Tujerodne vrste v Sloveniji
zbornik s posveta - Tujerodne vrste v Sloveniji
zbornik s posveta - Tujerodne vrste v Sloveniji
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Zbornik s posveta <strong>Tujerodne</strong> <strong>vrste</strong> v <strong>Sloveniji</strong><br />
(npr. pižmovka) ali v tujini (npr. nutrija). Zaradi geografske odprtosti Slovenije<br />
na vzhod (Panonska nižina) in zahod (Padska nižina) pa se številne tujerodne<br />
živali k nam spontano širijo iz sosednjih držav, bodisi po kopnem ali po vodotokih.<br />
Načini vnosa tujerodnih živali<br />
Nameren vnos Nenameren vnos Širjenje<br />
• Lov in ribolov<br />
• Akvakulutra<br />
• Biološki nadzor<br />
• Ponovne naselive<br />
• “Osvoboditev” hišnih<br />
živali<br />
• “Obogatitev” narave<br />
Slika 1. Pregled načinov vnosa tujerodnih živali.<br />
Naselitve sladkovodnih rib<br />
• Slepi potniki<br />
• Paraziti in patogeni<br />
• Pobeg iz ujetništva<br />
• Balastne vode<br />
• Širjenje po novih<br />
poteh<br />
• Širjenje iz sosednjih<br />
držav<br />
Ena redkih živalskih skupin, pri kateri so tujerodne <strong>vrste</strong> razmeroma dobro<br />
dokumentirane so sladkovodne ribe, saj je bilo o tem pripravljenih več študij. 1<br />
Pri tem ne gre zgolj za naselitve rib iz drugih držav in kontinentov, temveč tudi<br />
za preseljevanja vrst med donavskim in jadranskim povodjem znotraj države.<br />
Še posebej preseljevanja med povodjema so imela pogosto velike negativne<br />
posledice za naravo, saj je zaradi ozke sorodnosti vrst prihajalo med domorodnimi<br />
in naseljenimi vrstami do križanja, kar je nepovratno osiromašilo gensko<br />
podobo domorodnih vrst. Če nekoliko podrobneje pogledamo naselitve rib v<br />
donavsko in jadransko povodje, ugotovimo, da danes v obeh povodjih najdemo<br />
kar 20 tujerodnih vrst. V donavskem povodju, ki je vrstno pestrejše, znaša delež<br />
tujerodnih vrst 20 odstotkov, v jadranskem pa kar 40 odstotkov. Razlika med<br />
povodjema je tudi ta, da so se v donavsko povodje naseljevale številne tujerodne<br />
ribe z drugih kontinentov, v jadransko pa je bilo naselitev teh vrst manj,<br />
preseljevale pa so se <strong>vrste</strong> iz donavskega povodja.<br />
Če nekoliko podrobneje pogledamo še namene naselitev sladkovodnih rib, ugotovimo,<br />
da je delež namernih naselitev velik. V preteklem stoletju je bil nadzor<br />
nad namernimi naselitvami rib slab in dolgo ni bilo nobenih zakonskih omejitev.<br />
Danes je naseljevanje rib regulirano z Zakonom o sladkovodnem ribištvu 2 in z<br />
Zakonom o ohranjanju narave 3 .<br />
16<br />
1 glej npr. Smolar-Žvanut, N., 2004. Program izvajanja vodne direktive v obdobju 2004/2005.<br />
Inštitut za vode Republike Slovenije.<br />
2 Uradni list RS 61/2006<br />
3 UPB 2, Uradni list RS 96/2004<br />
16
Change language