Tujerodne vrste v Sloveniji

Zbornik s posveta Tujerodne vrste v Sloveniji
velikost populacije
nadzor vnosa,
zgodnje zaznavanje
odstranjevanje
prvih žarišč
nadzor populacij,
omejevanje širjenja
učinkovit nadzor težaven,
zahteva veliko napora in
sredstev
čas
invazivnost vrste in škoda
uspešnost ukrepov
napor in finančna sredstva
Slika 1. Možnosti ukrepanja so omejene glede na velikost in razširjenost populacije
tujerodne vrste.
Sodelovanje različnih sektorjev in strokovnjakov
Zaradi različnih poti vnosa in vplivov tujerodnih vrst je na tem področju ključno
sodelovanje različnih sektorjev in strokovnjakov. Nekateri mehanizmi, ki bi
jih lahko uporabili za urejanje ravnanja s tujerodnimi vrstami, so namreč že
vgrajeni v druge dele slovenske zakonodaje. Za njihovo uporabo v praksi pa
je treba uskladiti delovanje institucij in oblikovati ukrepe z jasno določenimi
nalogami in pristojnostmi. Da bi spodbudili dialog o tujerodnih vrstah, smo v
sklopu projekta Thuja organizirali prvi posvet o tujerodnih vrstah v Sloveniji.
Dobra udeležba 68 strokovnjakov iz 41 različnih institucij kaže na to, da zavest o
nujnosti ukrepanja na tem področju narašča. Že nekaj mesecev zatem je posvet
na temo tujerodnih vrst organiziralo tudi Ministrstvo za okolje in prostor 5 , novembra
2009 pa je o tujerodnih vrstah in pripravi strategije o ravnanju z njimi
razpravljala tudi vlada RS ter se zavezala k ustanovitvi medresorske skupine 6 .
Čeprav bodo številne tujerodne vrste ostale in zagotovo bodo prihajale tudi
nove, se nam morda le obetajo boljši časi?
8
5 Posvet Invazivne tujerodne vrste – kako ukrepati?, Ljubljana, 20. maj 2009
6 Točke MOP na seji Vlade RS 12. novembra 2009, http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/
article/12118/7255/
8