Tujerodne vrste v Sloveniji

Zbornik s posveta Tujerodne vrste v Sloveniji
Predpisi s podroja ribištva, ki urejajo uporabo
in ravnanje s tujerodnimi vrstami rib
Dušan Bravničar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Rabo, ravnanje in morebitno ukrepanje ob pojavu tujerodnih vrst vodnih živali
urejajo predvsem nacionalni kot tudi predpisi Evropske unije s področja varstva
narave in ribištva.
Področje ribištva pokrivata Zakon o morskem ribištvu 1 ter Zakon o sladkovodnem
ribištvu 2 , za področje rabe vodnih organizmov v ribogojstvu pa tudi
Uredba Sveta EU o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst rib v ribogojstvu 3 .
1. Morsko ribištvo
Na podlagi podatkov hrvaških strokovnjakov so v Jadranskem morju zabeležili
že 35 tujerodnih vrst rib, poleg teh pa še precej drugih tujerodnih morskih
organizmov. Podatkov, koliko od teh se pojavlja tudi v našem delu Jadranskega
morja, žal nimamo. Zaenkrat pri nas tudi še ni bilo pojava nekega tujerodnega
morskega organizma, ki bi neposredno vplival na biocenozo tega dela Jadrana.
Glavni vzrok za pojav tujerodnih vrst v morju so balastne vode tovornih ladij
delno pa lahko krivdo pripišemo tudi globalnemu segrevanju.
Zakon o morskem ribištvu določa pogoje za pridobitev dovoljenj za gospodarski
in prostočasni ribolov.
O gospodarskem ribolovu se vodi evidenca po vrstah rib in količinah na podlagi
ladijskih dnevnikov. Podatki o prostočasnem ribolovu pa se zbirajo na podlagi
evidenc ulova, ki jih vpisujejo športni ribiči po končanem ribolovu in se zberejo
ob koncu leta.
Monitoring populacij rib izvaja Zavod za ribištvo Slovenije v okviru javne
službe.
2. Sladkovodno ribištvo
V Sloveniji je bilo v celinskih vodah odkritih 84 vrst rib, od tega kar 17 tujerodnih
ter 5 vrst rakov deseteronožcev od tega 2 tujerodna.
32
1 Uradni list RS, št.115/07
2 Uradni list RS, št.61/06
3 Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007
32