50%

More documents

Recommendations

Info

RUBRIKA PÊLARSTVO Istraùvawe Pod naslov Ozonot gi ~isti ko{nicite Testiraweto pokaàlo deka ozonot vlijae na razgraduvawe na insekticidite coumaphos i tau-fluvalinate, koi denes imaat {iroka primena vo p~elarstvoto za kontrola na varozata i drugite neprijateli na p~elite (Rodoqub @ivadinovi}, d-r med., specijalist po epidemiologija, pretsedatel na SPOS) 24 | MOJA ZEMJA Ozonot ve}e se koristi namesto hlorot za dobivawe na zdravstveno bezbedna voda za piewe i ozoniraweto na vodata vo bazenite vo razvienite zemji e ve}e praktika. Najnovite istraùvawa pokaùvaat deka toj moè da se koristi i za dezinfekcija na ko{nicite. So toa ko{nicite bi moèle da bidat ne samo po~isti, tuku i zdravstveno pobezbedni za ìvotot na p~elite. Do ovie zaklu~oci do{la entomologot Rozalind R. Xems(Rosalind R. James), koja ja vodi Agencijata za prou~uvawe na biologija na opra{uva~i vo Utah. Taa go testirala vlijanieto na ozonot na dva insekticida (coumaphos i tau-fluvalinate), koi denes imaat {iroka primena vo p~elarstvoto za kontrola na varozata i drugite neprijateli na p~elite. Studijata pokaùva deka ovie insekticidi se akumuliraat vo ko{nicite, vklu~uvaj}i go i sa}eto. A toa isto sa}e, po vadeweto na medot, p~elarite pak go vra}aat vo ko{nicite i povtorno go koristat. Vo tekot na eksperimentot, ovie insekticidi bile izloùvani na konstantno relativna vla`nost na vozduhot od <strong>50%</strong>, na razli~ni temperaturi, so razli~ni koncentracii na ozonot i insekticidite coumaphos i tau-fluvalinate. Koristej}i doza ozon od 500 delovi na milion pri temperaturi od 33,9 Celziusovi stepeni, vo traewe od 10 do 15 ~asa, uspeale da se razgradat dvata insekticida vo celost, no za razgraduvawe na pogolemi dozi na tau-fluvalinate bile potrebni 20 ~asa. Isto taka, bila prou~uvana i sposobnosta na ozonot da vlijae na golemiot voso~en molec vo site negovi stadiumi, od jajcata do vozrasnite edinki. Mladite larvi na voso~niot molec bile ubieni po samo nekolku ~asa izloènost na ozonot. No, za jajcata koi{to pretstavuvaat najotporen stadium vo razvojot na voso~niot molec bile potrebni nekolku dena. Xems planira vo slednite testovi da gi utvrdi na~inite na koi{to bi se razgraduvale i drugite pesticidi koi se opasni za p~elite. Taa utvrdila i deka ozonot efikasno gi ubiva mikroorganizmite, koi se predizvikuva~i na mnogu bolesti kaj p~elite, kako {to se varovni~koto leglo i amerikanskata gnilost, no potrebni se mnogu pogolemi dozi na ozon i mnogu podolgi izloùvawa na nego. Praznoto sa}e ja zgolemuva agresivnosta kaj p~elite Malku e poznato deka koga sa}eto vo ko{nicata vo pogolema mera e prazno se zgolemuva agresivnosta na p~elite. P~elnite semejstva koi se nao|aat vo ko{nicite kade {to sa}eto vo pogolemiot del e prazno odgovaraat na napadot dva pati pobrzo i go uboduvaat napa|a~ot dva pati pove}e otkolku semejstvata so mnogu mali povr{ini na prazno sa}e (Kolins, Rinderer, 1985). Od praznoto sa}e se osloboduva dosega neidentifikuvan feromon, koj go poja~uva izletuvaweto na p~elite i aktivnosta na sobirawe i skladi{tewe na medot, no i go podiga nivoto na odgovor na napadite. Vlijanieto na praznoto sa}e, bez obyir dali vo nego se odgleduvalo leglo ili ne, pri zgolemuvaweto na aktivnostite na p~elite pri sobirawe na medot e odamna poznato (Rinderer, Bakster, 1980). Koga nektarot vo prirodata go ima vo izobilstvo, semejstvata od popraznoto sa}e donesuvaat okolu 30% pove}e med. Kolins i Rinderer (1985) ukaùvaat deka ova e rezultat na toa {to semejstvata vo prirodata ~ie sa}e vo golem del e prazno imaat osnovna potreba da go za{titat i ona malo koli~estvo na med {to ve}e go sobrale, pa prirodata napravila tie da bidat poagresivni koga ima mnogu prazni }elii vo ko{nicata, bidej}i toga{ e osobeno bitno da gi za{titat sozdadenite zalihi.
Rabotilnica za dorabotka na vosok za p~elni sandaci PÊLARSTVO Od piti do voso~ni osnovi Pi{uva: Makedonka Baldazarska Procesot na prerabotka na 120 litri vosok vo osnovi za p~elnite sandaci trae 14 ~asa Vo rabotilnicata za dorabotka na vosok na Todor Petkov, sopstvenik na „Agro ìto” od Probi{tip, godi{no se prerabotuva od 10 do 12 tona vosok vo osnovi za p~elnite sandaci za potrebite na pogolemiot del od makedonskite p~elari (vo zemjava ima okolu 80.000 p~elni semejstva). Vo negovata rabotilnica se pro~istuva iskoristeniot vosok i povtorno se vra}a za koristewe. Petkov objasnuva deka pravat sekakov tip na voso~ni osnovi, zavisno od ramkite {to gi upotrebuvaat p~elarite. Standardni dimenzii imaat voso~nite osnovi za sandacite od tipot „Lanstrut” i „Dadan blat”, no poslednite godini se poaktuelni pomali ramki od tipot na „Farar”. Spored nego, najdobro e voso~nite osnovi da se menuvaat po trigodi{no koristewe, koga treba da se smenat ili prerabotat. Od eden kilogram vosok se vadat 14 lanstrutovi osnovi, a 11 od tipot „Dadan-blat”. Prerabotka na 1 kg vosok ~ini 70 denari i se dobiva 5% tehnolo{ki otpad. Obemot na rabota e koncentriran naj~esto od po~etokot na fevruari do krajot na juli. Toga{ e sezonata, a najintenzivna e rabotata vo april i maj, koga cvetaat drvjata. P~elarite nosat vosok za prerabotka vo forma na poga~i vo rabotilnicata. Procesot zapo~nuva so stavawe na voso~nite poga~i vo poseben kazan, t.n. sterilizator (vo ovaa faza postapkata trae od 5 do 6 ~asa). Tuka se vr{i topewe na vosokot na temperatura od 140°C, a za da se postigne taa temperatura, ima pritisok od 2,5 atmosferi. Otkako }e se postigne temperaturata od 140°C, taa se odrùva okolu 1,5 ~asa, a potoa se ispu{ta pritisokot so poseben ventil. Temperaturata se simnuva na 90°C i vosokot se preto~uva vo vtoriot kazan. Ovde temperaturata se sveduva na 80 °C (taa e rabotna temperatura na vosokot) i vosokot ostanuva od 5 do 6 ~asa za da se staloì i site ne~istotii da padnat na dnoto. Zna~i deka tuka vosokot se pro~istuva, se reciklira i kako takov se pu{ta vo slednata faza na ladewe. Koga }e pomine toj period, vosokot e spremen za dorabotka i se pu{ta vo valjacite kade {to te~e po priroden pat na temperatura od 75 °C. Ventilot od kade {to potekuva vosokot se zagreva za da se otpu{ti. Za da zapo~ne da se formira lenta, vosokot go pre~ekuvame i povlekuvame na hartija dodeka da dojde do valjacite koi se navla`nuvaat so voda vo koja ima posebna masna te~nost koja se koristi za organskoto proizvodstvo, a ulogata na te~nosta e vosokot da se odlepi od valjacite. Zad niv ima ventilator, koj{to ja simnuva temperaturata na vosokot koj pa|a me|u valjacite od 75 na 30°C, a toa se postignuva tokmu so pu{tawe na voda na valjacite i so ladniot vozduh od ventilatorot. Ma{inata ima vgradeno i poseben digitron koj ja meri dolìnata na voso~nite osnovi, koja prete`no e 420 mm. Taa se podesuva elektronski, preku elektri~en magnet. Koga }e dojde potrebnata dolìna, toj go aktivira zap~enikot po elektronski pat i magnetot udira na noòt. [irinata ili visinata na voso~nite osnovi se mesti so ovie noèvi (mehani~ki), koi se pomestuvaat levo-desno. Taka na primer, ako vadime „Lanstrut”, gi namaluvame, ako sakame „Dadan-blat”, noèvite gi zgolemuvame. Od pred dve godini Petkov se registriral i za dorabotka na organski vosok, za {to ima i sertifikat od „Balkan bioset”. Za dorabotka na organskiot vosok celokupno se vr{i dezinfekcija na kazanite i ma{inata so 98% alkohol. Karakteristi~no e toa {to organskiot vosok se zema isklu~itelno od kapa~iwata. Za da pomine eden p~elar od konvencionalno vo organsko proizvodstvo mu trebaat pet godini. Ma{inata za prerabotka na vosok, Petkov ja kupil vo 1995 godina od firmata „Zletovo eksport” od Probi{tip (uvezena od Germanija). Taa ima kapacitet da preraboti 40 litri vosok na ~as. Bidej} i vo poslednite godini p~elite se sè popodlo`ni na razni bolesti, a vosokot e kako eden vid na sun|er za bolestite, Petkov pred ~etiri godini nabavil i sterilizator, preku koj se uni{tuvaat site pri~initeli i zarazi {to gi zagrozuvaat p~elite. Najopasna bolest kaj p~elarstvoto e varovni~koto leglo ili amerikanskiot gnile`. Taa e opasna i ako se pojavi go uni{tuva celoto semejstvo, pa i celiot p~elarnik. JULI 2010 | 25
Page 1: juli 2010 broj 57 www.ffrm.org.mk c
Page 4 and 5: NASTANI RUBRIKA Novo rakovodstvo na
Page 6 and 7: STAVOVI So cel poefikasno da se isk
Page 8 and 9: MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMAR
Page 10 and 11: STOÂRSTVO Ri~ard Deminik, pretseda
Page 12 and 13: GRADINARSTVO Podgotovki za rasad za
Page 14 and 15: GRADINARSTVO Na nivite vo Ska~inci,
Page 16: OVO[TARSTVO Kalemeweto diva kru{a -
Page 19 and 20: • Minimizirawe na zagubite vo pri
Page 21 and 22: ta, obrabotuvame dobito~en gra{ok i
Page 23: Pove}e informacii na www.ffrm.org.m
Page 27: krajot na septemvri treba da se vne
Page 30 and 31: Sredstva za higiena vo sto~arskite
Page 32: STOÂRSTVO RUBRIKA Manifestacija Na
Page 35 and 36: Regionalen pazaren informator Ungar
Page 37 and 38: RUBRIKA grozje od 2,38 do 2,51 evra

50%

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?