proizvodstvoto na semenska p~enica, ~ij kvalitet od lani go za{titile so brendirana vre} a. Vo momentov raspolagaat so poveke sorti na p~enica: „radika”, „milenka”, „orov~anka”, „balkanija”, „makedonska rodna”, „pobeda”, „altana”, „mila”, „novosadska rana”. Vo„Kle~ovce” za prvpat vo Makedonija se primenuva se~kawe na slamata na nivite. Na izdrobenata slama na eden hektar se dodava 30 kilogrami aktivna materija od azot za polesno da se razgradi i so toa vo start se dobiva organska masa. No, ako vrz ise~kanata slama na nivata ne se frli |ubrivo za razgraduvawe, toj proces se odviva mnogu pobavno. „Spored kalkulacijata {to ja napraviv za minatata godina, za{tedivme |ubrivo vo iznos do 6.000 denari po hektar. No, realno postoi rizik ako ise~kanata slama ne se zaora dobro ili ako nema dovolno vrneì, moè da se pojavi problem. Lani ima{e mnogu vrneì {to potpomogna slamata dobro da se razgradi, pa zatoa godinava povr{inite koi bea posadeni so dobito~en gra{ok (koj kako azotofiksator ja zbogatuva po~vata so azot) i povr{inite koi se naseani p~enica na p~enica (kade {to po~vata e izrabotena so tretirawe na slama) dadoa natprose~ni rezultati. No, vo sekoj slu~aj, so godini nanazad imalo lo{a navika slamata da se potpaluvala, {to sega ve}e i zakonski e zabraneto, pa se~kalkata za slamata e odli~en izbor”, veli Trajkovski. Uslovi za dobri prinosi se: optimalen rok na seidba (literaturata, a i na{eto iskustvo pokaùva deka optimalniot rok za seewe e od 5, 10 do 25 oktomvri. Sekoi 10 dena zadocnuvawe od optimalniot rok zna~at 10% zaguba na prinosot); koristewe kvalitetno sortno seme; normalno, tuka spa|aat i agrotehni~kite merki okolu podgotovkata za seidba – idealno nanesuvawe na semeto na 12,5 sm pri lentasto seewe; slednata etapa e upotreba na ve{ta~ki |ubriva, no na prethodno analizirana po~va; primena na fungicidi za za{tita od fuzarium i pepelnica nema golemi prinosi. JULI 2010 | 21
Page 1: juli 2010 broj 57 www.ffrm.org.mk c
Page 4 and 5: NASTANI RUBRIKA Novo rakovodstvo na
Page 6 and 7: STAVOVI So cel poefikasno da se isk
Page 8 and 9: MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMAR
Page 10 and 11: STOÂRSTVO Ri~ard Deminik, pretseda
Page 12 and 13: GRADINARSTVO Podgotovki za rasad za
Page 14 and 15: GRADINARSTVO Na nivite vo Ska~inci,
Page 16: OVO[TARSTVO Kalemeweto diva kru{a -
Page 19: • Minimizirawe na zagubite vo pri
Page 23 and 24: Pove}e informacii na www.ffrm.org.m
Page 25 and 26: Rabotilnica za dorabotka na vosok z
Page 27: krajot na septemvri treba da se vne
Page 30 and 31: Sredstva za higiena vo sto~arskite
Page 32: STOÂRSTVO RUBRIKA Manifestacija Na
Page 35 and 36: Regionalen pazaren informator Ungar
Page 37 and 38: RUBRIKA grozje od 2,38 do 2,51 evra

50%

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?