Tujerodne vrste v Sloveniji

Zbornik s posveta Tujerodne vrste v Sloveniji
Predpisi o tujerodnih vrstah na ravni Evropske unije
Kaj pa območju Evropske unije? Ena ob značilnosti povezave je, da se skupno
rešujejo tiste zadeve, za katere je izkazan skupen interes in so seveda po obsegu
čezmejne. Invazivne tujerodne vrste ustrezajo obema kriterijema. Poleg
tega je poleg držav članic tudi Evropska komisija pogodbenica mednarodnih
pogodb, zato je že zaradi učinkovitega izvajanja konvencij potrebno skupno in
zlasti usklajeno delovanje. Kljub temu je odziv EU dokaj pozen, saj ni nobenega
pravnega mehanizma, ki bi na ravni povezave urejal to področje. Ob splošni
naravnanosti na prost pretok blaga in ljudi, so seveda omejevalni in nadzorni
mehanizmi bolj občutljivi, pa tudi težavni.
Vendar je problem invazivnih tujerodnih vrst prevelik, da bi si lahko pred njim
zatiskali oči. Evropska komisija je v letu 2007 pripravila obsežno analizo problematike
s posebnim poudarkom na pregledu obstoječe zakonodaje in ob
podpori držav članic ugotovila, da so v veljavni zakonodaji velike vrzeli, zato je
potrebno predpise vsaj dopolniti oz. iskati možnosti za nov pravni mehanizem.
Vsebinske razprave potekajo v Tematski delovni skupini za invazivne vrste, ki
deluje pri Evropski komisiji v sklopu Koordinacijske skupine biotska raznovrstnost
in narava.
Takšen je v grobih potezah zakonodajni okvir, ki je seveda nujen, ne pa zadosten,
za ukrepanje. Pomemben je, ker izraža določeno politično voljo in
odgovornost in seveda daje možnosti za ukrepanje. Vse to pa ni zadosti za
učinkovitost delovanja. Potrebno je dobro poznavanje problematike in predvsem
ozaveščanje.
Če spet začnemo na svetovni ravni, je eden od ključnih dogodkov konferenca
v Trondheimu (Norveška), na kateri so se leta 1996 zbrali predstavniki držav
in raziskovalnih ustanov, ter ustanovili globalno partnerstvo za reševanje
problematike invazivnih tujerodnih vrst. Iz te pobude je sledila ustanovitev
posebnega programa GISP (The Global Invasive Species Programme). Ta se je
postopoma osamosvojil v partnersko omrežje (2005), ki zelo intenzivno sodeluje
na tem področju in je pomemben dejavnik pri oblikovanju globalne politike
(npr. pri izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti, izdajanju publikacij,
ozaveščanju …).
22
Eden od zanimivih projektov, pri katerem so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki,
je DAISIE s katerim smo dobili vpogled v kompleksnost zbiranja, vodenja in
vzdrževanja podatkov o tujerodnih vrstah, kar je seveda eden od predpogojev,
da lahko usmerjamo ukrepe in jih po potrebi tudi ustrezno izboljšujemo.
22