28.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2014

Letnik X, številka 2

Letnik X, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kazalo<br />

S V I T A N J E<br />

<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />

01 549 01 55<br />

revija@svitanje.si<br />

www.svitanje.si<br />

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />

Marina Nuvak<br />

UREDNIŠKI ODBOR:<br />

Breda Medvešček, Aci Urbajs,<br />

Monika Brinšek<br />

STROKOVNI SODELAVCI:<br />

Marija Poljanec, Elvira Devetak,<br />

Maja Kolar, Boris Potočar, Brane Žilavec<br />

SLIKOVNI MATERIAL:<br />

Milena Kavčič, Breda Medvešček, Boris<br />

Potočar, Damjan Brajnik, arhiv Parsival<br />

PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />

Žiga Vuk, zzigc.net<br />

NASLOVNICA:<br />

Breda Medvešček<br />

JEZIKOVNI PREGLED:<br />

Betka Jamnik<br />

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />

PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />

LETNA NAROČNINA: 20 €<br />

V primeru, da posamezno društvo<br />

naroči revijo za vse svoje člane,<br />

znaša letna naročnina 12 € na člana<br />

NAKLADA: 1000 izvodov<br />

PRILOGA:<br />

Waldorfske novice<br />

časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />

Revijo sofinancira<br />

Ministrstvo za šolstvo in šport<br />

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />

uredništva.<br />

Uvodnik 3<br />

Biodinamika 4<br />

Tri zrna fižola 4<br />

Prehrana 5<br />

Praznik okusov 5<br />

Utrinki 7<br />

90 let biodinamično 7<br />

Na poti iz Salzburga v Donji Kraljevec 9<br />

Razmišljanja 11<br />

Za kaj vse smo hvaležni? 11<br />

Z Japonske 13<br />

Antropozofska medicina 15<br />

Reakcija na učinke jedrskega sevanja 15<br />

Širimo obzorja 18<br />

O skritih ozadjih velikih izzivov 18<br />

Antropozofski pogled na koledar Majev 22<br />

Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />

• na elektronskih naslovih<br />

revija@svitanje.si<br />

www.svitanje.si/narocilo<br />

Letna naročnina znaša 20 €.<br />

2<br />

ISSN 1854-1739<br />

www.svitanje.si


Uvodnik<br />

Marina Nuvak<br />

glavna in odgovorna urednica<br />

Pozdravljeni, dragi prijatelji!<br />

Prišlo je poletje in z njim obilje<br />

pridelkov ... pa tudi skrbi,<br />

kadar narava pokaže svoje<br />

zobe.<br />

S skrbmi v teh negotovih časih nikomur ni prizaneseno,<br />

vendar je pomembno, da se ob vseh mogočih napovedih,<br />

kaj vse se človeštvu obeta, ne prepustimo malodušju. Zavedati<br />

se moramo, da mi, tako biodinamiki kot waldrofskii<br />

učitelji in starši, sledimo drugačnim ciljem, tistim, ki se trudijo<br />

človeštvo in našo ljubo zemljo osvoboditi brezdušne,<br />

potrošniške miselnosti. Koliko nam to uspeva, ni mogoče<br />

oceniti. Pa vendar si po svojih močeh prizadevamo. In kot<br />

pravi star kitajski pregovor: Če na enem koncu sveta metulj<br />

zaprhuta s krili, se bo to čutilo tudi tam daleč na drugem<br />

koncu sveta. In tako moramo gledati na svoje poslanstvo<br />

tudi mi. Vsako naše dejanje, četudi na videz še tako nepomembno,<br />

sproži v svetu neko spremembo.<br />

Rudolf Steiner se je vse do svoje smrti trudil človeštvu prenesti<br />

svoje vedenje. In ni bilo zaman. Danes se biodinamika<br />

vztrajno širi po vsem svetu. Nič je ne more ustaviti. Prav<br />

tako se na novo odpirajo waldorfske šole in vrtci, ki vzgajajo<br />

ljudi svobodnega duha, katerim niso bile odvzete sile,<br />

tako potrebne za svobodno, ustvarjalno življenje.<br />

Ustvarjalnih sil pa k sreči ne primanjkuje vestnim sodelavcem<br />

naše revije. Vsem se iskreno zahvaljujem za njihove<br />

prispevke, s katerimi bogatijo revijo, saj se zavedajo, kako<br />

pomembno je tudi naše poslanstvo.<br />

V tej številki Svitanja lahko preberete:<br />

- o zanimivih izkušnjah s sajenjem fižola,<br />

- nekaj receptov za praznik okusov,<br />

- o prvi znanstveni konferenci s področja biodinamičnega<br />

kmetijstva ob 90.obletnici kmetijskega<br />

tečaja,<br />

- razmišljanje glede hvaležnosti,<br />

- o posledicah nuklearne katastrofe na Japonskem,<br />

- o potencialu antropozofske medicine za zdravljenje<br />

posledic sevanja,<br />

- o bolj skritih ozadjih velikih izzivov na antropozofski<br />

poti k spoznanju višjih svetov,<br />

- o antropozofskem pogledu na koledar Majev<br />

(nadaljevanje),<br />

- o vlaku Rudolfa Steinerja od Salzburga do Donjega<br />

Kraljevca ob 90.obletnici kmtijskega tečaja.<br />

Na straneh Waldorfskih novic vas čaka zanimovo branje:<br />

- o umetnosti in kako lahko ta koristi posamezniku v<br />

njegovem življenju,<br />

- o razstavi Živa linija, ki bo jeseni v Mestni hiši<br />

Ljubljana,<br />

- o Janezovem,<br />

- o otroku pri enem letu<br />

- ter o mnogih utrinkih iz vsakdanjega življenja učencev<br />

waldorfske šole.<br />

V imenu obeh uredniških skupin vam želim lep dopust in<br />

obilno letino. <br />

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />

15.07. torek cvet cel dan kamilico<br />

16.07. sreda cvet do 16 kamilico<br />

19.07. sobota cvet do 10 kamilico<br />

20.07. nedelja plod cel dan rman, preslico<br />

24.07. četrtek cvet do 9 kamilico<br />

26.07. sobota cvet od 12 kamilico<br />

28.07 ponedeljek plod od 9 rman, preslico<br />

29.07 torek plod cel dan rman, preslico<br />

30.07. sreda plod cel dan rman, preslico<br />

01.08 petek cvet do 12h kamilico<br />

04.08 ponedeljek cvet do 10 kamilico<br />

05.08 torek cvet od 8 kamilico<br />

08.08 petek plod do 12 rman, preslico<br />

09.08. sobota plod do 13 rman, preslico<br />

11.08. ponedeljek cvet od 10 kamilico<br />

12.08 torek cvet cel dan kamilico<br />

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />

16.08 sobota plod cel dan rman, preslico<br />

17.08. nedelja plod do 12 rman, preslico<br />

20.08. sreda cvet od 11 kamilico<br />

21.08. četrtek cvet do 10 kamilico<br />

22.08. petek cvet do 18 kamilico<br />

24.08. nedelja cvet do 12 kamilico<br />

26.08. torek plod cel dan rman, preslico<br />

27.08 sreda plod do 11 rman, preslico<br />

06.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje<br />

07.09. nedelja korenina do 18 hrastovo lubje<br />

15.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje<br />

16.09. torek korenina do 16 hrastovo lubje<br />

24.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje<br />

25.09. četrtek korenina do 15 hrastovo lubje<br />

26.09. petek korenina cel dan hrastovo lubje<br />

27.09. sobota korenina do 10 hrastovo lubje<br />

3


Biodinamika<br />

Tri zrna fižola<br />

ali kako sem z njihovo pomočjo našla<br />

pomemben odgovor<br />

Marija Poljanec<br />

Dogodek, ki ga bom opisala, se mi je vtisnil globoko<br />

v podzavest kot velik vprašaj že davnega leta 1967<br />

prejšnjega stoletja.<br />

Takrat sem živela v majhni vasici Stopnik- bolj blizu<br />

Dolenji Trebuši, na domačiji svojega moža. O biodinamiki<br />

se takrat še ni govorilo, delalo se je ekološko, vsaj<br />

po naših grivah. Tudi sama sem bila močno vpeta v<br />

kmečko delo, ni mi bilo tuje, nisem se ga ogibala.<br />

Nekega aprilskega ali celo majskega dne tistega leta<br />

me je obiskala moževa sorodnica in me poprosila, če bi<br />

ji lahko šla nasadit fižol-preklar. Sama je namreč delala<br />

v gostilni, tašča pa je bila že zelo stara in tega ni več<br />

zmogla. Z veseljem sem se odzvala prošnji, se s kolesom<br />

odpeljala v Trebušo in vsadila fižol.<br />

Drugi dan pa mi sorodnica pošlje sporočilo, da želi,<br />

da pridem popravit saditev, ker da sem pustila fižol<br />

le na vrhu, da ga sploh nisem vsadila. Mislite si lahko,<br />

kako mi je vrela kri po žilah, saj sem bila prepričana,<br />

da sem delo opravila natančno. Pogled moje tašče me<br />

je dobesedno pognal skozi vrata. Zopet sem vzela kolo<br />

in se odpeljala. Spotoma sem se seveda spraševala, kaj<br />

se je tako strašnega dogodilo. Obtožba se mi je zdela<br />

zelo resna, zato sem ob prihodu šla direktno na njivo,<br />

a tam me je že čakala sorodnica. Skupaj sva ugotovili,<br />

da je fižol v eni noči skalil, zato je bil ves na vrhu. Tako<br />

meni kot njej se je to zdelo skoraj nemogoče. Tudi moja<br />

tašča je potem dejala: 'Kaj takega pa še ne - da bi tako<br />

hitro v eni noči skalil?' Dogodek je za nekaj časa šel v<br />

pozabo, a name je naredil 'čuden vtis'.<br />

Toda na jesen, ko so fižol pospravili, me je dotična gospa<br />

zopet poklicala, me povabila v gostilno in ob prijetnem<br />

pogovoru dejala točno sledeče: ' Še enkrat se ti<br />

moram opravičiti za fižol, a vedi, da je tudi moja tašča<br />

priznala, da še nikoli prej niso pridelali toliko in tako<br />

zdravega fižola.'<br />

Seveda sem bila te novice zelo vesela, kar nekaj časa<br />

sem premlevala, kaj se je v resnici zgodilo. A odgovora<br />

seveda nisem poznala in zopet je odšlo v pozabo. A le<br />

za toliko let, dokler nisem srečala biodinamiko, v katero<br />

sem se dobesedno zaljubila. Ob preučevanju setvenega<br />

koledarja mi je dogodek priplaval nazaj v zavest<br />

popolnoma svež, kot sem ga danes opisala. in v srcu<br />

mi je zrasla tiha želja, da se mi bo enkrat pa le razodela<br />

tista čarobna formula izpred davnih let. O tem sem<br />

pripovedovala tudi nekaterim prijateljicam iz društva<br />

in svojim domačim, saj se mi je dogodek sam po sebi<br />

zdel vreden pozornosti.<br />

Razume se, da sem tudi v tej veri z veliko skrbnostjo<br />

proučevala ugodne setvene dni, a tistega čudeža pa le<br />

ni bilo, da bi tako v eni noči vzkalil fižol.<br />

No, razume se, da plodovke, če je ugodno , skalijo točno<br />

ob drugem zodiokalnem znamenju oziroma trigonu,<br />

po 9 - 11 dneh, kolikor časa traja. Tudi za vse ostale<br />

tipe rastlin velja enako, le z redkimi izjemami, pa še<br />

tem lahko pomagamo s semenskimi kopelmi ali baldrijanom.<br />

To je nekakšno pravilo.<br />

Ko sem letos iskala termin za setev fižola, mi je bil<br />

najbolj dopadljiv 29. april in sem ob njem tako razmišljala<br />

(v luči čudeža:) mlaj - bo hitro zrastel, luna pred<br />

ozvezdjem Ovna, sonce v Ovnu in še toplotni trigon in<br />

še Merkur v Ovnu. Resnično sem na tihem upala, da<br />

se bo to zgodilo. Pa ne! Fižol je vzkalil točno po devetih<br />

dneh pod Levom. Devetega maja sem ga že rahlo<br />

pregrebla, tako visokega kot nizkega.<br />

Ko sem prišla do zadnje prekle, kjer sem posadila 'visok<br />

winar'( visok stročji fižol) opazim, da fižola ni nikjer,<br />

ne na zemlji in ne pod zemljo. Drugo jutro, to je<br />

10. maja, sem vzela hitro za eno preklo visokega fižola<br />

in ga šla na novo posadit. Vedela sem, da je še Lev, a<br />

nisem nič pomišljala o drugem, ker se mi je mudilo na<br />

tržnico v Tolmin.<br />

4


Prehrana<br />

Od teh zrn so mi ostala še tri in sem jih položila na<br />

mizo. Tudi zvečer jih nisem pospravila, čeprav sem jih<br />

videla, šla sem spat. Naslednje jutro, ko se zbudim ,mi<br />

šine v glavo, da sem mogoče seme fižola zamenjala in<br />

vsadila nizkega (ker imam dve sorti, enaki po videzu).<br />

To me je dobesedno vrglo iz postelje in ko pridem v<br />

kuhinjo, najprej zapičim pogled v tista 3 zrna in ugotovim,<br />

da sem se res zmotila. Saj veste, kaj človek misli o<br />

samem sebi, če kakšno 'ušpiči'.<br />

Hitro sem vzela drug fižol, tokrat res visokega, da ga<br />

posadim, ne glede na to , da je bila Devica. Ko pridem<br />

do tiste prekle, sama sebi nisem verjela, da je res, kar<br />

vidim. Fižolčki so bili po vrsti v krogu prekle vsi na<br />

površju, niti eden ni manjkal. Zdelo se mi je, da pričakujejo<br />

spojitve z zemljo, saj v nebo so se že usmerili.<br />

Torej, dogodek izpred 46 let se je ponovil v popolnosti.<br />

Pokleknila sem na zemljo in se hvaležno zahvalila za ta<br />

dokaz. Spoštljivo sem pobrala zrnca iz zemlje, bila so<br />

že nabrekla in posadila druge. Ko sem se vrnila v hišo,<br />

takoj vzamem v roke setveni koledar in ugotovim:<br />

LUNA pred ozvezdjem Device, SONCE je že itak<br />

pred Ovnom in čista desetka OPOZICIJA SONCA IN<br />

SATURNA<br />

Dogodek iz preteklosti, ki me je več let vznemirjal, mi<br />

je bil v trenutku kristalno jasen. Pa ne le to. Spoznala<br />

sem obenem svetost semena, katerega koli - kjer vlada<br />

večni red in mir, kot sem se zapomnila dr. Christiana<br />

von Wistinghausna. Ko ga položiš v zemljo in ko<br />

začnejo vanj delovati tako zemeljske kot kozmične sile,<br />

nastane kaos v semenu in odvisno od moči in kvalitete<br />

teh sil poteka kalitev oziroma oploditev katerega koli<br />

bitja in v veliki meri določa njegov nadaljnji razvoj.<br />

Tega dne nisem bila ne lačna ne žejna in čeprav je bila<br />

nedelja, sem se zopet zagrebla v koledarje in iskala, ali<br />

sem spregledala to situacijo kdaj v preteklosti.<br />

Zgodi se enkrat letno ali pa še to ne in v drugačnih razmerjih<br />

ter večinoma v zelo zgodnjih pomladnih oziroma<br />

še zimskih in poznojesenskih mesecih. Tako da se<br />

moramo zadovoljiti in zahvaliti tudi ostalim planeto:,<br />

Merkurju, Jupitru in Veneri in njihovim opozicijam,<br />

saj so nam prav tako pripravljeni pomagati pri našem<br />

delu. Pa tudi Uran, Neptun in Pluton v pravem razmerju<br />

koristijo.<br />

Naj zaključim z lepo Steinerjevo mislijo:<br />

'Tisto, kar ni tako očitno, pa prihaja v bolj intimnih razmerah<br />

življenja bolje do izraza.'<br />

In prav te intimne razmere življenja Narave naj nas<br />

razveseljujejo in kažejo pot za naprej. <br />

Praznik okusov<br />

Elvira Devetak<br />

Stran s pomladansko utrujenostjo z grahom<br />

Grah je najljubša otroška jed, mogoče zaradi oblike ali<br />

sladkega okusa. Je zelo hranilen, vsebuje veliko beljakovin,<br />

železo, folno kislino in preprečuje pomladansko<br />

utrujenost. Nežne vlaknine pomagajo pri regulaciji<br />

prebave. Vsebuje tudi vitamin C, in sicer ga največ<br />

dobimo, če ga užijemo surovega. Dobro oprane stroke<br />

graha lahko skuhamo s krompirjem in porom, nato<br />

prepasiramo in tako dobimo kremo, polno mineralov.<br />

Kroglice iz grahovih strokov s sezamom in<br />

jogurtovo kremo za 6 oseb<br />

Sestavine: 350 g grahovih strokov ekološke pridelave,<br />

liste 1 čebule ali šalotke, 2 žlici čičerikine moke, 2 žlici<br />

belega sezama, 2 žlici črnega sezama, 4 žlice deviško<br />

hladno stiskanega oljčnega olja, poper.<br />

Omaka: 250 g grškega jogurta, 1 manjši strok česna, 1<br />

košček svežega ingverja, sol, poper.<br />

Priprava: Nad soparo skuhamo neolupljen krompir.<br />

Med tem časom dobro operemo grahove stroke, odstranimo<br />

pecelj in niti. Kuhan krompir nato damo v<br />

vodo, kjer bomo poparili grahove stroke približno 3<br />

minute.<br />

Stroke in liste čebule centrifugiramo v mešalniku,<br />

da dobimo gladko kremo (kar nam ostane v mešalniku<br />

... ). Če nimamo mešalnika, stroke graha lahko<br />

prepasiramo.<br />

Iz neolupljenega skuhanega krompirja pripravimo<br />

pire. Pireju dodamo grahovo kremo, čičerikino moko,<br />

sol in poper. Maso damo v hladilnik, da počiva približno<br />

30 minut.<br />

Pripravimo omako; stisnemo česen in ingver, damo v<br />

jogurt, solimo in popramo. Maso hranimo v hladilniku.<br />

Iz mase naredimo več kroglic v velikosti oreha. Če<br />

je masa preveč mehka, dodamo še eno žlico čičerikine<br />

moke. Polovico kroglice povaljamo v belem sezamu,<br />

drugo polovico pa v črnem sezamu.<br />

V ponvi segrejemo olje in kroglice cvremo, da pozlatijo,<br />

pečene postavimo na papirnato brisačo. Če želimo,<br />

lahko kroglice nataknemo na paličice lizike. 'Lizike'<br />

postrežemo na večjem krožniku, na katerega smo na<br />

sredino postavili skledico z omako.<br />

5


prehrana<br />

Jagode aroma lepote<br />

Ime izhaja iz latinščine fragrans, parfum, dejansko je<br />

pri tem sadežu prav dišava tista, ki nas pritegne. Jagode<br />

vsebujejo majhen delež sladkorjev, med njimi<br />

xilitol, ki zadovoljijo potrebo po sladkorju v naravni<br />

obliki z malo kalorij. Z obilico antioksidantov, vključno<br />

z vitaminom C in antocianinov, krepijo kapilare in<br />

vaša koža bo bolj sijoča.<br />

Iz jagod si lahko pripravite masko, ki bo vaši koži dala sijaj.<br />

Zmiksamo jagode, jogurt in med ter nanesemo na obraz.<br />

Presna torta iz kuskusa in jagod za 8 oseb<br />

Sestavine: 250 g jagod in nekaj za dekoracijo, 150 g kuskusa,<br />

80 g rozin, 3 do 4 žlice agavinega sirupa ali koruznega<br />

slada ali akacijevega medu, 2 žlički agar agar,<br />

500 ml riževega mleka, sol.<br />

Priprava: Jagode dobro očistimo in zrežemo na majhne<br />

koščke.<br />

V lonček damo riževo mleko, rozine, jagode, sirup iz<br />

agave, agar agar, ščepec soli. Takoj ko masa začne vreti,<br />

dodamo kuskus, zmešamo in lonček odstranimo z<br />

ognja. Pokrijemo s pokrovom in pustimo počivati 5<br />

minut oziroma dokler kuskus ni vpil vse tekočine, da<br />

nastane gladka masa.<br />

Maso razmažemo v tortnem modelu, ki smo ga predhodno<br />

obložili s peki papirjem. Za eno uro damo torto<br />

v hladilnik. Preden postrežemo, torto okrasimo z narezanimi<br />

jagodami.<br />

Češnje, najboljše dopolnilo<br />

Naš običajni zajtrk je dobro za nekaj dni zamenjati s<br />

skledo češenj, to nam bo pomagalo pri razstrupljanju.<br />

Češnje imajo namreč nekoliko odvajalni in diuretični<br />

učinek. Ker vsebujejo naravne antioksidante in jabolčno<br />

kislino, učinkujejo alkalizirajoče in razstrupljevalno.<br />

Prisotnost vode, fruktoze, kalija in vitaminov so<br />

odličen dodatek po športni aktivnosti. Kuhane češnje<br />

so za otroke blago odvajalo.<br />

Iz posušenih češnjevih pecljev (eko ali biodinamično<br />

pridelane) si pripravimo čaj, ki učinkuje kot drenaža.<br />

Češnjeve koščice prav tako posušimo in jih uporabljamo<br />

pri težavah na materničnem vratu. Koščice pogrejemo<br />

v pečici in jih damo v vrečko iz blaga.<br />

Enostavna torta iz češenj za 4 osebe<br />

Sestavine: 200 g češenj in nekaj za dekoracijo, 60 g riževe<br />

moke, 30 g sladkorja, 30 g koruznega škroba, 5 g<br />

vinskega kamna, 1 žlička pšeničnega slada (ali agava<br />

sirup), ½ žličke ingverja v prahu, 60 ml riževega mleka,<br />

30 ml riževega olja (sončično olje), sok polovice<br />

limone.<br />

Priprava: Češnje razpolovimo in odstranimo koščico,<br />

dodamo pšenični slad in limonin sok, pokrijemo in<br />

pustimo počivati.<br />

Riževo mleko, olje in sladkor mešamo 1-2 minuti.<br />

Presejemo riževo moko, ingver in vinski kamen ter<br />

vmešamo v maso, pripravljeno iz riževega mleka, olja<br />

in sladkorja, da dobimo kompaktno maso. Nato dodamo<br />

marinirane češnje. Maso damo v tortni model premera<br />

20 do22 cm, obložen s peki papirjem. Pečico segrejemo<br />

na 180 °C in pečemo 20 do25 minut. Ohlajeno<br />

torto okrasimo s češnjami in ponudimo. <br />

6


Utrinki<br />

Pot v prihodnost<br />

90 let biodinamično<br />

Prva znanstvena konferenca s področja<br />

biodinamičnega kmetijstva ob<br />

90. obletnici kmetijskega tečaja<br />

dr. Maja Kolar<br />

V juniju <strong>2014</strong> praznujemo 90. obletnico kmetijskega<br />

tečaja dr. Rudolfa Steinerja. Za binkošti, leta 1924,<br />

je v Koberwitzu na Poljskem dr. Rudolf Steiner v<br />

osmih predavanjih postavil temelje biodinamičnemu<br />

načinu kmetovanja.<br />

Takoj po tečaju se je oblikoval raziskovalni svet, ki je<br />

nadalje preučeval Steinerjeva priporočila, praktično in<br />

znanstveno. Raziskave na področju biodinamičnega<br />

načina kmetovanja od 70-ih let prejšnjega stoletja potekajo<br />

tudi na različnih univerzah po svetu. Kljub temu<br />

tudi po 90-ih letih holistični pristop biodinamičnega<br />

kmetijstva ni raziskan in v določenih delih še vedno<br />

ostaja znanstveni izziv. Z družbenega vidika biodinamično<br />

gospodarjenje izgleda dokaj moderno. Odgovarja<br />

na vprašanja, kot so rodovitnost tal, etični pogledi<br />

v odnosih z živalmi in rastlinami, zasnova poštene<br />

trgovine.<br />

Zgodovinski prispevek Demetra in biodinamičnega<br />

gibanja ter raziskav na tem področju so pomembno<br />

vplivali tudi na razvoj ekološkega kmetijstva. Kako pa<br />

se to področje lahko razvija v prihodnosti? Na vprašanje<br />

o aktualnih raziskavah in praktičnih izkušnjah s<br />

področja biodinamičnega načina kmetovanja se je razpravljalo<br />

na prvi znanstveni konferenci 6. in 7. junija na<br />

Univerzi v Bonnu. Dogodek so organizirali Demeter<br />

Nemčija, Raziskovalni inštitut za biodinamično kmetovanje<br />

Forschungsring, Univerza v Kasslu in Inštitut<br />

za ekološko kmetijstvo Univerze v Bonnu. Konferenca<br />

je potekala pod geslom '90 let biodinamično - pot v<br />

prihodnost'. Znanstveniki so predstavili več kot ducat<br />

raziskav in kritično razmišljali o izzivih biodinamičnega<br />

načina kmetovanja.<br />

V videu sporočilu je evropski komisar za kmetijstvo<br />

Dacian Ciolos poudaril pomembnost pionirskega dela<br />

na področju biodinamičnega načina kmetovanja za celotno<br />

ekološko kmetovanje. Profesor dr. Ulrich Koepke<br />

z Univerze v Bonnu je v svojem prispevku razložil<br />

aktualnost, ustreznost, raznolikost in globalno izvedljivost<br />

koncepta kmetijstva kot celostnega organizma.<br />

Primerjal ga je z večnostjo, trajnostjo. Nadaljnji znanstveni<br />

prispevki so bili namenjeni povezavi med prehrano<br />

in zdravjem ljudi. Dr. Machteld Huber z Nizozemske<br />

je predstavila različne imunske reakcije telesa<br />

na kakovost živil, dr. Ton Baars je v svojem znanstvenem<br />

prispevku poudaril pomembnost surovega mleka<br />

v povezavi z zdravstvenim stanjem otrok in odraslih.<br />

Nekoliko drugačen referat je predstavil dr. Götz Rehn<br />

iz Alnature, ki aktualnost vidi v odgovornosti potrošnikov<br />

in državljanov, da lahko nadzorujejo gospodarstvo<br />

industrijskih velikanov, ki jim grozijo.<br />

7


utrinki<br />

Ko gledamo na učinek biodinamičnih preparatov, ki<br />

sta jih v svojih znanstvenih prispevkih predstavila<br />

dr. Georg Meissner in dr. Jürgen Fritz ter žlahtnjenja<br />

rastlin po biodinamični metodi iz prispevka dr. Hartmuta<br />

Spiessa, prepoznamo transparentnost, dostopnost<br />

in participativnost takega načina kmetovanja.<br />

Dr. Silvia Ivemeyer z inštituta za ekološko kmetijstvo<br />

FIBL je predstavila pomembnost dobrih odnosov<br />

med ljudmi in živalmi. Prikazala je, kako se je zdravje<br />

vimena pri kravah molznicah izboljšalo s spoštljivim<br />

odnosom človeka do živali, zmanjšana in celo opuščena<br />

je bila uporaba antibiotikov. Mechtild Knösel s<br />

kmetije Demeter Rengoldshausen je poročala o dobrih<br />

izkušnjah, ki jih imajo na kmetiji s tem, ko matere<br />

in teleta ne ločijo takoj po telitvi, ampak je to ločevanje<br />

postopno.<br />

Dr. Uwe Geier z Inštituta Forschungsring je predstavil<br />

metodologijo, ki se uporablja pri biodinamičnih<br />

raziskavah. V zadnjem času je velik poudarek na senzoriki,<br />

na psihološkem in biološkem učinku hrane. Je<br />

pa pomembno, da se ne zanašamo samo na že uporabljene<br />

metode, pomembno jih je razvijati dalje in biti<br />

odprt za nove. Dr. Urs Niggli, direktor ekološkega<br />

inštituta FIBL v Švici, je poudaril, da je biodinamično<br />

kmetijstvo model za trajnostno kmetijstvo prihodnosti.<br />

Hkrati je predstavil tudi najnovejše izsledke<br />

znanstvenega poskusa DOK, ki že več kot trideset let<br />

poteka v Švici in primerja konvencionalno, ekološko<br />

in biodinamično kmetovanje. Ugotovitve kažejo, da<br />

dlje kot traja poskus, manj je razlik v količini pridelka.<br />

Imata pa ekološko in biodinamično kmetovanje<br />

statistično značilne boljše rezultate pri kazalcih rodovitnosti<br />

tal. Z investicijo v rodovitnost tal zagotovimo<br />

stabilne pridelke. Nikolai Fuchs je v svojem govoru še<br />

enkrat poudaril pomembnost integritete živali, saj da<br />

je hlev srce vsakega kmetijskega organizma in spoštovanje<br />

vsega živega.<br />

V dveh dneh je bilo prikazano in nakazano, kaj pomenijo<br />

zdrav kmetijski organizem, učinki uporabe biodinamičnih<br />

preparatov, pomen kakovostne prehrane<br />

na zdravje ljudi, spoštljiva živinoreja, hkrati pa so bile<br />

podane tudi smernice za nadaljnje predloge raziskav<br />

in praktičnih izkušenj tudi na področju ekološkega<br />

kmetovanja. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je še<br />

kako pomembno povezovanje in izmenjevanje izkušenj,<br />

znanja in dobrih praks na svetovnem nivoju -<br />

zadosten razlog, da biodinamične raziskave potekajo<br />

dalje, saj imajo njihovi rezultati neposredno korist pri<br />

razvoju kmetijstva kot celote. <br />

8


utrinki<br />

Vlak Rudolfa Steinerja<br />

Na poti iz Salzburga<br />

v Donji Kraljevec v<br />

počastitev 90. obletnice<br />

kmetijskega tečaja<br />

9. dnevi dr. Rudolfa Steinerja<br />

v Donjem Kraljevcu<br />

Boris Potočar<br />

predsednik Zveze društev za<br />

BD gospodarjenje Slovenija<br />

Center dr. Rudolfa Steinerja v Donjem Kraljevcu<br />

na Hrvaškem je letos od 6. do 9. junija organiziral<br />

9. Steinerjeve dneve. Bili so posvečeni 90. obletnici<br />

prvega kmetijskega tečaja, ki ga je dr. Rudolf Steiner<br />

pripravil za kmetovalce v Koberwitzu.<br />

V ta namen je bil za 250 potnikov organiziran nostalgično<br />

obnovljen MODRI VLAK Kulturgut Express<br />

RST 153, ki nas je popeljal iz Salzburga v rojstni kraj dr.<br />

Steinerja, Donji Kraljevec. Na povabilo in željo Sekcije<br />

za kmetijstvo v Goetheanumu ter IBDA sem se udeležil<br />

tega dogodka.<br />

S salzburške glavne železniške postaje smo se v jutranjem<br />

času odpravili na pot, ki odpira nove svetove z<br />

glasbeno-gledališkim performansom Walk with me,<br />

skupine Vonnunan, Dunaj. Skozi poetično načrtovanje<br />

gibanja in delno na videz groteskne prizore je program<br />

prikazoval globine človeškega notranjega življenja:<br />

zaupanje, dom in narava, ljubezen, stres, vrvež<br />

mestnega življenja, od koder nas pot neizogibno pripelje<br />

do najtežjega od vseh srečanj: soočenja z lastnim<br />

jazom. Vsi postanki vlaka so bili tako kulturno obarvani,<br />

med enim postankom smo okušali tudi kolačke<br />

iz dasypyrum žita. Raziskovanje le-tega je predstavil<br />

dr. Bertold Heyden, ustanovitelj Kayserlink Inštituta<br />

za semenarsko znanost in gojenje žit. Omenjeno žito<br />

načrtujejo vpisati v sortno listo. Kolački so bili izvrstni.<br />

Postanek v Mariboru je pokazal zelo dobro organiziranost<br />

Gandin Fundacije/ Terra Parzival skupaj z mariborskima<br />

waldorfskima vrtcema, Waldorfsko šolo,<br />

BD Pomurje, BD Podravje, Waldorfsko iniciativo/vrtec<br />

Pomurje ter občino Maribor kot podpornikom dogodka.<br />

Predstavilo se nam je antropozofsko gibanja v regiji<br />

ter proizvajalci. Dogodek je glasbeno popestril Miha<br />

Pogačnik s svojo violino.<br />

Kulturna raznolikost udeležencev je bila izjemno bogata<br />

in navdušujoča, udeleženci smo bili iz mnogih<br />

držav, med drugim tudi s Filipinov. Vsi, ki smo se<br />

odpravili na to pot, smo imeli veliko možnosti, da si<br />

izmenjamo mnoge izkušnje s področju biodinamike in<br />

vsega, kar je povezano z njo. Ob tem pa smo na poti z<br />

nostalgično lokomotivo na parni pogon med novimi<br />

poznanstvi v današnjem času podoživeli Steinerjeva<br />

popotovanja v nekem drugem času.<br />

Sprejem potnikov v Donjem Kraljevcu je potekal ob<br />

pihalni godbi in se nadaljeval s predstavitvijo BD na<br />

Hrvaškem, kar nam je predstavila Jasminka Iličić iz<br />

BD Udruge Stolisnik iz Zagreba. Z možem na kmetiji<br />

delata po biodinamični metodi in veliko sodelujeta z<br />

dr. Alexom Podolinskim, ki je v Hrvaško tudi pripeljal<br />

stroj za obdelavo tal.<br />

9


utrinki<br />

Naslednji dan smo nadaljevali z uvodnim predavanjem<br />

dr. Alexa Podolinskega, pionirja BD iz Avstralije.<br />

Govoril je o konkretnih agronomskih izzivih, s<br />

katerimi se soočajo kmetovalci ter vrtnarji, in kako jih<br />

strokovno reševati. Na primerih, na katerih po svetu<br />

dela, nam je predstavil, kakšno moč ima biodinamika<br />

na spremembe vitalnosti tal, ki je ključna za uspešno<br />

kmetovanje. Med drugim je prikazal tudi stroj za rahljanje<br />

zemlje, ki ga je sam konstruiral, s katerim se način<br />

obdelave zemlje spremeni v prid vitalnosti in pravilni<br />

strukturiranosti. Biodinamika - na poti k njenemu<br />

izvoru je bilo naslov predavanja Draga Purgaja iz Slovenije.<br />

O pomembnosti sort za kulturno dobro-izbrano<br />

vzgojo za kakovost hrane pa nam je spregovorila Christine<br />

Nagel iz Kultursaat e. V., Nemčija.<br />

Sprehodili smo se skozi D. Kraljevec, obiskali rojstno<br />

hišo dr. Rudolfa Steinerja in si ogledali razstavo Potovanje<br />

skozi čas - D. Kraljevec nekoč in danes. Popoldanske<br />

delavnice so se pod sloganom Zasaditi prihodnost<br />

začele z dr. Ulijem Königom in Dragom Purgajem.<br />

Predstavljena je bila izdelava biodinamičnih pripravkov<br />

na vrtu, z Ericom Frydenlundom, Vido Čuletić<br />

Talajić in Mariom Čuletićem smo skozi evritmijo sledili<br />

notranji moči narave, z Radovanom Jokanovićem<br />

in Tobiasom Hartkemeyerjem pa sajenju svetlobnega<br />

korena (Od korena do svetlobe).<br />

Linda Thomas nam je predstavila čiščenje z naravnimi<br />

sredstvi - iz dolgočasne potrebe k praktični duhovnosti<br />

v vsakdanjem življenju. S Sandro Percač smo aktivno<br />

smo sodelovali pri sajenju cvetnih gredic okrog Centra<br />

dr. R. Steinerja, si z Marijo Hranjec ogledali tradicionalne<br />

obrti, delali košare in uporabne predmete iz naravnih<br />

materialov.<br />

Pester dan se je končal s predstavitvijo Agrikultura v<br />

Egiptu, Bijana Kafija iz SEKEM Iniciative iz Egipta, ter<br />

nastopom Terre Parzival - Mihe Pogačnika in slovenskega<br />

simfoničnega orkestra Camerata Labacensis pod<br />

vodstvom prof. Elmara Lampsona, ki so nas dodobra<br />

inspirirali za prihodnost.<br />

V nedeljo nam je povezavo med BD in pedagogiko<br />

približala Angela Michlits iz Avstrije, Tobias<br />

Langescheid je predstavil gibanje v ritmu, ki prinaša<br />

življenje – nove tehnologije in obračanje k drugim virom<br />

energije; Ursulla Müller, čebelarka in geologinja,<br />

pa je imela predavanje Tihi sledovi na nebu - dragocena<br />

žetev na zemlji.<br />

Skupne delavnice so se po enakem programu iz prejšnjega<br />

dneva nadaljevale vse do proslave praznika<br />

binkošti <strong>2014</strong> in sprehoda po novih prostorih Centra<br />

dr. R. Steinerja, kjer sta nas gostila Sandra Percač in<br />

Peter Daniell Porsche, ki sta bila poleg Vere Koppehel<br />

iniciatorja vseh dogodkov. Med drugim se je zgodilo<br />

tudi povezovanje projekta 'Koberwitz 24' s strani Walterja<br />

Sigfried Hahna s Filipinov in Centra dr. Rudolfa<br />

Steinerja.<br />

Skupni kres v čast letošnjih Binkoštov je bil odličen zaključek<br />

programa za letos in dober povod za druženje,<br />

pogovor in razlog več, da se vzpostavljene vezi še naprej<br />

razvijajo in krepijo v interesu vseh nas.<br />

Celotno potovanje je posnela filmska ekipa Denkmal<br />

Film München, kjer pripravljajo dokumentarni film<br />

'RST 153 Kulturgut Xpress <strong>2014</strong>' z režiserjem in producentom<br />

Bertramom Verhaagom.<br />

Opis našega popotovanje bi rad zaključil z vabilom k<br />

skupnemu delovanju in sodelovanju po zgledu Iniciative<br />

Kobervitz 24 s Filipinov. Na poti iz Salzburga proti<br />

Donjemu Kraljevcu so vsakomur, ki je to želel, dali<br />

na izbiro svoje mangrovino seme. Vsak je potem seme<br />

z enako oznako iskal pri svojem kolegu ki ga je potem<br />

iskal pri svojem kolegu z enako oznako, mogoče<br />

neznancu iz vlaka. Vsako seme je bilo del enega večjega<br />

skupka semen, ker pa je vsako seme unikatno in<br />

vsako zase majhno in brez konteksta, smo lahko videli,<br />

da skupaj tvori večji smiselni skupek in ima v naravi<br />

vlogo.<br />

Ko smo bili na koncu v isti skupini znanci in neznanci,<br />

se je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da se skupaj<br />

brezpogojno povezujemo vsi, da bi ta semena prijateljstva<br />

in sodelovanja v prihodnosti zagotovo vzkalila<br />

v nov razvoj, kajti edino povezani smo močni in lahko<br />

spreminjamo lokalno-globalno za doprinos skupnosti<br />

in rodovom za nami. <br />

10


Razmišljanja<br />

Svetloba in senca<br />

Za kaj vse smo hvaležni?<br />

Laura Grace Weldon<br />

Že leta je na našem hodniku obešeno ročno izdelano<br />

drevo hvaležnosti. Živega ga ohranjamo s pisanjem<br />

živo pisanih listkov, ki jih pritrjujemo nanj. Običajno<br />

je na njem vse polno listkov z dobrimi nameni, kot je<br />

objem očku, obisk knjižnice, kolesarjenje, kartanje z<br />

babico in seveda, zmage v debatah. Ko je bil moj<br />

najmlajši sin star šest let, je bil tako navdušen, da je<br />

trdil, da je hvaležen za sto stvari. Nekoliko v dvomih<br />

sem se ponudila, da natipkam seznam, ki mi ga bo<br />

narekoval. In bila sem presenečena, ko je kar našteval<br />

in našteval, dokler se število ni povzpelo na 117.<br />

Naštevanje vsega, za kar smo hvaležni, je vedno popularnejše.<br />

Študije kažejo, da so ljudje, ki so hvaležni,<br />

bolj zdravi, srečni, bolj v pomoč drugim in imajo celo<br />

več možnosti, da dosežejo svoje cilje. Ljudje objavljajo<br />

svoje sezname na facebooku in blogih, vodijo svoje sezname<br />

hvaležnosti in vsako jutro hvaležno molijo. To<br />

je brez dvoma čudovito. Če se osredotočamo na tisto,<br />

kar v našem življenju deluje, nas to pomlajuje.<br />

Toda ali se tako ne omejujemo le na otroško obliko<br />

hvaležnosti. Ali smo hvaležni le za tisto, kar domnevamo,<br />

da je dobro, za vse ostalo pa nehvaležni?<br />

Absolutno se strinjam, da je dobro, da poudarjamo vse<br />

pozitivno, saj verjamem, da človek krepi tisto, na kar je<br />

pozoren. Toda to ne pomeni, da temnejše strani našega<br />

življenja niso prav tako vir naše sreče. Eno je biti hvaležen<br />

za bolezen, ki smo jo preboleli, za obisk daljnega<br />

prijatelja ali za novo službo, toda hvaležni naj bi bili<br />

tudi za tisto, kar se nam zdi najhujši trenutek, najhujši<br />

za nas. Morda nam iskanje hvaležnosti za takšne izkušnje<br />

lahko pomaga narediti korak dlje od potrebe po<br />

delitvi našega življenja na dobro in slabo ter nas postavi<br />

naravnost v polno doživljanje življenja. Naj jih navedem<br />

nekaj v razmislek:<br />

Napake<br />

Ne govorim o malih napakah, ki jih delamo vsak dan,<br />

temveč o tistih velikih, vpijočih napakah, ki si jih odkrito<br />

priznamo vsi, ki smo pošteni do sebe, napakah, ki so<br />

uničile naše zveze ali nam spremenile življenje. Nekatere<br />

teh napak so bile mišljene dobro, medtem ko so<br />

bile druge lahkomiselne in preprosto neumne.<br />

Prav mogoče je, da smo hvaležni za nekaj, čemur rečemo<br />

napaka. Če ne drugega, nam naša zmotljivost<br />

pokaže, kako neumno je biti pravičniški do drugih.<br />

Zaželeno bi bilo, da se naučimo nekaj več. Napake<br />

nam dajo globoko izkušnjo, nekaj ponižnosti in prve<br />

začetke modrosti.<br />

Pazite se ljudi, ki zatrjujejo, da niso naredili večjih napak.<br />

Ti bodisi še niso ničesar doživeli ali pa je tisto, kar<br />

skrivajo pred samim sabo, preveč temno, da bi hoteli<br />

videti. Naše napake so tisti čudoviti del nas samih.<br />

Hvala bogu za vse naše napake, v vsej njihovi pogubni,<br />

mučni, po odpuščanju hrepeneči veličastnosti.<br />

Dvom<br />

Čeprav se zdi, da je dvom uničujoč, je v resnici lahko<br />

darilo. Lahko dvomimo v svoje odločitve, v zveze, v<br />

katerih smo, ali v vero, ki smo jo vse življenje prakticirali.<br />

Dvom je močan motivator. Če na dvom pogledamo<br />

z glavo in srcem, nam to, kar bomo videli, morda<br />

11


azmišljanja<br />

ne bo všeč. Morda bomo še dolga leta iskali odgovore.<br />

To nas prisili, da si povemo resnico in ta proces nas naredi<br />

močnejše. Seveda je to boleče, vendar nam pušča<br />

tudi mnogo tistega, za kar smo lahko hvaležni.<br />

Ostra luč, ki jo meče dvom, nas lahko čez čas vodi<br />

na veliko jasnejšo pot. Znajdemo se lahko v mnogo<br />

čvrstejših zvezah in se dosti bolj zavestno odločamo.<br />

Naša vera se lahko poglobi ali pa sprejmemo dejstvo,<br />

da ne vemo odgovorov, toda prav zaradi našega prijatelja<br />

dvoma uživamo v iskanju.<br />

Kriza<br />

Ne želim zmanjšati vpliva krize. Kot mnogi drugi sem<br />

tudi sam bil prepuščen na milost in nemilost kriminalu,<br />

bridkosti in bolečini. Toda ne glede na vrsto krize<br />

imamo možnost izbire. Lahko se odločimo, kakšno<br />

držo bomo zavzeli, in že samo to je vredno nekaj<br />

hvaležnosti.<br />

Razen tega mnogi najdejo srečna naključja skrita v izkušnjah,<br />

ki se na zunaj zdijo absolutno grozne. Pravijo,<br />

da jih je rakasto obolenje prebudilo, da so začeli resnično<br />

živeti, ali da jim je, ko so vse svoje imetje izgubili<br />

v požaru, to pomagalo, da so izbrali bolj verodostojne<br />

prioritete. Nekateri ljudje vse svoje sile namenijo<br />

za pomoč tistim, ki trpijo tako, kot so oni sami nekoč<br />

trpeli, ter tako svojo krizo preobrazijo v srečo za druge.<br />

Skozi zgodovino so kulture po vsem svetu pripovedovale<br />

ljudske pripovedke, ki ne le zabavajo, ampak<br />

učijo, katere vrednote so pomembne in kako rasti preko<br />

težav. Preveč pogosto smo te zgodbe nadomestili s<br />

šibkejšimi prispodobami iz ljudskega razvedrila. Razmislite<br />

o naslednjem.<br />

Nekemu možu so dali močnega konja. Mnogi so ga<br />

prišli občudovati in mu govorili, da je najsrečnejši človek<br />

daleč naokoli. Odgovarjal je: 'Bomo videli.' Nekaj<br />

dni kasneje je konj ušel in sosedje so ga prišli tolažiti.<br />

'Kako grozno!' so govorili. Mož pa je odgovarjal:<br />

'Bomo videli.' Naslednji teden se je konj vrnil. Sledilo<br />

mu je šest divjih konjev. Sosedje so mu čestitali: 'Zdaj<br />

si bogatejši od vseh nas.' Mož pa je odgovarjal: 'Bomo<br />

videli.' Ko je njegov sin poskušal ukrotiti enega od divjih<br />

konj, ga je ta vrgel iz sedla in mladenič si je zlomil<br />

nogo. 'O, kakšna smola,' so govorili njegovi sosedje.<br />

Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.' Potem pa je skozi<br />

vas pridrvela vojska in s seboj vzela vse za vojsko<br />

zmožne mladeniče, pustila pa le njegovega sina, ki je<br />

imel zlomljeno nogo. Sosedje so mu govorili, kakšno<br />

srečo ima. Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.'<br />

Ko bo spet prišla kriza, je mogoče, da vam spodrsne<br />

in padete. Vstanite, jokajte, smejte se, protestirajte,<br />

sodelujte in se prepirajte. Lahko pa tudi spoznate,<br />

kako hvaležni ste, da ste tukaj in da živite to življenje<br />

z vsem, kar vam ima ponuditi. In, tako kot je naredil<br />

mož v zgodbi, lahko stopite korak nazaj od težave in si<br />

rečete: 'Bomo videli.'<br />

Za mnoge vidike našega življenja, od obraza v ogledalu<br />

vsako jutro do manjših razočaranj dneva, se nam<br />

ne zdi vredno izrekati hvaležnosti. Ponovno poglejte<br />

svoje napake, svoje dvome in krize, da boste videli bogastvo,<br />

ki čaka na vas, da ga odkrijete. Tudi sama bom<br />

ravnala enako.<br />

Ni v moji navadi, da bi delala seznam stvari, za katere<br />

sem hvaležna, posebno ne tako dolgega, kot je bil<br />

tisti mojega šestletnega sina, ki je zajemal 117 točk. Če<br />

bi, priznam, da bi vseboval mnoge preprostejše, kot so<br />

ptičja pesem, obilen vrt, knjiga, ki sem jo našla. Hvaležnost<br />

rada vidim kot drevo. Ne le da s svetlečimi listi<br />

raste navzgor, poganja tudi globoke korenine v temno<br />

prst. <br />

Laura Grace Weldon s svojo družino hvaležno živi na kmetiji<br />

v Ohiu. Je avtorica knjige Svobodno učenje: Kako učenje<br />

na domu spremeni vse. www.lauragraceweldon.com<br />

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh, pomlad 2011.<br />

prevedla Marina Nuvak<br />

12<br />

Light and Shadow<br />

What Are You Grateful For?<br />

A handmade Gratitude Tree has hung in our hallway<br />

for years. We keep the tree lively by writing on leaves<br />

made of brightly colored paper, then tape them to the<br />

tree. It’s usually filled with life affirming reminders<br />

like hugs from Daddy, going to the library, bike rides,<br />

playing cards with Grammy, and yes, winning arguments.<br />

The year my youngest son Sam was six, he got<br />

so inspired that he said he was grateful for a hundred<br />

things. A bit dubiously I offered to type the list while<br />

he dictated. I was astonished as he kept going until the list<br />

numbered 117.<br />

Listing what we’re grateful for is increasingly popular.<br />

Studies show that those who practice gratitude are healthier,<br />

happier, more helpful to others, and even more likely to reach<br />

their goals. People post gratitude lists on Facebook and on<br />

their blogs, keep gratitude journals, and pray in gratitude<br />

each morning. This is undeniably wonderful. Orienting<br />

ourselves toward what works in our lives is perpetually rejuvenating.


azmišljanja<br />

Z Japonske<br />

Andrew Wolpert<br />

sploh še obstajajo. Tiha odločnost tistih družin, ki se ne<br />

izselijo, ki nočejo sprejeti neresnice, in ki se ne uklonijo<br />

politični propagandi, pomeni silno in ganljivo podaljšanje<br />

navdihujočega človeškega dostojanstva in nesebičnosti<br />

med preživelimi, o katerih smo slišali in brali<br />

Ni ga videti in tudi ne vonjati ali okusiti, oblast ga<br />

omalovažuje, mnogi se preprosto ne zmenijo zanj<br />

ali pa ga celo zanikajo. Učinki stalne radiološke<br />

kontaminacije tri leta po katastrofi v Fukušimi pa<br />

sprožajo ostre debate med 'eksperti' in internet<br />

ponuja veliko paleto zmernih, histeričnih, resničnih<br />

in tudi očitno pristranskih pogledov.<br />

Večino škode, ki sta jo marca 2011 povzročila potres in<br />

cunami, so odpravili. Začela se je obnova in za mnoge<br />

prebivalce Japonske se je življenje vrnilo nazaj v<br />

stare tire. Vlada se trudi prikazati gospodarsko rast<br />

in spodbuditi domoljubno razpoloženje glede starih<br />

konfliktov; vzporedno s pripravami na olimpijado pa<br />

obstaja odločenost, da znova zaženejo program jedrske<br />

energije. Poročanje o pogubni človeški, ekološki<br />

in zdravstveni stvarnosti poskušajo preprečiti ali celo<br />

prepovedati. Ogromni zneski, ki so jih porabili za pripravo<br />

olimpijade, pomenijo klofuto ljudem brez bivališč,<br />

ki niso dobili ustreznega nadomestila in nimajo<br />

nobene možnosti, da bi dobili neko drugo dolgoročno<br />

namestitev.<br />

V tem vzdušju brezbrižnosti, lažnega poročanja, laži,<br />

strahu in zavestne, kakor tudi naivne nevednosti na<br />

Japonskem, živijo v regiji Tohoku tiste matere (večinoma<br />

so to matere), ki vedo za nevarnost, a nimajo<br />

sredstev, da bi sledile svojim sosedam z več sreče, ki<br />

so se preselili na tako imenovana 'varna' območja. Premišljena<br />

taktika razpršitve kontaminiranega materiala<br />

s tega področja po vsej deželi, provizorno pakiranje in<br />

skladiščenje kontaminirane zgornje plasti zemlje, radioaktivna<br />

področja, ki jih povzročajo nepredvidljivi<br />

vetrovi, brezobzirno napačno etiketiranje, s katerim<br />

so, kot je bilo odkrito, zakrinkali pravi izvor proizvodov,<br />

spodkopava vsakršen občutek, da varna območja<br />

takoj po tragediji. Pogled na to, kako so žrtve brez histerije<br />

ali panike prenašale bolečino ob izgubi, kako so<br />

skrbele za tiste, ki so bili bolj prizadeti, nam lahko da<br />

odgovor na večno vprašanje: Zakaj je moral po 66-ih<br />

letih ta narod spet doživeti to tragedijo? Hudodelstva<br />

Hirošime in Nagasakija, ki so jih upravičile laži vojne,<br />

in hudodelstvo v Fukušimi, ki so ga upravičile laži trgovine<br />

in ekonomije, so vodile do ponovitve tragedije<br />

na Japonski. Toda to niso tragedije Japoncev, so svetovni<br />

dogodki – Japonska je bila le prizorišče, na katerem<br />

so se zgodile in le bedaki lahko mislijo, da smo<br />

vsi ostali zgolj opazovalci. Vse bolj predirljive ekološke,<br />

zdravstvene, politične, komercialne, psihološke<br />

in duhovne posledice Fukušime bodo potrdile našo<br />

resničnost o 'svetu kot celoti'. Poskusi, da bi krivdo in<br />

odgovornost za tehnično polomijo preložili na posameznike<br />

ali okoliščine, ne bodo pripeljali nikamor.<br />

Zgodile so se demonstracije in peticije proti atomski<br />

energiji, ki pa so se žal izkazale kot jalove. Pomemben<br />

glas proti atomski energiji na nedavnih volitvah v Tokiu<br />

jim je uspelo razdeliti ter tako omogočiti, da na oblast<br />

ponovno pride trda roka. Tisk občasno prinese odkritja<br />

o resničnih dejstvih glede puščanja radioaktivne<br />

vode v morje in v tla Fukušime, toda brez pravih posledic.<br />

Tisti, ki to omenijo, bi lahko kaj hitro zdrsnili iz<br />

nemoči v brezup. Nekateri tudi so. Toda učitelji, starši,<br />

zdravniki, terapevti, znanstveniki in študentje, ki sem<br />

jih to leto srečal med mojim šesttedenskim obiskom na<br />

Japonski, ko sem obiskoval waldrofske šole in antropozofske<br />

študijske skupine, so bili dosti bolj aktivni v<br />

svoji želji razumeti, kaj vse to pomeni, in odkriti, kaj je<br />

mogoče narediti. In mnogi med njimi se iskreno posvečajo<br />

svojemu socialnemu, pedagoškemu in ezoteričnemu<br />

delu, prepričani, da jih nič ne more odvrniti od njihove<br />

takojšnje naloge. Očitne prepreke pri doseganju<br />

vidnega napredka, ne ohromijo njihove volje.<br />

13


azmišljanja<br />

Če vzamemo resno to, kar je Rudolf Steiner opisal kot<br />

najbolj pomemben duhovni dogodek našega časa,<br />

manifestacijo Kristusa na etrskem nivoju, potem teh<br />

dogodkov na Japonskem ni težko videti kot namerno<br />

delo tistih duhovnih bitij, ki želijo onemogočiti, da bi<br />

bili zmožni zaznati ta dogodek.<br />

Radiacija je tiha, nevidna, brez okusa in vonja; prehaja<br />

skozi najbolj 'zaščitne' stene, preko živega ekosistema<br />

prehranske verige jo prenašata voda in veter.<br />

Ima neverjetno dolgo življenjsko dobo in nemogoče<br />

jo je odstraniti, se proti njej cepiti ali jo pozdraviti. Ta<br />

povzročiteljica bolezni in smrti ter varljive okoliščine,<br />

v katerih se širi, so res neizogibno mogočen posmeh<br />

zdravilni odrešilni duhovni realnosti, ki preobraža,<br />

vzdržuje, spodbuja in obnavlja življenje ter je danes<br />

zelo prisotna. Dogodek manifestacije naj bi dajal podporo<br />

in tolažbo predvsem tistim, ki to najbolj potrebujejo,<br />

in je potrditev odrešilnih sil vstajenja. Vsa realnost<br />

sevanja, ki nam je bila silovito vsiljena, ki jo spremljajo<br />

laži in negotovost, hkrati z grozo in neodgovorno<br />

brezbrižnostjo, je kruta in grozovita parodija dogodku<br />

manifestacije. Tukaj delujejo nasprotne sile, ki se trudijo<br />

zamaskirati resnico o tem, kar mora biti duhovno<br />

prepoznano, in grozovito resnico o njihovih strašnih<br />

mahinacijah, duše ljudi pa odvrniti in jih zaposliti s<br />

strahom, frustracijo, pomanjkanjem zanimanja ter z<br />

zaroto laži. To bo nazadnje vodilo v paniko ter najbolj<br />

nesocialne, sebične instinkte preživetja, kakor tudi jalovo<br />

prerivanje za 'varnimi' območji, ko je končno dovoljeno,<br />

da pride na dan resnica, ki se ji ni mogoče izogniti.<br />

In potem bomo spregledali, kaj nas čaka.<br />

Karkoli naredimo temu planetu in kakorkoli brezobzirno<br />

se nekateri med nami obnašajo, Kristus ne bo<br />

opustil zaveze, ki si jo je zadal za usodo človeštva, vse<br />

dokler je vsaj nekaj ljudi, ki vedo in delujejo iz svoje<br />

vere vanj ter svoja dela na zemlji in svoje ustvarjalno<br />

mišljenje brez pridržka in s pogumom preko Mihaela<br />

darujejo njemu.<br />

Verjetno se ne bomo mogli izogniti fizičnim posledicam<br />

te grožnje (čeprav nam bo morda uspelo nekaj<br />

njenih učinkov nekoliko preložiti), toda še vedno je<br />

naša svobodna volja, ali bomo postali žrtve neresnic ali<br />

se pustili zasužnjiti duhovnim silam, ki nas slabijo in<br />

paralizirajo. Bolj pomembno kot to, ali bomo preživeli<br />

ali ne, bo, kako se bomo soočili z grožnjo bolezni ter<br />

kakšen pomen dajemo svoji smrti zaradi tega strupa.<br />

Kaj bo to pomenilo za naše življenje po smrti in auro<br />

zemlje, če trpimo in umremo jezni, ogorčeni, sovražni,<br />

zagrenjeni in razočarani? Takšna reakcija je razumljiva<br />

glede na ekonomsko in socialno krivico ter politične<br />

in ekonomske interese, ki so omogočili, da pride do<br />

takšne situacije, in da deluje onstran vsake iluzije o<br />

demokraciji. In natanko na tem duhovnem področju<br />

smo lahko aktivni in učinkoviti. Če opazujemo, kako<br />

takšni potrošni demoni nastajajo v naših čustvih in<br />

mislih, lahko v njih prepoznamo enake vrste uničujočo<br />

grožnjo, s katero se soočamo zunaj. V našem odnosu<br />

in mislih, v čustvih ter v veliki meri tudi v tem, kaj naredimo,<br />

smo še vedno svobodni. In Mihael ni izgubil<br />

vere v to, kaj bomo s to svobodo naredili.<br />

Neizogibno moreča, toda nepristranska vsebina ter v celoti<br />

dostojanstveno razpoloženje v Spominskem muzeju<br />

v Hirošimi s svojim sporočilom vere v bodočnost nudita<br />

močan primer, kako pomembno je razumeti brez grenkobe,<br />

maščevanja ali obupanosti. Da se lahko v tem svetu<br />

včasih počutimo nemočne, je resnično stanje, na katerega<br />

bo duhovni svet gotovo dal odgovor. Priznanje, da<br />

potrebujemo pomoč, ne iz obupa, ampak zaupanja, bi<br />

lahko bilo celo predpogoj za to, da se Kristus odzove. <br />

Članek je bil objavljen v reviji Deepening Anthroposophy.<br />

prevedla Marina Nuvak<br />

14<br />

From Japan<br />

You can’t see it, you can’t smell it, you can’t taste it, the<br />

authorities play it down, many simply ignore it, some<br />

even deny it. The effects of the continuing radiation contamination<br />

three years after the Fukushima catastrophe<br />

provoke intense debate among ‘experts,’ and the internet<br />

offers a wide selection of sober, hysterical, factual and<br />

also obviously biased views. Much of the damage caused<br />

by the earthquake and the tsunami in March 2011 has<br />

been cleared away, some rebuilding has begun, and for<br />

many Japanese citizens throughout the country, life has<br />

returned to normal. The government is trying to stage<br />

an upbeat trend in the economy and to generate a patriotic<br />

mood around the old region-conflicts; at home, in<br />

preparation for the Olympics, there is a determination to<br />

restart the paused nuclear energy programme, and the<br />

reporting of the continuing disastrous human, ecological<br />

and medical realities is discouraged and even suppressed.<br />

The vast sums now being spent for the Olympics<br />

amount to a bitter slap in the face to those displaced<br />

without proper compensation and without any prospect<br />

of being given alternative long-term accommodation.


Medicina<br />

Reakcija na učinke<br />

jedrskega sevanja:<br />

Potencial antropozofske<br />

medicine za zdravljenje<br />

M. Kelly Sutton<br />

Ko to pišem, je v primerjavi s pravo tragedijo, ki<br />

jo je Japonska doživela kot posledico potresa in<br />

cunamija, večji del sveta doživel le nekakšne požarne<br />

vaje. Neverjetno zmožnost Japonske, da se zaščiti,<br />

organizira in se sprijazni, je ta izziv postavil na veliko<br />

preizkušnjo. Njihovo trpljenje je lahko v poduk<br />

vsemu svetu in upati je, da bomo dobri učenci.<br />

Zdravniki in odgovorni se sprašujejo, kako omiliti<br />

učinke izpostavljenosti jedrskemu sevanju. K sreči<br />

so mnogi ljudje in organizacije ponudili praktične<br />

predloge glede tega in glede naše skupne prihodnosti.<br />

Osnova so zanesljive informacije: Kakšen je nivo<br />

tveganja?<br />

Služba za jedrsko informiranje in pomoč zbira podatke<br />

od neodvisnih monitorjev po svetu ter razkrije splošno<br />

sprejete študije, ki so spregledale tveganje in manj znane<br />

prakse, ki povečujejo že znana tveganja.<br />

Na primer, standardi jedrske zaščite v ZDA predvidevajo,<br />

da je posameznik, ki je izpostavljen škodljivemu<br />

sevanju, odrasel moški. Za ženske, otroke in zarodke<br />

pa je znano, da so bolj občutljivi na škodljive učinke<br />

sevanja, toda standardi tega ne upoštevajo. Sama uporaba<br />

izrazov 'sprejemljivo' ali 'standardno' pomeni le,<br />

da so se za številko zgolj dogovorili. Poročilo BEIR VII<br />

(2005) je dejansko odkrilo podatke, ki kažejo na to, da<br />

ima nizek nivo radiacije 'linearno tveganje brez meje',<br />

kar pomeni, da lahko celo manjmanjša doza radiacije<br />

povzroči škodo človekovemu zdravju. Več informacij<br />

o tem lahko najdete na internetni strani Physicians for<br />

Social Responsibility, kot tudi podrobno razpravo glede<br />

tipov radiacije, mehanizma poškodb in relativnih<br />

odmerkov, ki so jih pacienti dobili pri medicinskem<br />

obsevanju.<br />

Če živite blizu atomske elektrarne, prosite svoj okraj<br />

za redno poročanje o nivoju radiacije v zraku in vodi,<br />

saj so se pod krinko večjih jedrskih dogodkov zgodili<br />

tudi majnjši 'rutinski' izpusti jedrskih odplak iz še vedno<br />

delujočih atomskih elektrarn. Razmislite tudi, ali bi<br />

bilo dobro, da po elektronski pošti dobivate najnovejše<br />

vesti od NIRS (Zveze znanstvenikov ali zdravnikov, ki<br />

skrbijo za družbeno odgovornost).<br />

Podprite objektivne vire informacij o jedrskih učinkih<br />

in vztrajne poskuse, da se te informacije zbirajo. V 'Pol<br />

življenja katastrofe: Borba v Černobilu daje poduk Japonski<br />

' Mark Peplow odgrinja pomanjkanje vzporednih<br />

študij, ki bi jih lahko izvedli glede učinkov dolgoročne<br />

nizke radiacije skozi daljše obdobje, ki je sledilo<br />

dogodku v Černobilu, in najboljši načini zapiranja jedrskih<br />

reaktorjev v praksi. Cindy Folkers nam v svojem<br />

članku 'Sporna pooblastila, povzete raziskave'razkriva,<br />

da Agencija za atomsko energijo in Svetovna<br />

zdravstvena organizacija navajata svojo nalogo takole:<br />

Spodbuditi in povečati prispevek atomske energije<br />

za mir, zdravje in blaginjo po vsem svetu. Z drugimi<br />

besedami, za njih nadaljnji obstoj pomeni, da morajo<br />

povečati občutek, da jedrska energija pozitivno prispeva<br />

k zdravju. Čeprav organizacija nima pooblastila za<br />

opravljanje raziskav o zdravju, jih izvaja in na njih se<br />

Svetovna zdravstvena organizacija zanaša bolj kot na<br />

neodvisne raziskave. Obe organizaciji sta se tudi dogovorili,<br />

da ščitita zaupne informacije ter tako omejujeta<br />

popolno razkritje pravih informacij o zdravju.<br />

Kje v okolju se koncentrira radiacija?<br />

Dež prinaša radioaktivne delce na zemljo. Če vas zmoči,<br />

dobro operite svoje obleke in se stuširajte. Zgornja<br />

oblačila in čevlje pustite pri vratih. Ne zbirajte deževnice<br />

za pitje ali zalivanje v vrtu vse dokler traja aktivno<br />

širjenje radioaktivnosti.<br />

15


antropozofska<br />

Voda iz izvira v času do ponovnega polnjenja zelo verjetno<br />

ne vsebuje radioaktivnosti in naravno filtriranje<br />

zemlje bo verjetno zmanjšalo stopnjo radioaktivnosti.<br />

Nivo radioaktivnosti občinskega vodovoda naj bi redno<br />

preverjali in o tem seznanjali skupnost.<br />

Hrana, ki bo najverjetneje vsebovala radioaktivnost,<br />

so mlečni izdelki, meso, ribe, jajca, oreščki, semena in<br />

olje. Predelana hrana pogosto vsebuje olja. Kruh, ki ga<br />

danes dobimo na policah trgovin, je iz žit, ki so bila<br />

pridelana pred nekaj meseci. Konzervirane ribe iz Pacifika,<br />

ki so trenutno naprodaj, so verjetno drugačne<br />

kakovosti kot tiste, ki bodo porabnikom na voljo v<br />

prihodnje.<br />

Kateri radioaktivni elementi so nevarni in zakaj?<br />

Jod 131 se zbira v žlezi ščitnici in posredno v tkivu<br />

dojk. Mladi in ljudje, ki imajo pomanjkanje joda, so bolj<br />

občutljivi na radioaktivni jod. Kalijev jodid uporabljajo<br />

za nujno zdravljenje z velikimi odmerki (približno<br />

100 krat minimalni dnevni odmerek), da preprečijo<br />

akutno povečano izpostavljenost ščitnice radioaktivnemu<br />

jodu. Odličen članek o tem, kako ga pravilno<br />

uporabiti, je napisal Robert Gilbert z Inštituta Vesica,<br />

ki svari pred nepravilno uporabo joda. V svoji nedavni<br />

okrožnici ponavlja to opozorilo tudi Thomas Cowan,<br />

zdravnik in avtor Štirikratne poti k zdravljenju iz<br />

San Francisca. V njej opozarja na prednosti splošnih<br />

zaščitnih ukrepov, kot so fermentirano olje jeter polenovke,<br />

kakovostna prehrana, magnezij v kopeli grenke<br />

soli, vitamin C in morske alge, ki vsebujejo fucoidin.<br />

Maine Seaweed proizvaja jušno mešanico, ki vsebuje<br />

fucoidin in jod iz morskih alg, katere ena žlica na dan<br />

za odraslega predstavlja idealno osnovo za zdravje. Te<br />

ukrepe v načinu življenja in prehranjevanja je možno<br />

izvesti takoj ter tako začeti nadomeščati morebitno<br />

pomanjkanje joda. Pomanjkanje joda je dandanes zelo<br />

pogosto, ker fluor in klor v pitni vodi tekmujeta z jodom,<br />

kakor tudi bromid, ki ga uporabljamo kot ognjevarno<br />

snov pri pohištvu in odejah ter kot konzervans<br />

v moki. Jod, brom, fluor in klor so vsi halogeni. Naše<br />

okolje nas izpostavlja bolj zadnjim trem kot jodu, ki<br />

ga naša ščitnica in tkivo dojk potrebujeta. Jodoral že<br />

dolgo uporabljajo kot nadomestek za jod. Magnascent<br />

jod je tekočina, ki se hitro absorbira, zlahka dozira in<br />

ki jo dobro prenašajo ljudje vseh starosti. Zdravnik bi<br />

moral človeku odmerek predpisati na osnovi njegove<br />

slike zdravja, kajti pri vozličkih na ščitnici ali bolezni<br />

ščitnice je potrebna previdnost pri dodajanju joda.<br />

Za celzij 137 verjamejo, da se koncentrira v mišicah<br />

(nato kosteh in maščobi), in če je v morje izpuščena velika<br />

količina tega elementa, bo zelo verjetno prisoten v<br />

mišicah rib. Njegova razpolovna doba je 30 let in naj bi<br />

'izginil' (ali 1/1000 njegove prvotne koncentracije) v 300<br />

letih. Glavna elementa v isti družini kot cezij, sta natrij<br />

in kalij. Medtem ko ni ničesar, kar nas bi varovalo pred<br />

cezijem 137, pa so zdravi viri natrija in kalija ekološka<br />

in biodinamična zelenjava in sadje ter morska sol.<br />

Stroncij 90 se nabira v kosteh. Neradioaktiven stroncij<br />

uporabljajo za zdravljenje osteoporoze. Sicer še nisem<br />

slišala, da bi stroncij uporabljali kot zaščito pred radiacijo,<br />

vendar ga je možno glede na trenutno situacijo<br />

uporabiti kot visoko kakovosten dodatek. Vital Nutrients<br />

je v proizvodnji dodatkov vodilna po standardih<br />

kakovosti. Kalcij, magnezij in radij so v isti družini<br />

alkalnih zemeljskih kovin kot strocij. Viri magnezija,<br />

kot so grenke soli, kopeli magnezijevega klorida ali pršilo<br />

topičnega magnezijevega klorida, so varni in pomembni<br />

za splošno zdravje. Zaradi izčrpanosti zemlje<br />

in pogostega pitja blago diuretičnih pijač, kot sta kofein<br />

in alkohol, je pomanjkanje magnezija med ljudmi<br />

zelo razširjeno.<br />

Plutonij 239 ima razpolovno dobo 24.100 let. Če ga vdihavamo<br />

v večjih dozah, lahko pride do raka na pljučih.<br />

V telesu se nabira v kosteh in jetrih. Plutonij se spremeni<br />

v radij, ki spada v skupino stroncija, kalcija in<br />

magnezija, zato zanj veljajo enaka pravila, kot smo jih<br />

omenili zgoraj. V prsti okoli elektrarne v Fukušimi so<br />

odkrili tri vrste plutonija. Plutonij v naravi ne obstaja,<br />

ampak ga je naredil človek.<br />

Kaj lahko nudi antropozofska medicina?<br />

Poleg načina življenja in zgoraj navedenih dodatnih<br />

informacij sta posebno pomembni dve snovi: šota in<br />

Aurum (zlato).<br />

Uriel Pharmacy je nedavno izdala odlično okrožnico,<br />

ki je pojasnila pomen šote (solum uliginosum) pri zaščiti<br />

pred radiacijo. Izdelka Solum Aesulum in Aurum<br />

Lavendar Rose vsebujeta 20 % šote. Pogosto sem priporočala,<br />

da se teden dni pred medicinskimi raziskavami<br />

uporabi mazilo Aurum Lavender Rose. Ti izdelki<br />

lahko, če jih uporabimo v kopeli ali kot masažno olje, v<br />

primeru nevarnosti sevanja zaščitijo celo telo. Olje sivke<br />

z barja kozmetike Dr. Hauschka je še en izdelek, ki<br />

vsebuje šoto.<br />

Dr. Sigfried Knauer, spoštovan antropozofski zdravnik,<br />

ki je deloval v južni Kaliforniji, je v zgodnjih desetletjih<br />

za boj proti radioaktivnemu sevanju testnih<br />

atomskih bomb baje priporočal Aurum v potencirani<br />

obliki. Aurum je kovina sonca, katerega zdravo sevanje<br />

je naš vsakdanji spremljevalec.<br />

16


medicina<br />

Stan Padilla, draguljar in proučevalec modrosti ameriških<br />

domorodcev, potrjuje moč sončnega sevanja in<br />

prednost zdravila iz zlata pri varovanju celega telesa.<br />

Kmalu po katastrofi je bil v Černobilu in dali so mu<br />

homeopatske celične soli zlata in diamanta kot zdravilo<br />

proti slabosti pri radiaciji in artritisu. Aurum lahko<br />

v visoko kakovostnih preparatih za lokalno, oralno in<br />

injekcijsko uporabo dobimo pri lekarnah True Botanica,<br />

Uriel in Weleda.<br />

Antropozofske terapije, kot so ritmična masaža, euritmija,<br />

terapija slikanja in terapevtski govor ter glasba,<br />

obnovijo etrsko telo (življenjske sile) in astralno telo<br />

(duševnost). Slika sveta, ki jo je preko svoje duhovne<br />

znanosti antropozofije podal Rudolf Steiner, nam<br />

omogoča razumevanje trpljenja in svetovnih sprememb<br />

ter delo na novih nivojih, ki izhaja iz naše skrbi<br />

za življenje.<br />

Bodočnost<br />

Za bodočnost naših otrok in zemlje moramo za kreiranje<br />

naše prihodnosti iskati odgovorne partnerje. Emerson<br />

Ecologics izvaja dodatna testiranja radioaktivnosti<br />

in je v kontaktu z drugimi zavednimi proizvajalci visoko<br />

kakovostnih dopolnil. Fundacija Weston A. Price<br />

povezuje ljudi in jih uči, kako fermentirati hrano, kako<br />

hraniti žita, zelenjavo in mlečne izdelke na prvobiten<br />

način. Poleg tega biodinamični kmetje, da oživijo zemljo<br />

in rastline, uporabljajo biodinamične preparate ter<br />

tako planetu in njegovim prebivalcem omogočajo prožnost<br />

in zdravljenje.<br />

Stališče glede prihodnosti atomske energije in človeške<br />

kulture se bo na mnogih področjih oblikovalo počasi.<br />

Atomsko industrijo so finančno vedno podprle vlade.<br />

Nikoli ni bila donosna niti ni mogla biti, če naj bo resnično<br />

odgovorna za škodo, ki jo zmore povzročiti. Če<br />

bi jo prepustili samo svobodnemu trgu, ne bi obstajala.<br />

Ali jo še naprej želimo in kako lahko njeno veliko nevarnost<br />

resnično razumemo in obvladujemo?<br />

Bolj ko se zmoremo znebiti naših razvad in energije,<br />

ki jo zahtevajo, bolj lahko ustvarimo resnično možnost<br />

novih možnosti v smeri k bolj humani bodočnosti.<br />

Tako kot se je za nas žrtvovalo, se lahko tudi sami naučimo<br />

žrtvovati. Do tedaj pa se lahko še naprej zavedamo,<br />

smo obveščeni in pripravljeni. <br />

Viri:<br />

Cindy Folkers: 'Sporna pooblastila, Privzete študije: Mednarodna agencija<br />

za jedrsko energijo in Svetovna zdravstvena organizacija'<br />

www.nirs.org<br />

Svet nacionalnih akademij za nacionalne raziskave, Tveganje za zdravje pri<br />

izpostavljenosti nizki ravni radiacije: BEIR VII faza2, The National<br />

Academies Press, Washington DC, 2005<br />

Mark Peplow: 'Pol življenja katastrofe: Boj v Černobilu ponuja lekcijo<br />

Japonski' Narava: International Weekly Journal of Science, Volume<br />

471, 31.3.2011<br />

Dodatni viri:<br />

The Nuclear Information and Resource Service www.nirs.org<br />

Union of Concerned Scientists www.ucsusa.org<br />

Physicians for Social Responsibility www.psr.org<br />

International Atomic Energy Agency www.iaea.org<br />

World Health Organization www.who.int<br />

Vesica Institute www.vesica.org<br />

Thomas Cowan, MD www.fourfoldhealing.com<br />

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.<br />

prevedla Marina Nuvak<br />

.<br />

Responding to the Effects of Nuclear Radiation:<br />

Anthroposophic Medicine’s Potential for Healing<br />

As of April 10, when I write this, most of the world<br />

has experienced a sort of fire drill, rather than the<br />

full-scale tragedy that Japan has endured as a result<br />

of last month’s earthquake and tsunami. Japan’s<br />

remarkable ability to safeguard, organize<br />

and endure is incredibly taxed by this challenge.<br />

Their suffering becomes teaching for the world and<br />

hopefully, we will be serious students. Physicians<br />

and laypeople alike wonder how we can mitigate<br />

the effects of nuclear exposure. Fortunately, many<br />

people and organizations have shared practical ideas<br />

related to nuclear radiation exposure and our future<br />

as one world. <br />

17


Širimo obzor<br />

Osnove antropozofije<br />

O bolj skritih ozadjih<br />

velikih izzivov na<br />

antropozofski poti k<br />

spoznanju višjih svetov<br />

Brane Žilavec<br />

V prejšnjem prispevku so bili podani bolj očitni<br />

razlogi, ki prispevajo k temu, da je antropozofska<br />

pot v duhovni svet najtežja med vsemi, ki so nam<br />

dandanes na voljo. Sedaj se bomo poglobili v nekatere<br />

bolj skrite razloge, ki so v ozadju tega dejstva. V ta<br />

namen moramo razumeti ozadje asketizma, ki je bila<br />

ena od prevladujočih metod v preteklosti.<br />

V običajnem življenju so človekova duša in duh povezani<br />

s fizičnim organizmom med rojstvom in smrtjo v<br />

skladu s celotno zgradbo človekove organizacije. Ko<br />

se telesne funkcije zmanjšajo zaradi asketskih postopkov,<br />

se dogodi nekaj podobnega, kot če nekdo utrpi<br />

poškodbo. Seveda, odziv modernega človeka je običajno<br />

povsem drugačen tudi v primeru najrahlejše bolečine,<br />

medtem ko je asket prenašal bolečino z namenom,<br />

da osvobodi svoj duševni organizem. Asket je izkusil<br />

doživetja duhovnega sveta s pomočjo tistega dela<br />

duševnega organizma, ki je bil potisnjen ven iz fizičnega<br />

telesa s pomočjo asketskih vaj. Skoraj vsa najbolj<br />

zgodnja verska spoznanja so bila dosežena na ta način.<br />

Tisti, ki se ukvarjajo z modernim religijskim življenjem,<br />

pristopijo k temu na lahek način in razglašajo<br />

velika verska razkritja iz preteklosti za poetične opise<br />

brez prave resničnosti. To je v soglasju s tistimi, ki<br />

menijo, da dosega kakršnegakoli duhovnega uvida ne<br />

bi smela povzročiti bolečine. Iskalci verskih resnic v<br />

preteklosti niso bili takšnega mnenja. Bilo jim je povsem<br />

jasno, da takrat, ko je človek popolnoma povezan<br />

s svojim fizičnim organizmom – kar je nujno za izvajanje<br />

njegovih zemeljskih nalog – ne more imeti duhovnih<br />

doživetij. V prejšnjih časih so se asketi prizadevali<br />

za dosego teh doživetij z zatiranjem telesnega življenja<br />

in celo s povzročanjem bolečine. Kadarkoli je bolečina<br />

izpodrinila duh in dušo iz določenega telesnega člena,<br />

je potem ta del, ki je bil izven telesa, doživel uvid v<br />

duhovni svet. Velike svetovne vere niso bile dosežene<br />

brez bolečine temveč s pomočjo velikega trpljenja.' 1<br />

Seveda, ta opis služi samo za razumevanje, zakaj se pri<br />

doseganju spoznanj višjih svetov pojavijo obdobja, ko<br />

se moramo soočiti z raznovrstnih težavami – vključno<br />

z bolečino in duševnim trpljenjem – kajti 'način asketa<br />

ne more biti način, ki je primeren za ljudi v sedanjem<br />

obdobju. Dandanes je povsem mogoče, da s pomočjo<br />

notranje samodiscipline in vzgoje volje vzamemo<br />

v svoje roke razvoj samega sebe, ki je v nasprotnem<br />

primeru prepuščen izobraževanju in življenjskim izkušnjam.<br />

Naša lastna osebnost se lahko utrdi z vzgajanjem<br />

volje. Človek lahko na primer reče samemu sebi:<br />

V roku petih let bom dosegel novo navado in v tem<br />

času bom posvetil temu cilju vso svojo moč volje. Ko<br />

vzgajamo voljo na način, ki ima za cilj razvoj notranje<br />

popolnosti, potem osvobajamo duševno-duhovno<br />

iz telesne narave brez pomoči asketskih vaj. Kadar se<br />

obvežemo takšnemu izobraževanju volje, ki vodi k izboljšanju<br />

naše osebnosti, potem bomo najprej odkrili,<br />

da moramo v ta namen vlagati nenehen napor. Vsak<br />

dan moramo nekaj doseči v naši notranjosti. Pogosto je<br />

to zelo majhen dosežek, vendar se moramo prizadevati<br />

z železno voljo in neomajno odločnostjo. Velikokrat<br />

se primeri, da se ljudje z gorečim navdušenjem lotijo<br />

vsako jutro vaje koncentracije na določeno misel. Vendar<br />

vse skupaj ne traja dolgo; volja popusti in vaja postane<br />

mehanična, ker primanjkuje močne energije, ki je<br />

v nadaljevanju bolj in bolj potrebna. Prvi odpor, ki ga<br />

moramo premagati, je naša lastna duševna otopelost.<br />

Nato sledi odpor, ki je bolj objektivne narave in ki se ga<br />

doživlja, kot da bi se morali prebijati skozi neprehodno<br />

goščavo. Potem dosežemo doživetje, ki boli, ker je<br />

mišljenje, ki je postopoma postalo bolj močno in živo,<br />

18


ja<br />

našlo svojo pot v ritme zunanjega sveta. Tako odkrijemo,<br />

da je višje znanje dosegljivo samo skozi bolečino.' 2<br />

Če želimo razumeti, zakaj je razvoj živega mišljenja<br />

povezan s trpljenjem, se moramo zavedati, da so doživetja<br />

tega, kar obstaja v ozadju naših vsakodnevnih<br />

aktivnosti seveda tako resnična, kot je resnično to, kar<br />

zaznavamo s pomočjo naših fizičnih čutil. Povsem<br />

drugače je, ko o tem beremo. Čeprav se s pomočjo dobrega<br />

opisa lahko do določene mere vživimo v dogajanja<br />

drugih ljudi, še vedno obstaja velika razlika med<br />

opisom in med izkušnjo, ki je predstavljena s pomočjo<br />

besed. Potemtakem si lahko predstavljamo, da ni enostavno,<br />

ko postopoma prehajamo od spoznavanja duhovnih<br />

ozadij stvari, bitij in pojavov do neposrednih<br />

uvidov v njihovo bistvo. To je predvsem pomembno,<br />

kadar želimo razumeti, kakšne učinke imajo duševno-<br />

-duhovne aktivnosti na naše fizično telo. Kajti, ko se<br />

poglabljamo v njihove učinke, odkrijemo, da procesi<br />

v možganih in živčnemu sistemu, ki odsevajo naše<br />

duševno življenje, niso ustvarjalni procesi. Dejavnosti<br />

živčnega sistema ne izhajajo iz ustvarjalnih, rastočih in<br />

napredujočih procesov, tako kot je to primer v preostalem<br />

delu organizma. To nikakor ni res. To, kar duša<br />

povzroča v našem živčnem sistemu, je uničevalna aktivnost.<br />

Ko smo budni in se zavedamo – to je, kadar ne<br />

spimo – potem se v naši notranjosti dogaja uničevalna<br />

aktivnost. Samo zaradi tega, ker je naš živčni sistem<br />

umeščen v nas na takšen način, da je nenehno oživljen<br />

s pomočjo preostalega dela organizma, se lahko<br />

ta uničevalna, razkrojevalna in rušilna aktivnost, ki jo<br />

povzroča naše mišljenje, vedno znova nadomesti. Ta<br />

uničevalna aktivnost je enake narave kot tista, ki se jo<br />

doživi v celoti takrat, ko človek umre, kar ima za posledico,<br />

da celotni organizem razpade. V naši notranjosti<br />

je stalno prisotno umiranje vselej, ko uporabljamo<br />

naše sile mišljenja. V nas deluje smrt neprestano v<br />

majhnih odmerkih; smrt kot enkratni dogodek je zgolj<br />

seštevek tega, kar deluje nenehno v našem bitju. Smrt<br />

moramo razumeti kot silo, ki deluje v našem organizmu,<br />

tako kot razumemo delovanje sil življenja,' 3 ki nas<br />

neprestano obnavljajo in omogočajo nadaljevanje našega<br />

fizičnega obstoja.<br />

Sedaj lahko razumemo, zakaj umetniške upodobitve<br />

misleca predstavljajo človeka, ki podpira težo svoje<br />

glavo z roko. Kajti v naši glavi delujejo sile smrti, ki<br />

nam omogočajo, da smo bitja, ki lahko razmišljajo in se<br />

zavedajo svojega obstoja. 'Sile mišljenja najprej prepojijo<br />

eterično telo in potem to eterično telo deluje na zelo<br />

poseben način na fizično telo, tako da povzroči popolno<br />

preobrazbo tega, kar deluje znotraj človekovega fizičnega<br />

telesa. V zunanjem svetu ni snov nikjer popolnoma<br />

uničena. To je vzrok, zakaj moderna filozofija in<br />

znanost govorita o ohranjanju snovi. Vendar ta zakon<br />

velja samo za zunanji svet; znotraj človeka snov preneha<br />

obstajati. Snov je uničena v svojem resničnem bistvu.<br />

Naša človeška narava sloni prav na tem dejstvu,<br />

da lahko spremeni snov v prvotno stanje kaosa in jo<br />

popolnoma uniči. Na to dejstvo so usmerili pozornost<br />

v misterijskih centrih starodavne Irske. Njihovim učencem<br />

je bilo rečeno: V vaši najgloblji notranjosti nosite<br />

kot ljudje znotraj vas strujo, ki deluje uničevalno. Če<br />

tega ne bi bilo, potem ne bi bili sposobni razviti misli<br />

znotraj vašega bitja. Vendar eterično telo, ki je prežeto<br />

s silami mišljenja deluje na fizično telo na takšen način,<br />

da potisne snov v stanje kaosa in jo uniči.' 4<br />

Tu imamo dodatni uvid, zakaj je resnično razmišljanje<br />

tako zelo težavno in zahtevno. Četudi se v normalnem<br />

stanju ne zavedamo tega, kar deluje v naši najgloblji<br />

notranjosti, si lahko predstavljamo, kakšen učinek<br />

ima na nas dejstvo, da 'moramo z namenom, da razvijamo<br />

našo človeško osebnost s pomočjo sil mišljenja,<br />

nositi znotraj našega bitja to pobesnelo razgrajevanje,<br />

to divje uničevanje v odnosu do fizične snovi. V današnji<br />

zahodni civilizaciji mora človek obvladovati ta<br />

skrit center uničevanja znotraj sebe. In sile propadanja<br />

se lahko spremenijo v sile pozitivnega razvoja samo<br />

takrat, ko se človek začne zavedati, kako je njegovo<br />

bitje samo plašč, ki ovija to središče uničevanja. Obstoj<br />

človekovega ega je rezultat njegove sposobnosti, da se<br />

spusti v ta kaos uničevanja' fizične snovi, ki omogoča<br />

njegovo najbolj intimno notranjo dejavnost, dejavnost<br />

razmišljanja.<br />

19


širimo<br />

Če k temu dodamo dejstvo, da je bistvo modernega<br />

'okultnega šolanja predvsem v tem, da se začnemo zavedati<br />

prave narave procesov, ki delujejo pod pragom<br />

naše zavesti na naše telo,' 5 potem si lahko predstavljamo,<br />

da zavestno soočanje z destruktivnimi silami, ki<br />

delujejo v našem živčnem sistemu, ni enostavna zadeva.<br />

Sedaj lahko tudi razumemo, zakaj imajo nekateri<br />

ljudje odpor do intelektualnega mišljenja in dajejo<br />

prednost duševnemu zaznavanju in občutenju. Kajti<br />

vsak napredek v razvoju lastnega mišljenja je kot<br />

majhna smrt, ki nam omogoči prerojenje. Izogibanje<br />

temu nas ne bo pripeljalo do prave preobrazbe naše<br />

osebnosti, kajti zavedati se moramo, da 'v svetu obstajajo<br />

rušilne in ustvarjalne sile, usoda zunanjih bitij pa je<br />

v nastajanju in minevanju. V delovanje teh sil, v pot te<br />

usode lahko gleda ta, ki doseže spoznanje. Tančico, ki<br />

v vsakdanjem življenju zastira pogled, je treba odstraniti.<br />

Človek sam pa je vtkan v te sile in v to usodo.<br />

Rušilne in ustvarjalne sile so v njegovi lastni naravi.<br />

Tistemu, ki doseže spoznanje, se pojavi, stvari in dogajanja<br />

v duši razodevajo neposredno. Učenec ob teh<br />

spoznanjih ne sme izgubiti poguma. Notranjih sil mu<br />

ne bo zmanjkalo, saj jih je dovolj prinesel s seboj, lahko<br />

pa jih tudi še razvija. Za to pa se mora naučiti ohranjati<br />

notranji mir in gotovost v težkih življenjskih razmerah;<br />

v sebi mora vzgojiti močno zaupanje v dobre<br />

sile življenja. Pripravljen mora biti, da ga mnoge nagonske<br />

pobude, motivi, ki so ga vodili doslej, odslej<br />

ne bodo več. Spoznal bo, da je doslej marsikaj delal in<br />

mislil, ker je bil ujet v nevednosti, neznanju. Nagibi, ki<br />

so ga vodili v delovanju doslej, bodo odpadli. Marsikaj<br />

je storil iz nečimrnosti, domišljavosti; zdaj bo dojel,<br />

kako brez vrednosti je vsaka nečimrnost. Marsikaj je<br />

storil iz lakomnosti; spoznal bo, kako uničujoče deluje<br />

lakomnost. Za svoje delovanje in mišljenje mora razviti<br />

čisto nove nagibe. Za to pa potrebuje hrabrost in<br />

neustrašenost.<br />

Gre predvsem za to, da gojimo to hrabrost in neustrašenost<br />

v globini notranjega miselnega življenja. Učenec<br />

se mora naučiti, da ne obupa zaradi neuspeha. V<br />

sebi mora nenehno gojiti misel: Pozabil bom, da mi je<br />

ta stvar spet spodletela, znova hočem poskusiti, kot da<br />

se ni nič zgodilo. S tem lahko prodre do prepričanja, da<br />

so izvori sil v svetu, iz katerih lahko črpa, neusahljivi.<br />

Vedno znova mora težiti k duhovnemu, ki ga bo dvigovalo<br />

in nosilo, ne glede na to, da se mu bo njegova<br />

vsakdanjost kazala šibka in nemočna. Sposoben mora<br />

biti živeti za prihodnost in pri tem stremljenju ga ne<br />

smejo ovirati izkušnje iz preteklosti.' 6<br />

S pomočjo tega primera – ki pa ni edini – nam lahko<br />

postane jasno, da potrebujemo zvrhano mero poguma<br />

in vztrajnosti na dolgi in vijugasti poti antropozofskega<br />

Kip špartanskega kralja Leonidasa I<br />

spoznavanja višjih svetov. V tem kontekstu je zanimiva<br />

Steinerjeva razlaga, kako so ljudje v preteklih obdobjih<br />

vzgajali neustrašenost s tem, ko so se podajali<br />

na osvajalske pohode – tako kot so to na primer počeli<br />

Vikingi – in so prelivali svojo kri in žrtvovali svoja<br />

življenja v korist skupnosti, s katero so bili tako tesno<br />

povezani, da niso občutili sebe kot posameznike,<br />

temveč zgolj kot člane bitja plemenske skupnosti. V<br />

današnjih časih pa se mora ta pridobljena hrabrost<br />

uporabiti na povsem drugem področju, na področju<br />

mišljenja. Vendar pa obstaja še ena pomembna razlika.<br />

Medtem ko so bile izkušnje bojevanja in žrtvovanja v<br />

preteklih stoletjih skupinske izkušnje, je današnja pot<br />

razvoja mišljenja pot vsakega posameznika. Sedaj živimo<br />

v obdobju duše zavesti, kar pomeni, da je odločitev,<br />

ali se bomo podali na pot duhovnega razvoja, v<br />

naših lastnih rokah. V starodavnih misterijskih centrih<br />

so bili tisti, ki so se v njih šolali, izbrani s strani posvečenih.<br />

'Le ti so šli med ljudi in gledali v njihove avre z<br />

namenom, da vidijo, kdo ima sposobnosti. Potem so<br />

jih zbrali v misterijskih šolah, kjer so se učili tega, kar<br />

so se morali naučiti. Noben od njih ni smel postavljati<br />

vprašanj. Spraševanje je bilo v starih misterijih najstrožje<br />

prepovedano.' 7<br />

V popolnem nasprotju s tem pa 'mora danes vsak<br />

učenec v novih misterijih postavljati vprašanja. Vse<br />

je odvisno od njegovega spraševanja.' 8 To pomeni,<br />

20


obzorja<br />

da se moramo v primeru, če se hočemo podati na pot<br />

osebnega razvoja, naučiti postavljati vprašanja znotraj<br />

duhovnega razvojnega toka. V materialističnem<br />

razvojnem toku je vse urejeno tako, da ljudje nehajo<br />

postavljati vprašanja. Bistvenega pomena je, da naše<br />

duše vstopijo v celoti v duhovni tok. Za tiste, ki so v<br />

materialističnem razvojnem toku, bi lahko rekli, da ne<br />

sprašujejo, zato ker že vse vedo. Mi se naučimo postavljati<br />

vprašanja zgolj takrat, ko lahko razvijemo občutje<br />

pričakovanja, ki dovoli življenju, da nam nekaj razkrije,<br />

da smo sposobni čakati in da imamo zadržke pred<br />

oblikovanjem naše lastne sodbe. To je še posebno pomembno<br />

v odnosu do vsega, kar prihaja na duhoven<br />

način iz duhovnih območij obstoja. K temu ne smemo<br />

pristopati s pomočjo našega razsojanja, temveč s postavljanjem<br />

vprašanj. To ne velja samo za odnos do ljudi,<br />

ki jih lahko sprašujemo, temveč predvsem v odnosu<br />

do duhovnega sveta. V ta svet ne smemo vstopati z<br />

našimi vnaprej oblikovanimi mnenji in sodbami, temveč<br />

z našimi vprašanji – v razpoloženju in odnosu, ki<br />

omogoča raziskovanje.' 9<br />

Ta zahteva je posledica tega, da je 'v človeškem razvoju<br />

prišel čas, ko tisti, ki ne sprašujejo – ki ne razvijejo<br />

svojega notranjega bitja in ne iščejo resnice z lastnim<br />

trudom, temveč ostajajo pasivni – ne morejo priti do<br />

izkušnje lastnega Jaza. Na splošno moderni ljudje ne<br />

skrbijo dovolj za to, da bi aktivno vzeli v svoje roke<br />

duševne sile in notranja duševna doživetja. Dandanes<br />

lahko povsod vidimo sile, ki blokirajo pot k notranji<br />

dejavnosti – religijska prepričanja in teološke doktrine,<br />

vojaško moč in znanost. Sile, ki vzgajajo notranjo<br />

duševno aktivnost v teh časih, so šibke v primerjavi s<br />

temi nasprotujočimi silami. Če hoče človek priti k antropozofiji<br />

na osnovi lastne sodbe, potem mora biti človek,<br />

ki sprašuje. Vsakdo se mora prepričati s pomočjo<br />

svoje najbolj ponotranjene svobode pri oblikovanju<br />

lastne sodbe. Človek lahko sliši besede duhovne resnice,<br />

vendar se mora o njihovi resničnosti prepričati sam<br />

od sebe. Tisti, ki se resno lotijo študija antropozofske<br />

duhovne znanosti, morajo postati ljudje, ki postavljajo<br />

vprašanja.' 10<br />

Za mnoge ljudi je bolj udobno živeti z resnicami, ki<br />

jih prevzamejo od zunanjih avtoritet, kot pa živeti v<br />

negotovosti lastnega iskanja, katere arhetip je zgodba<br />

o Parsifalovemu iskanju svetega Grala. 11 Le ta opisuje<br />

'tri obdobja razvoja, skozi katera mora preiti človeška<br />

duša. Prvo je obdobje zunanje materialne zaznave.<br />

Duša je ujeta v snov in ji dovoli, da ji narekuje to, kar<br />

se dojema kot resnico. To je stopnja duševne otopelosti<br />

oziroma omamljenosti, zaspanosti. Potem začne duša<br />

spoznavati, da nudi zunanji svet zgolj iluzijo. Ko duša<br />

zaznava, da rezultat znanosti niso odgovori, temveč<br />

le vprašanja, potem pride obdobje, ki ga Wolfram von<br />

Eschenbach 12 imenuje dvom. Iz tega obdobja se potem<br />

duša dvigne do blaženosti – to je, do življenja v duhovnih<br />

svetovih.' 13<br />

In kako lahko dosežemo to stanje blaženosti? Samo<br />

tako, da se prebudimo iz otopelosti običajnega dojemanja<br />

sveta in se podamo na trnovo pot iskanja odgovorov<br />

na najbolj pomembna vprašanja človeškega<br />

obstoja. In kaj nam v tej zgodbi predstavlja sveti Gral?<br />

'Duhovno znanje, ki je na voljo današnjemu človeštvu,<br />

in ki bo v vedno večji meri na voljo v prihodnosti, se<br />

lahko simbolično imenuje modrost svetega Grala. Moderni<br />

posvečenci se lahko zato imenujejo posvečenci<br />

svetega Grala. Prve stopnje poti v duhovne svetove,<br />

ki vodi k znanosti svetega Grala, so opisani v knjigi<br />

Okultna znanost. Najvišji ideal človeštva, ki si ga lahko<br />

zamišljamo, izvira iz tega znanja svetega Grala – to je,<br />

poduhovljenje tega, kar dosežemo s pomočjo lastnih<br />

naporov. To poduhovljenje se pojavi kot končni rezultat<br />

skladnosti, ki jo razvijemo med pridobljenimi<br />

močmi razuma, čustvovanja in poznavanja nadčutnih<br />

svetov.' 14<br />

To pomeni, da je antropozofska duhovna znanost dejansko<br />

pot k modrosti svetega Grala, ki omogoča vsakemu<br />

posamezniku, ki se za to odloči, da doseže spoznanja<br />

višjih svetov. Koliko časa bo to trajalo in koliko<br />

napora bo potrebno v to vložiti, je seveda odvisno od<br />

vsakega posameznika. Kar nam na tej poti služi kot<br />

vodič, so velike duhovne resnice, ki so nam dostopne<br />

s pomočjo tistih, ki so že dosegli spoznanja višjih svetov.<br />

'Dandanes se tem resnicam nasprotuje enostavno<br />

zaradi tega, ker ljudje občutijo, da se jih ne more doseči<br />

na tako lahek način, kot bi si to želeli. Velike resnice<br />

v resnici zahtevajo notranji duševni pogum, ki nam<br />

omogoči, da si rečemo: Da bi lahko doživel te stvari,<br />

bi moral biti pripravljen, da jih spoznam skozi prikrajšanje<br />

in trpljenje. To ni rečeno z namenom, da bi se<br />

kogarkoli odvrnilo od spoznavanja duhovnih svetov,<br />

temveč zgolj zato, ker je to resnica. Morda bo to marsikomu<br />

odvzelo pogum, vendar kaj dobrega bi nastalo,<br />

če bi ljudem govorili, da lahko vstopijo v višje svetove<br />

v popolnem udobju, če temu ni tako. Doseganje višjih<br />

svetov zahteva premagovanje trpljenja. Na tej poti moramo<br />

narediti vse, da presežemo duševno bolečino, ki<br />

se povečuje z vsakim nadaljnjim korakom na tej poti.' 15<br />

Seveda bomo na tej poti modernega razvoja naših sposobnosti<br />

doživeli tudi mnoge vzpodbudne izkušnje in<br />

si pridobili mnoge koristne uvide v skrivnostna ozadja<br />

sveta. Le ta nam bodo pomagala, da ne pozabimo, da<br />

se je Parsifalova pot začela v otopelosti fizičnih zaznav<br />

in dojemanja sveta in potem prešla v dolgo obdobje<br />

iskanja svetega Grala, polno naporov, negotovosti in<br />

21


širimo<br />

občutkov krivde zaradi spoznanja napak, storjenih v<br />

preteklosti. Vendar se je njegova trnova pot navkljub<br />

vsemu prestanem trpljenju končala z blaženostjo, ki jo<br />

je povzročila dosega duhovne modrosti, ki jo pooseblja<br />

simbol svetega Grala. <br />

Opombe:<br />

1, 2, 15 Steiner, The Human Soul in Relation to World Evolution, Dornach,<br />

27.05.1922<br />

3 Steiner, Secret Brotherhoods, St Gallen, 15.11.1917<br />

4 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 23.09.1921<br />

5 Steiner, Guidance in Esoteric Training, Rudolf Steiner Press, London,<br />

1972<br />

6 Steiner, prevod v brošuri društva Kortina, vir neznan<br />

7, 8 Virginia Sease & Manfred Schmidt-Brabant, Paths of the Christian<br />

Mysteries, Temple Lodge, 2003<br />

9 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.01.1914<br />

10 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Dornach, 17.04.1921<br />

11 To je zgodba o mladeniču, ki odrašča z materjo v gozdu daleč stran od<br />

sveta. Po naključnem srečanju s skupino vitezov se odpravi na dvor<br />

kralja Arturja z namenom, da postane vitez. V prigodah, ki sledijo,<br />

se znajde tudi na gradu, kjer prisostvuje obredu svetega Grala.<br />

Vendar kot dobro vzgojen vitez, ne postavi nobenega vprašanja,<br />

kar sproži serijo dogodkov, ki vodijo v dolgo in naporno iskanje<br />

svetega Grala, dokler mu končno ne uspe, da razvije lastnosti, ki mu<br />

omogočijo postati novi vladar svetega Grala. Tistim, ki ne poznajo<br />

te zgodbe, priporočam knjigo Lindsay Clarka Parzival and the Stone<br />

from Heaven.<br />

12 Wolfram von Eschenbach je nemški avtor zgodbe o Parsifalu, ki je<br />

nastala na prehodu iz 12. v 13. Stoletje (angleški prevod: Parzival,<br />

Penguin Classics, 1980)<br />

13 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.05.1909<br />

14 Steiner, Occult Science, An Outline, Rudolf Steiner Press, 1979<br />

Some Hidden Backgrounds of the Big<br />

Challenges on the Anthroposophical<br />

Path to the Higher Worlds<br />

The ascetics in former times sought spiritual experiences<br />

by sup¬pressing bodily life. Whenever pain drove<br />

out spirit and soul from a bodily member that part<br />

which was driven out experienced the spiritual world.<br />

The great spiritual truths have been attained through<br />

great suffering. However, the way of the ascetic can¬not<br />

be the way for present-day man. The modern path of<br />

spiritual development is presented to us in the story<br />

of Parzival’s seeking of the Holy Grail. In our time it<br />

is perfectly possible, through inner self-discipline and<br />

training of the will, to take in hand one’s development<br />

which is otherwise left to education and the experiences<br />

of life. As we continue along this path we find that the<br />

processes in the brain and nervous system corresponding<br />

with the life of the soul are not constructive processes;<br />

what the soul carries out in the nervous system is a<br />

destructive activity. Within man, matter is completely<br />

dissolved into nothingness. In our innermost part we<br />

bear a tendency to work destruction; without this we<br />

would not be able to think. <br />

22<br />

Antropozofski pogled<br />

na koledar Majev 2. del<br />

Predavanje na srečanju antropozofskega<br />

združenja na Irskem<br />

Nick Thomas<br />

Antropozofsko razumevanje majevskih prerokb<br />

Okoli 600 let n.št. je bil kralj ali vladar Majev Sončni<br />

Lord Pacal. Njegova zgodovina je zanimiva. Kot otrok<br />

je bil podvržen izjemno nevarnemu postopku. Njegovo<br />

glavo so sploščili. Večina otrok, ki so bili podvrženi<br />

temu postopku, ni preživela, toda Sončni Lord Pacal je.<br />

Postal je zelo pomembna oseba in bil verjetno največji<br />

voditelj Majev. Mislim, da je zaslužen za večino njihove<br />

astronomije in matematike. Matematična odličnost<br />

teh ljudi je bila tako velika, da so samostojno odkrili<br />

število nič. Rimljani števila nič niso poznali. Če poskušamo<br />

z rimskimi števili izračunati karkoli drugega kot<br />

seštevanje, bomo imeli veliko težav, ker niso odkrili<br />

števila nič. Kolikor nam je znano, so število nič iznašli<br />

Hindujci in to število je prišlo na zahod od Hindujcev<br />

in Arabcev, ki so bili v teh stvareh daleč pred nami.<br />

Maji, čeprav so bili izolirani, so izumili število nič in<br />

prišli do zelo natančnega numeričnega sistema, ki je<br />

bil v celoti njihov. Okoli leta 1862 je Charles Etienne<br />

Brasseur odkril tako imenovano Popol Vuh (dobesedno<br />

'Knjiga sveta'). To je sveta knjiga Majev o stvarjenju,<br />

ki je nastala iz Majevskih zakonov. V njej je Brasseur<br />

odkril majevski zapleten koledar skupaj s tistim,<br />

kar so imenovali kratko štetje: 260 dnevni ciklus, ki<br />

je bil osnovan na imenih 20-ih dni in 13-ih števil in je<br />

bilo njihovo osnovno merjenje časa. Zanimivo je, da so<br />

imeli, kot so imenovali, nedoločno leto s 365 dnevi in<br />

so bili dovolj bistri, da so se zavedali, da leto nima ravno<br />

365 dni. Ta dva ciklusa sta bila znana tudi Aztekom.<br />

S pomočjo tega so lahko naredili napovedi in izračune<br />

za obdobje okoli 18 ooo dni ali približno 52 let, kar se<br />

imenuje Azteško stoletje. Vendar pa Maji niso ostali<br />

le pri tem, nadaljevali so z računanjem tistega, kar so<br />

imenovali dolgo štetje, ki traja več deset tisoč let in je v<br />

4000 letih do dneva natančno. To je nekaj neverjetnega.<br />

Mož z imenom Ernst Fostermann je okoli leta 1880 v<br />

Dresdnu razvozljal kodo. Odkril je dvajsetiški številčni<br />

sistem. Tukaj želim le poudariti: Maji so zmogli tako<br />

natančno izračunati svoj dolgi ciklus 1.872.000 dni ali<br />

približno 5000 let, potem so šli še naprej na 9.000 000<br />

dni in še nekaj, kar znese 25 000 let. To so naredili tako,<br />

da so uporabili zelo natančna opazovanja planetov


obzorja<br />

Venere in Marsa. Ta zelo natančna opazovanja planetov,<br />

ki bi se lahko merila s tistimi danes, so jim omogočila,<br />

da je bil ta izračun tako natančen. In prišli so<br />

do dokaj nenavadnega števila. Znano je kot glavno<br />

število Majev in je navedeno v Dresdenskem kodeksu.<br />

To je 1.366 560 dni in je pomembno zanje zato, ker<br />

sestavlja 5256 x 260 dnevnih obdobij. Isto število nam<br />

da tudi 3744 nedoločnih letnih obdobij, 2340 Venerinih<br />

ciklov in 1752 Marsovih cikov, ki prav tako znesejo<br />

toliko. Ta natančna opazovanja Venere in Marsa so<br />

Majem pomagala, da so postavili svoje dolgo štetje, ki<br />

se konča ob koncu leta 2012. Lahko smo precej<br />

gotovi, da so, ko so rekli, da se dolgo štetje<br />

s tem letom konča, imeli prav, kajti<br />

njihove kalkulacije so bile za 4000<br />

let do dneva natančne. Osebno<br />

jemljem Maje resno, ker je to<br />

fenomenalno delo.<br />

Cotterell je s študijem<br />

plodnosti prišel do<br />

skoraj istega števila.<br />

Odkril je, da če vzamemo<br />

cikluse sončnih<br />

peg, je zveza<br />

med obema sončevima<br />

poljema približno<br />

87 dnevno<br />

obdobje, ki ga imenuje<br />

delček med<br />

formacijama med<br />

obema sončevima<br />

poljema. Osem teh<br />

daje, kot ga imenuje,<br />

mikro ciklus, 48<br />

teh pa daje dobro znan<br />

sončni ciklus 11 1/2 let s<br />

solarnim maksimumom,<br />

na katerem naj bi zdaj bili. Ta<br />

solarni maksimum je bil izredno<br />

razočaranje in ljudje se sprašujejo<br />

zakaj. Tudi približno ni bilo toliko sončeve<br />

aktivnosti, kot so je ob tem solarnem maksimumu pričakovali.<br />

Toda če vzamemo 7800 teh, dobimo pravi<br />

ciklus sončevih peg, popolnega med tema dvema poljema,<br />

ki traja 187 let. Če to pomnožimo z 20, dobimo<br />

1. 366 040, le 520 dni razlike od izračuna Majev. Cotterell<br />

je pri študiju teh ritmov magnetnih polj prišel do<br />

skoraj istega števila, kot je glavno število Majev. Zato<br />

je mislil, da bi lahko morda konec dolgega štetja, s katerim<br />

so se tako ukvarjali Maji, sovpadal z drastičnim<br />

padcem rodnosti ali imel vpliv na rodnost.<br />

To pa je nekaj, kar sem odkril, da bi bila lahko ena od<br />

napovedi, ki je tako zanimiva kot tudi resna. Nekoč so<br />

Rudolfa Steinerja vprašali glede porasta populacije v<br />

zadnjem stoletju. Bojim se, da je to ena tistih 'gospod<br />

doktor je tako rekel', ampak nekaj starejših prijateljev<br />

mi je povedalo, da so sami slišali Steinerja. Očitno, je<br />

rekel, problem prihodnosti ne bo preveč ljudi, ampak<br />

premalo. Ko se je v 1980. letih pojavil AIDS, sem se<br />

spraševal, če bo to vodilo v takšno situacijo. Kot se je<br />

pokazalo, ni. Se pa sedaj sprašujem, če bi moglo biti<br />

nekaj takega, kar je napovedal Cotterell - drastični<br />

upad plodnosti - povezano s tem, kar naj<br />

bi govoril Rudolf Steiner.<br />

Veliko vprašanje, ki globalno<br />

visi nad človeštvom, je,<br />

kako preskrbeti tako<br />

veliko število prebivalcev,<br />

kot ga trenutno<br />

imamo, ko<br />

naravni viri vse<br />

bolj usihajo, in<br />

ko pitne vode<br />

zmanjkuje.<br />

Če nam je<br />

všeč ali ne,<br />

bližamo se<br />

velikim težavam.<br />

Težko<br />

je natančno<br />

predvideti<br />

kdaj, toda<br />

dvomim, da bi<br />

se to zgodilo 21.<br />

decembra 2012<br />

(op. prev.: članek je<br />

bil pisan pred letom<br />

2012). Ne bom rekel, da<br />

ne bo, kajti duhovni svet,<br />

kot verjetno že veste, ljudem<br />

zelo rad dokaže, da nimajo prav.<br />

Toda ne zdi se nerazumno, da stvari prihajajo.<br />

Vidimo nevarnosti in težave, ki se dogajajo v<br />

svetu okoli nas in nedvomno je nekaj na tej plodnosti.<br />

Svetovni barometer plodnosti so nedvomno Italjijanke.<br />

Njihovo povprečje plodnosti je enako svetovnemu,<br />

in to je v zadnjem desetletju padalo. Stare prognoze<br />

o svetovni populaciji v letu 2050 so zdaj zelo drugačne<br />

od tistih iz zadnjega stoletja. Velikanske številke so<br />

bile v veliki meri spremenjene.<br />

Presenetljivo je, da je Cotterell lahko prišel do skoraj<br />

istega števila kot Maji. Prav tako se mi zdi absolutno<br />

23


obzorja<br />

presenetljivo, da so Maji prišli do števila v tako tesni<br />

povezavi s soncem. Susan Milbra, ameriška Majevska<br />

arho-astronomka in skrbnica prirodoslovnega muzeja<br />

na Floridi, je zapisala, da je nemogoče, da bi Maji vedeli<br />

za to galaktično centralno formacijo. Še več, pravi,<br />

da nimamo nobenih zapisov ali vedenja, ki bi kazalo<br />

na to, da so mislili, da bo v tej točki konec sveta. Ima<br />

prav. Nimamo nobenih zapisov o tem, imamo pa zapis,<br />

da so konec dolgega štetja povezovali z resnimi<br />

prelomi in težavami. Prezrla je še nekaj. Omenil sem,<br />

da so Sončnemu Lordu Pacalu izvedli proces sploščitve,<br />

vendar je preživel in postal verjetno eden največjih<br />

majevskih kraljev. Njegov dobro skriti grob so odkrili<br />

leta 1952 v templju zapisov, na vrhu 65 metrov visoke<br />

stopničaste piramide. Pokrov je vseboval zelo nenavadne,<br />

izčrpne napise, ki jih je Cotterell poskušal dešifrirati<br />

in ki jih je objavil v svoji knjigi.<br />

Kaj pa je bil namen tega sploščevanja glave? Zakaj bi<br />

se lotili te zelo nevarne prakse? Predpostavljam, da<br />

so tako pri svojem voditelju sprožili jasnovidnost. In<br />

predvidevam, da so bili Maji tako dobri v matematiki<br />

zato, ker so lahko izračunali tisto, kar so njihovi voditelji<br />

zaznali preko jasnovidnosti. Jasnovidno so lahko<br />

zaznali nekaj, kar se je dogajalo s soncem. To je bila<br />

verjetno precej arimanična iniciacija in zaradi tega<br />

precej futuristična, z bolj katastrofalnim stilom napovedovanja.<br />

Mislim, da njihovo vedenje o tem, kako je<br />

dolgo štetje povezano z dogodki iz preteklosti ter po<br />

možnosti tistimi v prihodnosti, ni izhajalo iz matematike,<br />

ampak iz njihove jasnovidnosti. Matematika je to<br />

samo podprla. Ne vidim nobenega drugega razloga,<br />

zakaj naj bi se posluževali tako nevarne prakse.<br />

Od Rudolfa Steinerja vemo, da so s propadom misterijskih<br />

svečenikov kralji izgubljali staro jasnovidnost<br />

in se zatekali k vedno bolj sumljivim praksam, kajti ta<br />

jasnovidnost jim je dajala vedenje in moč. V kasnejšem<br />

Egiptu so prakse mumificiranja prevzele precej vprašljivo<br />

kakovost v tem, da so bile s tem postopkom duše<br />

umrlih lahko po smrti ujete, tako da so lahko svečeniki<br />

od njih dobivali vedenja. Vemo, da je to, kar Judje imenujejo<br />

Bath Kol, do Kristusovega časa utihnilo. Svečeniki<br />

in Farizeji tega niso več slišali. Pred krstom je Jezus<br />

slišal Bath Kol in zelo dobro vedel, da ga Farizeji niso<br />

slišali. Po inkarnaciji Kristusa, ko je ta obsodil Farizeje,<br />

je bilo to zato, ker so se pretvarjali, da se postijo, pa se<br />

niso, bilo je zaradi duhovne prevare; ker so ljudem še<br />

vedno dajali vedeti, da slišijo Bath Kol. To je duhovna<br />

prevara, ki je nekaj strašnega in verjamem, da je Kristus<br />

zato Farizeje v Novem testamentu tako odkrito napadel.<br />

To je bil čas, ko so se pojavili novi misteriji, toda<br />

verjamem, da so se Maji zatekli k sploščevanju glave,<br />

da bi se obdržali pri stari jasnovidnosti.<br />

Zaključili bi lahko, da je potrebno njihovo dolgo štetje<br />

jemati resno in njihova neverjetna sposobnost in vedenje,<br />

ki jim je dalo, da so lahko izračunali in napovedali<br />

gibanje planetov skozi tisočletja, je prepoznano kot neverjeten<br />

dosežek. Gotovo so za to imeli nek razlog. Ne<br />

verjamem, da bi takšna kultura vse svoje glavne vire<br />

posvetila taki raziskavi zgolj iz gole radovednosti. <br />

To predavanje Nicka Thomasa je zapisal Martin Henry.<br />

prevedla Marina Nuvak<br />

An Anthroposophical Understanding of the Mayan Prophecies<br />

A talk by Nick Thomas at the AGM of the Anthroposophical Society in Ireland.<br />

24<br />

Good morning everyone, I feel very privileged to have<br />

been invited here to speak today. This is a theme I<br />

have been looking at for some time. If you research<br />

this subject on the Internet you will find all kinds of<br />

lurid sites with all manner of predictions. There is<br />

one interesting site where a Mayan holy man refutes<br />

the idea that the Mayans made any prophecies at all<br />

and I’ll try and clarify that as we go along. Other<br />

people have certainly been busy making prophecies<br />

based on the Mayan calendar which I take seriously,<br />

because the Mayan people had a flourishing civilisation<br />

around 600 A.D. The Mayans had been in existence<br />

along with the Olmecs and Aztecs and others<br />

for thousands of years but they rose to a remarkable<br />

height with a flourishing culture between 200/300<br />

A.D. and 800/900 A.D. which vanished after that.<br />

It’s something of a mystery for academics why this<br />

civilisation vanished and what was the cause.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!