Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Kazalo<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
01 549 01 55<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
UREDNIŠKI ODBOR:<br />
Breda Medvešček, Aci Urbajs,<br />
Monika Brinšek<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Marija Poljanec, Elvira Devetak,<br />
Maja Kolar, Boris Potočar, Brane Žilavec<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Milena Kavčič, Breda Medvešček, Boris<br />
Potočar, Damjan Brajnik, arhiv Parsival<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Breda Medvešček<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />
LETNA NAROČNINA: 20 €<br />
V primeru, da posamezno društvo<br />
naroči revijo za vse svoje člane,<br />
znaša letna naročnina 12 € na člana<br />
NAKLADA: 1000 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Revijo sofinancira<br />
Ministrstvo za šolstvo in šport<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />
uredništva.<br />
Uvodnik 3<br />
Biodinamika 4<br />
Tri zrna fižola 4<br />
Prehrana 5<br />
Praznik okusov 5<br />
Utrinki 7<br />
90 let biodinamično 7<br />
Na poti iz Salzburga v Donji Kraljevec 9<br />
Razmišljanja 11<br />
Za kaj vse smo hvaležni? 11<br />
Z Japonske 13<br />
Antropozofska medicina 15<br />
Reakcija na učinke jedrskega sevanja 15<br />
Širimo obzorja 18<br />
O skritih ozadjih velikih izzivov 18<br />
Antropozofski pogled na koledar Majev 22<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskih naslovih<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si/narocilo<br />
Letna naročnina znaša 20 €.<br />
2<br />
ISSN 1854-1739<br />
www.svitanje.si
Uvodnik<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Pozdravljeni, dragi prijatelji!<br />
Prišlo je poletje in z njim obilje<br />
pridelkov ... pa tudi skrbi,<br />
kadar narava pokaže svoje<br />
zobe.<br />
S skrbmi v teh negotovih časih nikomur ni prizaneseno,<br />
vendar je pomembno, da se ob vseh mogočih napovedih,<br />
kaj vse se človeštvu obeta, ne prepustimo malodušju. Zavedati<br />
se moramo, da mi, tako biodinamiki kot waldrofskii<br />
učitelji in starši, sledimo drugačnim ciljem, tistim, ki se trudijo<br />
človeštvo in našo ljubo zemljo osvoboditi brezdušne,<br />
potrošniške miselnosti. Koliko nam to uspeva, ni mogoče<br />
oceniti. Pa vendar si po svojih močeh prizadevamo. In kot<br />
pravi star kitajski pregovor: Če na enem koncu sveta metulj<br />
zaprhuta s krili, se bo to čutilo tudi tam daleč na drugem<br />
koncu sveta. In tako moramo gledati na svoje poslanstvo<br />
tudi mi. Vsako naše dejanje, četudi na videz še tako nepomembno,<br />
sproži v svetu neko spremembo.<br />
Rudolf Steiner se je vse do svoje smrti trudil človeštvu prenesti<br />
svoje vedenje. In ni bilo zaman. Danes se biodinamika<br />
vztrajno širi po vsem svetu. Nič je ne more ustaviti. Prav<br />
tako se na novo odpirajo waldorfske šole in vrtci, ki vzgajajo<br />
ljudi svobodnega duha, katerim niso bile odvzete sile,<br />
tako potrebne za svobodno, ustvarjalno življenje.<br />
Ustvarjalnih sil pa k sreči ne primanjkuje vestnim sodelavcem<br />
naše revije. Vsem se iskreno zahvaljujem za njihove<br />
prispevke, s katerimi bogatijo revijo, saj se zavedajo, kako<br />
pomembno je tudi naše poslanstvo.<br />
V tej številki Svitanja lahko preberete:<br />
- o zanimivih izkušnjah s sajenjem fižola,<br />
- nekaj receptov za praznik okusov,<br />
- o prvi znanstveni konferenci s področja biodinamičnega<br />
kmetijstva ob 90.obletnici kmetijskega<br />
tečaja,<br />
- razmišljanje glede hvaležnosti,<br />
- o posledicah nuklearne katastrofe na Japonskem,<br />
- o potencialu antropozofske medicine za zdravljenje<br />
posledic sevanja,<br />
- o bolj skritih ozadjih velikih izzivov na antropozofski<br />
poti k spoznanju višjih svetov,<br />
- o antropozofskem pogledu na koledar Majev<br />
(nadaljevanje),<br />
- o vlaku Rudolfa Steinerja od Salzburga do Donjega<br />
Kraljevca ob 90.obletnici kmtijskega tečaja.<br />
Na straneh Waldorfskih novic vas čaka zanimovo branje:<br />
- o umetnosti in kako lahko ta koristi posamezniku v<br />
njegovem življenju,<br />
- o razstavi Živa linija, ki bo jeseni v Mestni hiši<br />
Ljubljana,<br />
- o Janezovem,<br />
- o otroku pri enem letu<br />
- ter o mnogih utrinkih iz vsakdanjega življenja učencev<br />
waldorfske šole.<br />
V imenu obeh uredniških skupin vam želim lep dopust in<br />
obilno letino. <br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
15.07. torek cvet cel dan kamilico<br />
16.07. sreda cvet do 16 kamilico<br />
19.07. sobota cvet do 10 kamilico<br />
20.07. nedelja plod cel dan rman, preslico<br />
24.07. četrtek cvet do 9 kamilico<br />
26.07. sobota cvet od 12 kamilico<br />
28.07 ponedeljek plod od 9 rman, preslico<br />
29.07 torek plod cel dan rman, preslico<br />
30.07. sreda plod cel dan rman, preslico<br />
01.08 petek cvet do 12h kamilico<br />
04.08 ponedeljek cvet do 10 kamilico<br />
05.08 torek cvet od 8 kamilico<br />
08.08 petek plod do 12 rman, preslico<br />
09.08. sobota plod do 13 rman, preslico<br />
11.08. ponedeljek cvet od 10 kamilico<br />
12.08 torek cvet cel dan kamilico<br />
DAN IMPULZ ZA NABIRAMO<br />
16.08 sobota plod cel dan rman, preslico<br />
17.08. nedelja plod do 12 rman, preslico<br />
20.08. sreda cvet od 11 kamilico<br />
21.08. četrtek cvet do 10 kamilico<br />
22.08. petek cvet do 18 kamilico<br />
24.08. nedelja cvet do 12 kamilico<br />
26.08. torek plod cel dan rman, preslico<br />
27.08 sreda plod do 11 rman, preslico<br />
06.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje<br />
07.09. nedelja korenina do 18 hrastovo lubje<br />
15.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje<br />
16.09. torek korenina do 16 hrastovo lubje<br />
24.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje<br />
25.09. četrtek korenina do 15 hrastovo lubje<br />
26.09. petek korenina cel dan hrastovo lubje<br />
27.09. sobota korenina do 10 hrastovo lubje<br />
3
Biodinamika<br />
Tri zrna fižola<br />
ali kako sem z njihovo pomočjo našla<br />
pomemben odgovor<br />
Marija Poljanec<br />
Dogodek, ki ga bom opisala, se mi je vtisnil globoko<br />
v podzavest kot velik vprašaj že davnega leta 1967<br />
prejšnjega stoletja.<br />
Takrat sem živela v majhni vasici Stopnik- bolj blizu<br />
Dolenji Trebuši, na domačiji svojega moža. O biodinamiki<br />
se takrat še ni govorilo, delalo se je ekološko, vsaj<br />
po naših grivah. Tudi sama sem bila močno vpeta v<br />
kmečko delo, ni mi bilo tuje, nisem se ga ogibala.<br />
Nekega aprilskega ali celo majskega dne tistega leta<br />
me je obiskala moževa sorodnica in me poprosila, če bi<br />
ji lahko šla nasadit fižol-preklar. Sama je namreč delala<br />
v gostilni, tašča pa je bila že zelo stara in tega ni več<br />
zmogla. Z veseljem sem se odzvala prošnji, se s kolesom<br />
odpeljala v Trebušo in vsadila fižol.<br />
Drugi dan pa mi sorodnica pošlje sporočilo, da želi,<br />
da pridem popravit saditev, ker da sem pustila fižol<br />
le na vrhu, da ga sploh nisem vsadila. Mislite si lahko,<br />
kako mi je vrela kri po žilah, saj sem bila prepričana,<br />
da sem delo opravila natančno. Pogled moje tašče me<br />
je dobesedno pognal skozi vrata. Zopet sem vzela kolo<br />
in se odpeljala. Spotoma sem se seveda spraševala, kaj<br />
se je tako strašnega dogodilo. Obtožba se mi je zdela<br />
zelo resna, zato sem ob prihodu šla direktno na njivo,<br />
a tam me je že čakala sorodnica. Skupaj sva ugotovili,<br />
da je fižol v eni noči skalil, zato je bil ves na vrhu. Tako<br />
meni kot njej se je to zdelo skoraj nemogoče. Tudi moja<br />
tašča je potem dejala: 'Kaj takega pa še ne - da bi tako<br />
hitro v eni noči skalil?' Dogodek je za nekaj časa šel v<br />
pozabo, a name je naredil 'čuden vtis'.<br />
Toda na jesen, ko so fižol pospravili, me je dotična gospa<br />
zopet poklicala, me povabila v gostilno in ob prijetnem<br />
pogovoru dejala točno sledeče: ' Še enkrat se ti<br />
moram opravičiti za fižol, a vedi, da je tudi moja tašča<br />
priznala, da še nikoli prej niso pridelali toliko in tako<br />
zdravega fižola.'<br />
Seveda sem bila te novice zelo vesela, kar nekaj časa<br />
sem premlevala, kaj se je v resnici zgodilo. A odgovora<br />
seveda nisem poznala in zopet je odšlo v pozabo. A le<br />
za toliko let, dokler nisem srečala biodinamiko, v katero<br />
sem se dobesedno zaljubila. Ob preučevanju setvenega<br />
koledarja mi je dogodek priplaval nazaj v zavest<br />
popolnoma svež, kot sem ga danes opisala. in v srcu<br />
mi je zrasla tiha želja, da se mi bo enkrat pa le razodela<br />
tista čarobna formula izpred davnih let. O tem sem<br />
pripovedovala tudi nekaterim prijateljicam iz društva<br />
in svojim domačim, saj se mi je dogodek sam po sebi<br />
zdel vreden pozornosti.<br />
Razume se, da sem tudi v tej veri z veliko skrbnostjo<br />
proučevala ugodne setvene dni, a tistega čudeža pa le<br />
ni bilo, da bi tako v eni noči vzkalil fižol.<br />
No, razume se, da plodovke, če je ugodno , skalijo točno<br />
ob drugem zodiokalnem znamenju oziroma trigonu,<br />
po 9 - 11 dneh, kolikor časa traja. Tudi za vse ostale<br />
tipe rastlin velja enako, le z redkimi izjemami, pa še<br />
tem lahko pomagamo s semenskimi kopelmi ali baldrijanom.<br />
To je nekakšno pravilo.<br />
Ko sem letos iskala termin za setev fižola, mi je bil<br />
najbolj dopadljiv 29. april in sem ob njem tako razmišljala<br />
(v luči čudeža:) mlaj - bo hitro zrastel, luna pred<br />
ozvezdjem Ovna, sonce v Ovnu in še toplotni trigon in<br />
še Merkur v Ovnu. Resnično sem na tihem upala, da<br />
se bo to zgodilo. Pa ne! Fižol je vzkalil točno po devetih<br />
dneh pod Levom. Devetega maja sem ga že rahlo<br />
pregrebla, tako visokega kot nizkega.<br />
Ko sem prišla do zadnje prekle, kjer sem posadila 'visok<br />
winar'( visok stročji fižol) opazim, da fižola ni nikjer,<br />
ne na zemlji in ne pod zemljo. Drugo jutro, to je<br />
10. maja, sem vzela hitro za eno preklo visokega fižola<br />
in ga šla na novo posadit. Vedela sem, da je še Lev, a<br />
nisem nič pomišljala o drugem, ker se mi je mudilo na<br />
tržnico v Tolmin.<br />
4
Prehrana<br />
Od teh zrn so mi ostala še tri in sem jih položila na<br />
mizo. Tudi zvečer jih nisem pospravila, čeprav sem jih<br />
videla, šla sem spat. Naslednje jutro, ko se zbudim ,mi<br />
šine v glavo, da sem mogoče seme fižola zamenjala in<br />
vsadila nizkega (ker imam dve sorti, enaki po videzu).<br />
To me je dobesedno vrglo iz postelje in ko pridem v<br />
kuhinjo, najprej zapičim pogled v tista 3 zrna in ugotovim,<br />
da sem se res zmotila. Saj veste, kaj človek misli o<br />
samem sebi, če kakšno 'ušpiči'.<br />
Hitro sem vzela drug fižol, tokrat res visokega, da ga<br />
posadim, ne glede na to , da je bila Devica. Ko pridem<br />
do tiste prekle, sama sebi nisem verjela, da je res, kar<br />
vidim. Fižolčki so bili po vrsti v krogu prekle vsi na<br />
površju, niti eden ni manjkal. Zdelo se mi je, da pričakujejo<br />
spojitve z zemljo, saj v nebo so se že usmerili.<br />
Torej, dogodek izpred 46 let se je ponovil v popolnosti.<br />
Pokleknila sem na zemljo in se hvaležno zahvalila za ta<br />
dokaz. Spoštljivo sem pobrala zrnca iz zemlje, bila so<br />
že nabrekla in posadila druge. Ko sem se vrnila v hišo,<br />
takoj vzamem v roke setveni koledar in ugotovim:<br />
LUNA pred ozvezdjem Device, SONCE je že itak<br />
pred Ovnom in čista desetka OPOZICIJA SONCA IN<br />
SATURNA<br />
Dogodek iz preteklosti, ki me je več let vznemirjal, mi<br />
je bil v trenutku kristalno jasen. Pa ne le to. Spoznala<br />
sem obenem svetost semena, katerega koli - kjer vlada<br />
večni red in mir, kot sem se zapomnila dr. Christiana<br />
von Wistinghausna. Ko ga položiš v zemljo in ko<br />
začnejo vanj delovati tako zemeljske kot kozmične sile,<br />
nastane kaos v semenu in odvisno od moči in kvalitete<br />
teh sil poteka kalitev oziroma oploditev katerega koli<br />
bitja in v veliki meri določa njegov nadaljnji razvoj.<br />
Tega dne nisem bila ne lačna ne žejna in čeprav je bila<br />
nedelja, sem se zopet zagrebla v koledarje in iskala, ali<br />
sem spregledala to situacijo kdaj v preteklosti.<br />
Zgodi se enkrat letno ali pa še to ne in v drugačnih razmerjih<br />
ter večinoma v zelo zgodnjih pomladnih oziroma<br />
še zimskih in poznojesenskih mesecih. Tako da se<br />
moramo zadovoljiti in zahvaliti tudi ostalim planeto:,<br />
Merkurju, Jupitru in Veneri in njihovim opozicijam,<br />
saj so nam prav tako pripravljeni pomagati pri našem<br />
delu. Pa tudi Uran, Neptun in Pluton v pravem razmerju<br />
koristijo.<br />
Naj zaključim z lepo Steinerjevo mislijo:<br />
'Tisto, kar ni tako očitno, pa prihaja v bolj intimnih razmerah<br />
življenja bolje do izraza.'<br />
In prav te intimne razmere življenja Narave naj nas<br />
razveseljujejo in kažejo pot za naprej. <br />
Praznik okusov<br />
Elvira Devetak<br />
Stran s pomladansko utrujenostjo z grahom<br />
Grah je najljubša otroška jed, mogoče zaradi oblike ali<br />
sladkega okusa. Je zelo hranilen, vsebuje veliko beljakovin,<br />
železo, folno kislino in preprečuje pomladansko<br />
utrujenost. Nežne vlaknine pomagajo pri regulaciji<br />
prebave. Vsebuje tudi vitamin C, in sicer ga največ<br />
dobimo, če ga užijemo surovega. Dobro oprane stroke<br />
graha lahko skuhamo s krompirjem in porom, nato<br />
prepasiramo in tako dobimo kremo, polno mineralov.<br />
Kroglice iz grahovih strokov s sezamom in<br />
jogurtovo kremo za 6 oseb<br />
Sestavine: 350 g grahovih strokov ekološke pridelave,<br />
liste 1 čebule ali šalotke, 2 žlici čičerikine moke, 2 žlici<br />
belega sezama, 2 žlici črnega sezama, 4 žlice deviško<br />
hladno stiskanega oljčnega olja, poper.<br />
Omaka: 250 g grškega jogurta, 1 manjši strok česna, 1<br />
košček svežega ingverja, sol, poper.<br />
Priprava: Nad soparo skuhamo neolupljen krompir.<br />
Med tem časom dobro operemo grahove stroke, odstranimo<br />
pecelj in niti. Kuhan krompir nato damo v<br />
vodo, kjer bomo poparili grahove stroke približno 3<br />
minute.<br />
Stroke in liste čebule centrifugiramo v mešalniku,<br />
da dobimo gladko kremo (kar nam ostane v mešalniku<br />
... ). Če nimamo mešalnika, stroke graha lahko<br />
prepasiramo.<br />
Iz neolupljenega skuhanega krompirja pripravimo<br />
pire. Pireju dodamo grahovo kremo, čičerikino moko,<br />
sol in poper. Maso damo v hladilnik, da počiva približno<br />
30 minut.<br />
Pripravimo omako; stisnemo česen in ingver, damo v<br />
jogurt, solimo in popramo. Maso hranimo v hladilniku.<br />
Iz mase naredimo več kroglic v velikosti oreha. Če<br />
je masa preveč mehka, dodamo še eno žlico čičerikine<br />
moke. Polovico kroglice povaljamo v belem sezamu,<br />
drugo polovico pa v črnem sezamu.<br />
V ponvi segrejemo olje in kroglice cvremo, da pozlatijo,<br />
pečene postavimo na papirnato brisačo. Če želimo,<br />
lahko kroglice nataknemo na paličice lizike. 'Lizike'<br />
postrežemo na večjem krožniku, na katerega smo na<br />
sredino postavili skledico z omako.<br />
5
prehrana<br />
Jagode aroma lepote<br />
Ime izhaja iz latinščine fragrans, parfum, dejansko je<br />
pri tem sadežu prav dišava tista, ki nas pritegne. Jagode<br />
vsebujejo majhen delež sladkorjev, med njimi<br />
xilitol, ki zadovoljijo potrebo po sladkorju v naravni<br />
obliki z malo kalorij. Z obilico antioksidantov, vključno<br />
z vitaminom C in antocianinov, krepijo kapilare in<br />
vaša koža bo bolj sijoča.<br />
Iz jagod si lahko pripravite masko, ki bo vaši koži dala sijaj.<br />
Zmiksamo jagode, jogurt in med ter nanesemo na obraz.<br />
Presna torta iz kuskusa in jagod za 8 oseb<br />
Sestavine: 250 g jagod in nekaj za dekoracijo, 150 g kuskusa,<br />
80 g rozin, 3 do 4 žlice agavinega sirupa ali koruznega<br />
slada ali akacijevega medu, 2 žlički agar agar,<br />
500 ml riževega mleka, sol.<br />
Priprava: Jagode dobro očistimo in zrežemo na majhne<br />
koščke.<br />
V lonček damo riževo mleko, rozine, jagode, sirup iz<br />
agave, agar agar, ščepec soli. Takoj ko masa začne vreti,<br />
dodamo kuskus, zmešamo in lonček odstranimo z<br />
ognja. Pokrijemo s pokrovom in pustimo počivati 5<br />
minut oziroma dokler kuskus ni vpil vse tekočine, da<br />
nastane gladka masa.<br />
Maso razmažemo v tortnem modelu, ki smo ga predhodno<br />
obložili s peki papirjem. Za eno uro damo torto<br />
v hladilnik. Preden postrežemo, torto okrasimo z narezanimi<br />
jagodami.<br />
Češnje, najboljše dopolnilo<br />
Naš običajni zajtrk je dobro za nekaj dni zamenjati s<br />
skledo češenj, to nam bo pomagalo pri razstrupljanju.<br />
Češnje imajo namreč nekoliko odvajalni in diuretični<br />
učinek. Ker vsebujejo naravne antioksidante in jabolčno<br />
kislino, učinkujejo alkalizirajoče in razstrupljevalno.<br />
Prisotnost vode, fruktoze, kalija in vitaminov so<br />
odličen dodatek po športni aktivnosti. Kuhane češnje<br />
so za otroke blago odvajalo.<br />
Iz posušenih češnjevih pecljev (eko ali biodinamično<br />
pridelane) si pripravimo čaj, ki učinkuje kot drenaža.<br />
Češnjeve koščice prav tako posušimo in jih uporabljamo<br />
pri težavah na materničnem vratu. Koščice pogrejemo<br />
v pečici in jih damo v vrečko iz blaga.<br />
Enostavna torta iz češenj za 4 osebe<br />
Sestavine: 200 g češenj in nekaj za dekoracijo, 60 g riževe<br />
moke, 30 g sladkorja, 30 g koruznega škroba, 5 g<br />
vinskega kamna, 1 žlička pšeničnega slada (ali agava<br />
sirup), ½ žličke ingverja v prahu, 60 ml riževega mleka,<br />
30 ml riževega olja (sončično olje), sok polovice<br />
limone.<br />
Priprava: Češnje razpolovimo in odstranimo koščico,<br />
dodamo pšenični slad in limonin sok, pokrijemo in<br />
pustimo počivati.<br />
Riževo mleko, olje in sladkor mešamo 1-2 minuti.<br />
Presejemo riževo moko, ingver in vinski kamen ter<br />
vmešamo v maso, pripravljeno iz riževega mleka, olja<br />
in sladkorja, da dobimo kompaktno maso. Nato dodamo<br />
marinirane češnje. Maso damo v tortni model premera<br />
20 do22 cm, obložen s peki papirjem. Pečico segrejemo<br />
na 180 °C in pečemo 20 do25 minut. Ohlajeno<br />
torto okrasimo s češnjami in ponudimo. <br />
6
Utrinki<br />
Pot v prihodnost<br />
90 let biodinamično<br />
Prva znanstvena konferenca s področja<br />
biodinamičnega kmetijstva ob<br />
90. obletnici kmetijskega tečaja<br />
dr. Maja Kolar<br />
V juniju <strong>2014</strong> praznujemo 90. obletnico kmetijskega<br />
tečaja dr. Rudolfa Steinerja. Za binkošti, leta 1924,<br />
je v Koberwitzu na Poljskem dr. Rudolf Steiner v<br />
osmih predavanjih postavil temelje biodinamičnemu<br />
načinu kmetovanja.<br />
Takoj po tečaju se je oblikoval raziskovalni svet, ki je<br />
nadalje preučeval Steinerjeva priporočila, praktično in<br />
znanstveno. Raziskave na področju biodinamičnega<br />
načina kmetovanja od 70-ih let prejšnjega stoletja potekajo<br />
tudi na različnih univerzah po svetu. Kljub temu<br />
tudi po 90-ih letih holistični pristop biodinamičnega<br />
kmetijstva ni raziskan in v določenih delih še vedno<br />
ostaja znanstveni izziv. Z družbenega vidika biodinamično<br />
gospodarjenje izgleda dokaj moderno. Odgovarja<br />
na vprašanja, kot so rodovitnost tal, etični pogledi<br />
v odnosih z živalmi in rastlinami, zasnova poštene<br />
trgovine.<br />
Zgodovinski prispevek Demetra in biodinamičnega<br />
gibanja ter raziskav na tem področju so pomembno<br />
vplivali tudi na razvoj ekološkega kmetijstva. Kako pa<br />
se to področje lahko razvija v prihodnosti? Na vprašanje<br />
o aktualnih raziskavah in praktičnih izkušnjah s<br />
področja biodinamičnega načina kmetovanja se je razpravljalo<br />
na prvi znanstveni konferenci 6. in 7. junija na<br />
Univerzi v Bonnu. Dogodek so organizirali Demeter<br />
Nemčija, Raziskovalni inštitut za biodinamično kmetovanje<br />
Forschungsring, Univerza v Kasslu in Inštitut<br />
za ekološko kmetijstvo Univerze v Bonnu. Konferenca<br />
je potekala pod geslom '90 let biodinamično - pot v<br />
prihodnost'. Znanstveniki so predstavili več kot ducat<br />
raziskav in kritično razmišljali o izzivih biodinamičnega<br />
načina kmetovanja.<br />
V videu sporočilu je evropski komisar za kmetijstvo<br />
Dacian Ciolos poudaril pomembnost pionirskega dela<br />
na področju biodinamičnega načina kmetovanja za celotno<br />
ekološko kmetovanje. Profesor dr. Ulrich Koepke<br />
z Univerze v Bonnu je v svojem prispevku razložil<br />
aktualnost, ustreznost, raznolikost in globalno izvedljivost<br />
koncepta kmetijstva kot celostnega organizma.<br />
Primerjal ga je z večnostjo, trajnostjo. Nadaljnji znanstveni<br />
prispevki so bili namenjeni povezavi med prehrano<br />
in zdravjem ljudi. Dr. Machteld Huber z Nizozemske<br />
je predstavila različne imunske reakcije telesa<br />
na kakovost živil, dr. Ton Baars je v svojem znanstvenem<br />
prispevku poudaril pomembnost surovega mleka<br />
v povezavi z zdravstvenim stanjem otrok in odraslih.<br />
Nekoliko drugačen referat je predstavil dr. Götz Rehn<br />
iz Alnature, ki aktualnost vidi v odgovornosti potrošnikov<br />
in državljanov, da lahko nadzorujejo gospodarstvo<br />
industrijskih velikanov, ki jim grozijo.<br />
7
utrinki<br />
Ko gledamo na učinek biodinamičnih preparatov, ki<br />
sta jih v svojih znanstvenih prispevkih predstavila<br />
dr. Georg Meissner in dr. Jürgen Fritz ter žlahtnjenja<br />
rastlin po biodinamični metodi iz prispevka dr. Hartmuta<br />
Spiessa, prepoznamo transparentnost, dostopnost<br />
in participativnost takega načina kmetovanja.<br />
Dr. Silvia Ivemeyer z inštituta za ekološko kmetijstvo<br />
FIBL je predstavila pomembnost dobrih odnosov<br />
med ljudmi in živalmi. Prikazala je, kako se je zdravje<br />
vimena pri kravah molznicah izboljšalo s spoštljivim<br />
odnosom človeka do živali, zmanjšana in celo opuščena<br />
je bila uporaba antibiotikov. Mechtild Knösel s<br />
kmetije Demeter Rengoldshausen je poročala o dobrih<br />
izkušnjah, ki jih imajo na kmetiji s tem, ko matere<br />
in teleta ne ločijo takoj po telitvi, ampak je to ločevanje<br />
postopno.<br />
Dr. Uwe Geier z Inštituta Forschungsring je predstavil<br />
metodologijo, ki se uporablja pri biodinamičnih<br />
raziskavah. V zadnjem času je velik poudarek na senzoriki,<br />
na psihološkem in biološkem učinku hrane. Je<br />
pa pomembno, da se ne zanašamo samo na že uporabljene<br />
metode, pomembno jih je razvijati dalje in biti<br />
odprt za nove. Dr. Urs Niggli, direktor ekološkega<br />
inštituta FIBL v Švici, je poudaril, da je biodinamično<br />
kmetijstvo model za trajnostno kmetijstvo prihodnosti.<br />
Hkrati je predstavil tudi najnovejše izsledke<br />
znanstvenega poskusa DOK, ki že več kot trideset let<br />
poteka v Švici in primerja konvencionalno, ekološko<br />
in biodinamično kmetovanje. Ugotovitve kažejo, da<br />
dlje kot traja poskus, manj je razlik v količini pridelka.<br />
Imata pa ekološko in biodinamično kmetovanje<br />
statistično značilne boljše rezultate pri kazalcih rodovitnosti<br />
tal. Z investicijo v rodovitnost tal zagotovimo<br />
stabilne pridelke. Nikolai Fuchs je v svojem govoru še<br />
enkrat poudaril pomembnost integritete živali, saj da<br />
je hlev srce vsakega kmetijskega organizma in spoštovanje<br />
vsega živega.<br />
V dveh dneh je bilo prikazano in nakazano, kaj pomenijo<br />
zdrav kmetijski organizem, učinki uporabe biodinamičnih<br />
preparatov, pomen kakovostne prehrane<br />
na zdravje ljudi, spoštljiva živinoreja, hkrati pa so bile<br />
podane tudi smernice za nadaljnje predloge raziskav<br />
in praktičnih izkušenj tudi na področju ekološkega<br />
kmetovanja. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je še<br />
kako pomembno povezovanje in izmenjevanje izkušenj,<br />
znanja in dobrih praks na svetovnem nivoju -<br />
zadosten razlog, da biodinamične raziskave potekajo<br />
dalje, saj imajo njihovi rezultati neposredno korist pri<br />
razvoju kmetijstva kot celote. <br />
8
utrinki<br />
Vlak Rudolfa Steinerja<br />
Na poti iz Salzburga<br />
v Donji Kraljevec v<br />
počastitev 90. obletnice<br />
kmetijskega tečaja<br />
9. dnevi dr. Rudolfa Steinerja<br />
v Donjem Kraljevcu<br />
Boris Potočar<br />
predsednik Zveze društev za<br />
BD gospodarjenje Slovenija<br />
Center dr. Rudolfa Steinerja v Donjem Kraljevcu<br />
na Hrvaškem je letos od 6. do 9. junija organiziral<br />
9. Steinerjeve dneve. Bili so posvečeni 90. obletnici<br />
prvega kmetijskega tečaja, ki ga je dr. Rudolf Steiner<br />
pripravil za kmetovalce v Koberwitzu.<br />
V ta namen je bil za 250 potnikov organiziran nostalgično<br />
obnovljen MODRI VLAK Kulturgut Express<br />
RST 153, ki nas je popeljal iz Salzburga v rojstni kraj dr.<br />
Steinerja, Donji Kraljevec. Na povabilo in željo Sekcije<br />
za kmetijstvo v Goetheanumu ter IBDA sem se udeležil<br />
tega dogodka.<br />
S salzburške glavne železniške postaje smo se v jutranjem<br />
času odpravili na pot, ki odpira nove svetove z<br />
glasbeno-gledališkim performansom Walk with me,<br />
skupine Vonnunan, Dunaj. Skozi poetično načrtovanje<br />
gibanja in delno na videz groteskne prizore je program<br />
prikazoval globine človeškega notranjega življenja:<br />
zaupanje, dom in narava, ljubezen, stres, vrvež<br />
mestnega življenja, od koder nas pot neizogibno pripelje<br />
do najtežjega od vseh srečanj: soočenja z lastnim<br />
jazom. Vsi postanki vlaka so bili tako kulturno obarvani,<br />
med enim postankom smo okušali tudi kolačke<br />
iz dasypyrum žita. Raziskovanje le-tega je predstavil<br />
dr. Bertold Heyden, ustanovitelj Kayserlink Inštituta<br />
za semenarsko znanost in gojenje žit. Omenjeno žito<br />
načrtujejo vpisati v sortno listo. Kolački so bili izvrstni.<br />
Postanek v Mariboru je pokazal zelo dobro organiziranost<br />
Gandin Fundacije/ Terra Parzival skupaj z mariborskima<br />
waldorfskima vrtcema, Waldorfsko šolo,<br />
BD Pomurje, BD Podravje, Waldorfsko iniciativo/vrtec<br />
Pomurje ter občino Maribor kot podpornikom dogodka.<br />
Predstavilo se nam je antropozofsko gibanja v regiji<br />
ter proizvajalci. Dogodek je glasbeno popestril Miha<br />
Pogačnik s svojo violino.<br />
Kulturna raznolikost udeležencev je bila izjemno bogata<br />
in navdušujoča, udeleženci smo bili iz mnogih<br />
držav, med drugim tudi s Filipinov. Vsi, ki smo se<br />
odpravili na to pot, smo imeli veliko možnosti, da si<br />
izmenjamo mnoge izkušnje s področju biodinamike in<br />
vsega, kar je povezano z njo. Ob tem pa smo na poti z<br />
nostalgično lokomotivo na parni pogon med novimi<br />
poznanstvi v današnjem času podoživeli Steinerjeva<br />
popotovanja v nekem drugem času.<br />
Sprejem potnikov v Donjem Kraljevcu je potekal ob<br />
pihalni godbi in se nadaljeval s predstavitvijo BD na<br />
Hrvaškem, kar nam je predstavila Jasminka Iličić iz<br />
BD Udruge Stolisnik iz Zagreba. Z možem na kmetiji<br />
delata po biodinamični metodi in veliko sodelujeta z<br />
dr. Alexom Podolinskim, ki je v Hrvaško tudi pripeljal<br />
stroj za obdelavo tal.<br />
9
utrinki<br />
Naslednji dan smo nadaljevali z uvodnim predavanjem<br />
dr. Alexa Podolinskega, pionirja BD iz Avstralije.<br />
Govoril je o konkretnih agronomskih izzivih, s<br />
katerimi se soočajo kmetovalci ter vrtnarji, in kako jih<br />
strokovno reševati. Na primerih, na katerih po svetu<br />
dela, nam je predstavil, kakšno moč ima biodinamika<br />
na spremembe vitalnosti tal, ki je ključna za uspešno<br />
kmetovanje. Med drugim je prikazal tudi stroj za rahljanje<br />
zemlje, ki ga je sam konstruiral, s katerim se način<br />
obdelave zemlje spremeni v prid vitalnosti in pravilni<br />
strukturiranosti. Biodinamika - na poti k njenemu<br />
izvoru je bilo naslov predavanja Draga Purgaja iz Slovenije.<br />
O pomembnosti sort za kulturno dobro-izbrano<br />
vzgojo za kakovost hrane pa nam je spregovorila Christine<br />
Nagel iz Kultursaat e. V., Nemčija.<br />
Sprehodili smo se skozi D. Kraljevec, obiskali rojstno<br />
hišo dr. Rudolfa Steinerja in si ogledali razstavo Potovanje<br />
skozi čas - D. Kraljevec nekoč in danes. Popoldanske<br />
delavnice so se pod sloganom Zasaditi prihodnost<br />
začele z dr. Ulijem Königom in Dragom Purgajem.<br />
Predstavljena je bila izdelava biodinamičnih pripravkov<br />
na vrtu, z Ericom Frydenlundom, Vido Čuletić<br />
Talajić in Mariom Čuletićem smo skozi evritmijo sledili<br />
notranji moči narave, z Radovanom Jokanovićem<br />
in Tobiasom Hartkemeyerjem pa sajenju svetlobnega<br />
korena (Od korena do svetlobe).<br />
Linda Thomas nam je predstavila čiščenje z naravnimi<br />
sredstvi - iz dolgočasne potrebe k praktični duhovnosti<br />
v vsakdanjem življenju. S Sandro Percač smo aktivno<br />
smo sodelovali pri sajenju cvetnih gredic okrog Centra<br />
dr. R. Steinerja, si z Marijo Hranjec ogledali tradicionalne<br />
obrti, delali košare in uporabne predmete iz naravnih<br />
materialov.<br />
Pester dan se je končal s predstavitvijo Agrikultura v<br />
Egiptu, Bijana Kafija iz SEKEM Iniciative iz Egipta, ter<br />
nastopom Terre Parzival - Mihe Pogačnika in slovenskega<br />
simfoničnega orkestra Camerata Labacensis pod<br />
vodstvom prof. Elmara Lampsona, ki so nas dodobra<br />
inspirirali za prihodnost.<br />
V nedeljo nam je povezavo med BD in pedagogiko<br />
približala Angela Michlits iz Avstrije, Tobias<br />
Langescheid je predstavil gibanje v ritmu, ki prinaša<br />
življenje – nove tehnologije in obračanje k drugim virom<br />
energije; Ursulla Müller, čebelarka in geologinja,<br />
pa je imela predavanje Tihi sledovi na nebu - dragocena<br />
žetev na zemlji.<br />
Skupne delavnice so se po enakem programu iz prejšnjega<br />
dneva nadaljevale vse do proslave praznika<br />
binkošti <strong>2014</strong> in sprehoda po novih prostorih Centra<br />
dr. R. Steinerja, kjer sta nas gostila Sandra Percač in<br />
Peter Daniell Porsche, ki sta bila poleg Vere Koppehel<br />
iniciatorja vseh dogodkov. Med drugim se je zgodilo<br />
tudi povezovanje projekta 'Koberwitz 24' s strani Walterja<br />
Sigfried Hahna s Filipinov in Centra dr. Rudolfa<br />
Steinerja.<br />
Skupni kres v čast letošnjih Binkoštov je bil odličen zaključek<br />
programa za letos in dober povod za druženje,<br />
pogovor in razlog več, da se vzpostavljene vezi še naprej<br />
razvijajo in krepijo v interesu vseh nas.<br />
Celotno potovanje je posnela filmska ekipa Denkmal<br />
Film München, kjer pripravljajo dokumentarni film<br />
'RST 153 Kulturgut Xpress <strong>2014</strong>' z režiserjem in producentom<br />
Bertramom Verhaagom.<br />
Opis našega popotovanje bi rad zaključil z vabilom k<br />
skupnemu delovanju in sodelovanju po zgledu Iniciative<br />
Kobervitz 24 s Filipinov. Na poti iz Salzburga proti<br />
Donjemu Kraljevcu so vsakomur, ki je to želel, dali<br />
na izbiro svoje mangrovino seme. Vsak je potem seme<br />
z enako oznako iskal pri svojem kolegu ki ga je potem<br />
iskal pri svojem kolegu z enako oznako, mogoče<br />
neznancu iz vlaka. Vsako seme je bilo del enega večjega<br />
skupka semen, ker pa je vsako seme unikatno in<br />
vsako zase majhno in brez konteksta, smo lahko videli,<br />
da skupaj tvori večji smiselni skupek in ima v naravi<br />
vlogo.<br />
Ko smo bili na koncu v isti skupini znanci in neznanci,<br />
se je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da se skupaj<br />
brezpogojno povezujemo vsi, da bi ta semena prijateljstva<br />
in sodelovanja v prihodnosti zagotovo vzkalila<br />
v nov razvoj, kajti edino povezani smo močni in lahko<br />
spreminjamo lokalno-globalno za doprinos skupnosti<br />
in rodovom za nami. <br />
10
Razmišljanja<br />
Svetloba in senca<br />
Za kaj vse smo hvaležni?<br />
Laura Grace Weldon<br />
Že leta je na našem hodniku obešeno ročno izdelano<br />
drevo hvaležnosti. Živega ga ohranjamo s pisanjem<br />
živo pisanih listkov, ki jih pritrjujemo nanj. Običajno<br />
je na njem vse polno listkov z dobrimi nameni, kot je<br />
objem očku, obisk knjižnice, kolesarjenje, kartanje z<br />
babico in seveda, zmage v debatah. Ko je bil moj<br />
najmlajši sin star šest let, je bil tako navdušen, da je<br />
trdil, da je hvaležen za sto stvari. Nekoliko v dvomih<br />
sem se ponudila, da natipkam seznam, ki mi ga bo<br />
narekoval. In bila sem presenečena, ko je kar našteval<br />
in našteval, dokler se število ni povzpelo na 117.<br />
Naštevanje vsega, za kar smo hvaležni, je vedno popularnejše.<br />
Študije kažejo, da so ljudje, ki so hvaležni,<br />
bolj zdravi, srečni, bolj v pomoč drugim in imajo celo<br />
več možnosti, da dosežejo svoje cilje. Ljudje objavljajo<br />
svoje sezname na facebooku in blogih, vodijo svoje sezname<br />
hvaležnosti in vsako jutro hvaležno molijo. To<br />
je brez dvoma čudovito. Če se osredotočamo na tisto,<br />
kar v našem življenju deluje, nas to pomlajuje.<br />
Toda ali se tako ne omejujemo le na otroško obliko<br />
hvaležnosti. Ali smo hvaležni le za tisto, kar domnevamo,<br />
da je dobro, za vse ostalo pa nehvaležni?<br />
Absolutno se strinjam, da je dobro, da poudarjamo vse<br />
pozitivno, saj verjamem, da človek krepi tisto, na kar je<br />
pozoren. Toda to ne pomeni, da temnejše strani našega<br />
življenja niso prav tako vir naše sreče. Eno je biti hvaležen<br />
za bolezen, ki smo jo preboleli, za obisk daljnega<br />
prijatelja ali za novo službo, toda hvaležni naj bi bili<br />
tudi za tisto, kar se nam zdi najhujši trenutek, najhujši<br />
za nas. Morda nam iskanje hvaležnosti za takšne izkušnje<br />
lahko pomaga narediti korak dlje od potrebe po<br />
delitvi našega življenja na dobro in slabo ter nas postavi<br />
naravnost v polno doživljanje življenja. Naj jih navedem<br />
nekaj v razmislek:<br />
Napake<br />
Ne govorim o malih napakah, ki jih delamo vsak dan,<br />
temveč o tistih velikih, vpijočih napakah, ki si jih odkrito<br />
priznamo vsi, ki smo pošteni do sebe, napakah, ki so<br />
uničile naše zveze ali nam spremenile življenje. Nekatere<br />
teh napak so bile mišljene dobro, medtem ko so<br />
bile druge lahkomiselne in preprosto neumne.<br />
Prav mogoče je, da smo hvaležni za nekaj, čemur rečemo<br />
napaka. Če ne drugega, nam naša zmotljivost<br />
pokaže, kako neumno je biti pravičniški do drugih.<br />
Zaželeno bi bilo, da se naučimo nekaj več. Napake<br />
nam dajo globoko izkušnjo, nekaj ponižnosti in prve<br />
začetke modrosti.<br />
Pazite se ljudi, ki zatrjujejo, da niso naredili večjih napak.<br />
Ti bodisi še niso ničesar doživeli ali pa je tisto, kar<br />
skrivajo pred samim sabo, preveč temno, da bi hoteli<br />
videti. Naše napake so tisti čudoviti del nas samih.<br />
Hvala bogu za vse naše napake, v vsej njihovi pogubni,<br />
mučni, po odpuščanju hrepeneči veličastnosti.<br />
Dvom<br />
Čeprav se zdi, da je dvom uničujoč, je v resnici lahko<br />
darilo. Lahko dvomimo v svoje odločitve, v zveze, v<br />
katerih smo, ali v vero, ki smo jo vse življenje prakticirali.<br />
Dvom je močan motivator. Če na dvom pogledamo<br />
z glavo in srcem, nam to, kar bomo videli, morda<br />
11
azmišljanja<br />
ne bo všeč. Morda bomo še dolga leta iskali odgovore.<br />
To nas prisili, da si povemo resnico in ta proces nas naredi<br />
močnejše. Seveda je to boleče, vendar nam pušča<br />
tudi mnogo tistega, za kar smo lahko hvaležni.<br />
Ostra luč, ki jo meče dvom, nas lahko čez čas vodi<br />
na veliko jasnejšo pot. Znajdemo se lahko v mnogo<br />
čvrstejših zvezah in se dosti bolj zavestno odločamo.<br />
Naša vera se lahko poglobi ali pa sprejmemo dejstvo,<br />
da ne vemo odgovorov, toda prav zaradi našega prijatelja<br />
dvoma uživamo v iskanju.<br />
Kriza<br />
Ne želim zmanjšati vpliva krize. Kot mnogi drugi sem<br />
tudi sam bil prepuščen na milost in nemilost kriminalu,<br />
bridkosti in bolečini. Toda ne glede na vrsto krize<br />
imamo možnost izbire. Lahko se odločimo, kakšno<br />
držo bomo zavzeli, in že samo to je vredno nekaj<br />
hvaležnosti.<br />
Razen tega mnogi najdejo srečna naključja skrita v izkušnjah,<br />
ki se na zunaj zdijo absolutno grozne. Pravijo,<br />
da jih je rakasto obolenje prebudilo, da so začeli resnično<br />
živeti, ali da jim je, ko so vse svoje imetje izgubili<br />
v požaru, to pomagalo, da so izbrali bolj verodostojne<br />
prioritete. Nekateri ljudje vse svoje sile namenijo<br />
za pomoč tistim, ki trpijo tako, kot so oni sami nekoč<br />
trpeli, ter tako svojo krizo preobrazijo v srečo za druge.<br />
Skozi zgodovino so kulture po vsem svetu pripovedovale<br />
ljudske pripovedke, ki ne le zabavajo, ampak<br />
učijo, katere vrednote so pomembne in kako rasti preko<br />
težav. Preveč pogosto smo te zgodbe nadomestili s<br />
šibkejšimi prispodobami iz ljudskega razvedrila. Razmislite<br />
o naslednjem.<br />
Nekemu možu so dali močnega konja. Mnogi so ga<br />
prišli občudovati in mu govorili, da je najsrečnejši človek<br />
daleč naokoli. Odgovarjal je: 'Bomo videli.' Nekaj<br />
dni kasneje je konj ušel in sosedje so ga prišli tolažiti.<br />
'Kako grozno!' so govorili. Mož pa je odgovarjal:<br />
'Bomo videli.' Naslednji teden se je konj vrnil. Sledilo<br />
mu je šest divjih konjev. Sosedje so mu čestitali: 'Zdaj<br />
si bogatejši od vseh nas.' Mož pa je odgovarjal: 'Bomo<br />
videli.' Ko je njegov sin poskušal ukrotiti enega od divjih<br />
konj, ga je ta vrgel iz sedla in mladenič si je zlomil<br />
nogo. 'O, kakšna smola,' so govorili njegovi sosedje.<br />
Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.' Potem pa je skozi<br />
vas pridrvela vojska in s seboj vzela vse za vojsko<br />
zmožne mladeniče, pustila pa le njegovega sina, ki je<br />
imel zlomljeno nogo. Sosedje so mu govorili, kakšno<br />
srečo ima. Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.'<br />
Ko bo spet prišla kriza, je mogoče, da vam spodrsne<br />
in padete. Vstanite, jokajte, smejte se, protestirajte,<br />
sodelujte in se prepirajte. Lahko pa tudi spoznate,<br />
kako hvaležni ste, da ste tukaj in da živite to življenje<br />
z vsem, kar vam ima ponuditi. In, tako kot je naredil<br />
mož v zgodbi, lahko stopite korak nazaj od težave in si<br />
rečete: 'Bomo videli.'<br />
Za mnoge vidike našega življenja, od obraza v ogledalu<br />
vsako jutro do manjših razočaranj dneva, se nam<br />
ne zdi vredno izrekati hvaležnosti. Ponovno poglejte<br />
svoje napake, svoje dvome in krize, da boste videli bogastvo,<br />
ki čaka na vas, da ga odkrijete. Tudi sama bom<br />
ravnala enako.<br />
Ni v moji navadi, da bi delala seznam stvari, za katere<br />
sem hvaležna, posebno ne tako dolgega, kot je bil<br />
tisti mojega šestletnega sina, ki je zajemal 117 točk. Če<br />
bi, priznam, da bi vseboval mnoge preprostejše, kot so<br />
ptičja pesem, obilen vrt, knjiga, ki sem jo našla. Hvaležnost<br />
rada vidim kot drevo. Ne le da s svetlečimi listi<br />
raste navzgor, poganja tudi globoke korenine v temno<br />
prst. <br />
Laura Grace Weldon s svojo družino hvaležno živi na kmetiji<br />
v Ohiu. Je avtorica knjige Svobodno učenje: Kako učenje<br />
na domu spremeni vse. www.lauragraceweldon.com<br />
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh, pomlad 2011.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
12<br />
Light and Shadow<br />
What Are You Grateful For?<br />
A handmade Gratitude Tree has hung in our hallway<br />
for years. We keep the tree lively by writing on leaves<br />
made of brightly colored paper, then tape them to the<br />
tree. It’s usually filled with life affirming reminders<br />
like hugs from Daddy, going to the library, bike rides,<br />
playing cards with Grammy, and yes, winning arguments.<br />
The year my youngest son Sam was six, he got<br />
so inspired that he said he was grateful for a hundred<br />
things. A bit dubiously I offered to type the list while<br />
he dictated. I was astonished as he kept going until the list<br />
numbered 117.<br />
Listing what we’re grateful for is increasingly popular.<br />
Studies show that those who practice gratitude are healthier,<br />
happier, more helpful to others, and even more likely to reach<br />
their goals. People post gratitude lists on Facebook and on<br />
their blogs, keep gratitude journals, and pray in gratitude<br />
each morning. This is undeniably wonderful. Orienting<br />
ourselves toward what works in our lives is perpetually rejuvenating.
azmišljanja<br />
Z Japonske<br />
Andrew Wolpert<br />
sploh še obstajajo. Tiha odločnost tistih družin, ki se ne<br />
izselijo, ki nočejo sprejeti neresnice, in ki se ne uklonijo<br />
politični propagandi, pomeni silno in ganljivo podaljšanje<br />
navdihujočega človeškega dostojanstva in nesebičnosti<br />
med preživelimi, o katerih smo slišali in brali<br />
Ni ga videti in tudi ne vonjati ali okusiti, oblast ga<br />
omalovažuje, mnogi se preprosto ne zmenijo zanj<br />
ali pa ga celo zanikajo. Učinki stalne radiološke<br />
kontaminacije tri leta po katastrofi v Fukušimi pa<br />
sprožajo ostre debate med 'eksperti' in internet<br />
ponuja veliko paleto zmernih, histeričnih, resničnih<br />
in tudi očitno pristranskih pogledov.<br />
Večino škode, ki sta jo marca 2011 povzročila potres in<br />
cunami, so odpravili. Začela se je obnova in za mnoge<br />
prebivalce Japonske se je življenje vrnilo nazaj v<br />
stare tire. Vlada se trudi prikazati gospodarsko rast<br />
in spodbuditi domoljubno razpoloženje glede starih<br />
konfliktov; vzporedno s pripravami na olimpijado pa<br />
obstaja odločenost, da znova zaženejo program jedrske<br />
energije. Poročanje o pogubni človeški, ekološki<br />
in zdravstveni stvarnosti poskušajo preprečiti ali celo<br />
prepovedati. Ogromni zneski, ki so jih porabili za pripravo<br />
olimpijade, pomenijo klofuto ljudem brez bivališč,<br />
ki niso dobili ustreznega nadomestila in nimajo<br />
nobene možnosti, da bi dobili neko drugo dolgoročno<br />
namestitev.<br />
V tem vzdušju brezbrižnosti, lažnega poročanja, laži,<br />
strahu in zavestne, kakor tudi naivne nevednosti na<br />
Japonskem, živijo v regiji Tohoku tiste matere (večinoma<br />
so to matere), ki vedo za nevarnost, a nimajo<br />
sredstev, da bi sledile svojim sosedam z več sreče, ki<br />
so se preselili na tako imenovana 'varna' območja. Premišljena<br />
taktika razpršitve kontaminiranega materiala<br />
s tega področja po vsej deželi, provizorno pakiranje in<br />
skladiščenje kontaminirane zgornje plasti zemlje, radioaktivna<br />
področja, ki jih povzročajo nepredvidljivi<br />
vetrovi, brezobzirno napačno etiketiranje, s katerim<br />
so, kot je bilo odkrito, zakrinkali pravi izvor proizvodov,<br />
spodkopava vsakršen občutek, da varna območja<br />
takoj po tragediji. Pogled na to, kako so žrtve brez histerije<br />
ali panike prenašale bolečino ob izgubi, kako so<br />
skrbele za tiste, ki so bili bolj prizadeti, nam lahko da<br />
odgovor na večno vprašanje: Zakaj je moral po 66-ih<br />
letih ta narod spet doživeti to tragedijo? Hudodelstva<br />
Hirošime in Nagasakija, ki so jih upravičile laži vojne,<br />
in hudodelstvo v Fukušimi, ki so ga upravičile laži trgovine<br />
in ekonomije, so vodile do ponovitve tragedije<br />
na Japonski. Toda to niso tragedije Japoncev, so svetovni<br />
dogodki – Japonska je bila le prizorišče, na katerem<br />
so se zgodile in le bedaki lahko mislijo, da smo<br />
vsi ostali zgolj opazovalci. Vse bolj predirljive ekološke,<br />
zdravstvene, politične, komercialne, psihološke<br />
in duhovne posledice Fukušime bodo potrdile našo<br />
resničnost o 'svetu kot celoti'. Poskusi, da bi krivdo in<br />
odgovornost za tehnično polomijo preložili na posameznike<br />
ali okoliščine, ne bodo pripeljali nikamor.<br />
Zgodile so se demonstracije in peticije proti atomski<br />
energiji, ki pa so se žal izkazale kot jalove. Pomemben<br />
glas proti atomski energiji na nedavnih volitvah v Tokiu<br />
jim je uspelo razdeliti ter tako omogočiti, da na oblast<br />
ponovno pride trda roka. Tisk občasno prinese odkritja<br />
o resničnih dejstvih glede puščanja radioaktivne<br />
vode v morje in v tla Fukušime, toda brez pravih posledic.<br />
Tisti, ki to omenijo, bi lahko kaj hitro zdrsnili iz<br />
nemoči v brezup. Nekateri tudi so. Toda učitelji, starši,<br />
zdravniki, terapevti, znanstveniki in študentje, ki sem<br />
jih to leto srečal med mojim šesttedenskim obiskom na<br />
Japonski, ko sem obiskoval waldrofske šole in antropozofske<br />
študijske skupine, so bili dosti bolj aktivni v<br />
svoji želji razumeti, kaj vse to pomeni, in odkriti, kaj je<br />
mogoče narediti. In mnogi med njimi se iskreno posvečajo<br />
svojemu socialnemu, pedagoškemu in ezoteričnemu<br />
delu, prepričani, da jih nič ne more odvrniti od njihove<br />
takojšnje naloge. Očitne prepreke pri doseganju<br />
vidnega napredka, ne ohromijo njihove volje.<br />
13
azmišljanja<br />
Če vzamemo resno to, kar je Rudolf Steiner opisal kot<br />
najbolj pomemben duhovni dogodek našega časa,<br />
manifestacijo Kristusa na etrskem nivoju, potem teh<br />
dogodkov na Japonskem ni težko videti kot namerno<br />
delo tistih duhovnih bitij, ki želijo onemogočiti, da bi<br />
bili zmožni zaznati ta dogodek.<br />
Radiacija je tiha, nevidna, brez okusa in vonja; prehaja<br />
skozi najbolj 'zaščitne' stene, preko živega ekosistema<br />
prehranske verige jo prenašata voda in veter.<br />
Ima neverjetno dolgo življenjsko dobo in nemogoče<br />
jo je odstraniti, se proti njej cepiti ali jo pozdraviti. Ta<br />
povzročiteljica bolezni in smrti ter varljive okoliščine,<br />
v katerih se širi, so res neizogibno mogočen posmeh<br />
zdravilni odrešilni duhovni realnosti, ki preobraža,<br />
vzdržuje, spodbuja in obnavlja življenje ter je danes<br />
zelo prisotna. Dogodek manifestacije naj bi dajal podporo<br />
in tolažbo predvsem tistim, ki to najbolj potrebujejo,<br />
in je potrditev odrešilnih sil vstajenja. Vsa realnost<br />
sevanja, ki nam je bila silovito vsiljena, ki jo spremljajo<br />
laži in negotovost, hkrati z grozo in neodgovorno<br />
brezbrižnostjo, je kruta in grozovita parodija dogodku<br />
manifestacije. Tukaj delujejo nasprotne sile, ki se trudijo<br />
zamaskirati resnico o tem, kar mora biti duhovno<br />
prepoznano, in grozovito resnico o njihovih strašnih<br />
mahinacijah, duše ljudi pa odvrniti in jih zaposliti s<br />
strahom, frustracijo, pomanjkanjem zanimanja ter z<br />
zaroto laži. To bo nazadnje vodilo v paniko ter najbolj<br />
nesocialne, sebične instinkte preživetja, kakor tudi jalovo<br />
prerivanje za 'varnimi' območji, ko je končno dovoljeno,<br />
da pride na dan resnica, ki se ji ni mogoče izogniti.<br />
In potem bomo spregledali, kaj nas čaka.<br />
Karkoli naredimo temu planetu in kakorkoli brezobzirno<br />
se nekateri med nami obnašajo, Kristus ne bo<br />
opustil zaveze, ki si jo je zadal za usodo človeštva, vse<br />
dokler je vsaj nekaj ljudi, ki vedo in delujejo iz svoje<br />
vere vanj ter svoja dela na zemlji in svoje ustvarjalno<br />
mišljenje brez pridržka in s pogumom preko Mihaela<br />
darujejo njemu.<br />
Verjetno se ne bomo mogli izogniti fizičnim posledicam<br />
te grožnje (čeprav nam bo morda uspelo nekaj<br />
njenih učinkov nekoliko preložiti), toda še vedno je<br />
naša svobodna volja, ali bomo postali žrtve neresnic ali<br />
se pustili zasužnjiti duhovnim silam, ki nas slabijo in<br />
paralizirajo. Bolj pomembno kot to, ali bomo preživeli<br />
ali ne, bo, kako se bomo soočili z grožnjo bolezni ter<br />
kakšen pomen dajemo svoji smrti zaradi tega strupa.<br />
Kaj bo to pomenilo za naše življenje po smrti in auro<br />
zemlje, če trpimo in umremo jezni, ogorčeni, sovražni,<br />
zagrenjeni in razočarani? Takšna reakcija je razumljiva<br />
glede na ekonomsko in socialno krivico ter politične<br />
in ekonomske interese, ki so omogočili, da pride do<br />
takšne situacije, in da deluje onstran vsake iluzije o<br />
demokraciji. In natanko na tem duhovnem področju<br />
smo lahko aktivni in učinkoviti. Če opazujemo, kako<br />
takšni potrošni demoni nastajajo v naših čustvih in<br />
mislih, lahko v njih prepoznamo enake vrste uničujočo<br />
grožnjo, s katero se soočamo zunaj. V našem odnosu<br />
in mislih, v čustvih ter v veliki meri tudi v tem, kaj naredimo,<br />
smo še vedno svobodni. In Mihael ni izgubil<br />
vere v to, kaj bomo s to svobodo naredili.<br />
Neizogibno moreča, toda nepristranska vsebina ter v celoti<br />
dostojanstveno razpoloženje v Spominskem muzeju<br />
v Hirošimi s svojim sporočilom vere v bodočnost nudita<br />
močan primer, kako pomembno je razumeti brez grenkobe,<br />
maščevanja ali obupanosti. Da se lahko v tem svetu<br />
včasih počutimo nemočne, je resnično stanje, na katerega<br />
bo duhovni svet gotovo dal odgovor. Priznanje, da<br />
potrebujemo pomoč, ne iz obupa, ampak zaupanja, bi<br />
lahko bilo celo predpogoj za to, da se Kristus odzove. <br />
Članek je bil objavljen v reviji Deepening Anthroposophy.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
14<br />
From Japan<br />
You can’t see it, you can’t smell it, you can’t taste it, the<br />
authorities play it down, many simply ignore it, some<br />
even deny it. The effects of the continuing radiation contamination<br />
three years after the Fukushima catastrophe<br />
provoke intense debate among ‘experts,’ and the internet<br />
offers a wide selection of sober, hysterical, factual and<br />
also obviously biased views. Much of the damage caused<br />
by the earthquake and the tsunami in March 2011 has<br />
been cleared away, some rebuilding has begun, and for<br />
many Japanese citizens throughout the country, life has<br />
returned to normal. The government is trying to stage<br />
an upbeat trend in the economy and to generate a patriotic<br />
mood around the old region-conflicts; at home, in<br />
preparation for the Olympics, there is a determination to<br />
restart the paused nuclear energy programme, and the<br />
reporting of the continuing disastrous human, ecological<br />
and medical realities is discouraged and even suppressed.<br />
The vast sums now being spent for the Olympics<br />
amount to a bitter slap in the face to those displaced<br />
without proper compensation and without any prospect<br />
of being given alternative long-term accommodation.
Medicina<br />
Reakcija na učinke<br />
jedrskega sevanja:<br />
Potencial antropozofske<br />
medicine za zdravljenje<br />
M. Kelly Sutton<br />
Ko to pišem, je v primerjavi s pravo tragedijo, ki<br />
jo je Japonska doživela kot posledico potresa in<br />
cunamija, večji del sveta doživel le nekakšne požarne<br />
vaje. Neverjetno zmožnost Japonske, da se zaščiti,<br />
organizira in se sprijazni, je ta izziv postavil na veliko<br />
preizkušnjo. Njihovo trpljenje je lahko v poduk<br />
vsemu svetu in upati je, da bomo dobri učenci.<br />
Zdravniki in odgovorni se sprašujejo, kako omiliti<br />
učinke izpostavljenosti jedrskemu sevanju. K sreči<br />
so mnogi ljudje in organizacije ponudili praktične<br />
predloge glede tega in glede naše skupne prihodnosti.<br />
Osnova so zanesljive informacije: Kakšen je nivo<br />
tveganja?<br />
Služba za jedrsko informiranje in pomoč zbira podatke<br />
od neodvisnih monitorjev po svetu ter razkrije splošno<br />
sprejete študije, ki so spregledale tveganje in manj znane<br />
prakse, ki povečujejo že znana tveganja.<br />
Na primer, standardi jedrske zaščite v ZDA predvidevajo,<br />
da je posameznik, ki je izpostavljen škodljivemu<br />
sevanju, odrasel moški. Za ženske, otroke in zarodke<br />
pa je znano, da so bolj občutljivi na škodljive učinke<br />
sevanja, toda standardi tega ne upoštevajo. Sama uporaba<br />
izrazov 'sprejemljivo' ali 'standardno' pomeni le,<br />
da so se za številko zgolj dogovorili. Poročilo BEIR VII<br />
(2005) je dejansko odkrilo podatke, ki kažejo na to, da<br />
ima nizek nivo radiacije 'linearno tveganje brez meje',<br />
kar pomeni, da lahko celo manjmanjša doza radiacije<br />
povzroči škodo človekovemu zdravju. Več informacij<br />
o tem lahko najdete na internetni strani Physicians for<br />
Social Responsibility, kot tudi podrobno razpravo glede<br />
tipov radiacije, mehanizma poškodb in relativnih<br />
odmerkov, ki so jih pacienti dobili pri medicinskem<br />
obsevanju.<br />
Če živite blizu atomske elektrarne, prosite svoj okraj<br />
za redno poročanje o nivoju radiacije v zraku in vodi,<br />
saj so se pod krinko večjih jedrskih dogodkov zgodili<br />
tudi majnjši 'rutinski' izpusti jedrskih odplak iz še vedno<br />
delujočih atomskih elektrarn. Razmislite tudi, ali bi<br />
bilo dobro, da po elektronski pošti dobivate najnovejše<br />
vesti od NIRS (Zveze znanstvenikov ali zdravnikov, ki<br />
skrbijo za družbeno odgovornost).<br />
Podprite objektivne vire informacij o jedrskih učinkih<br />
in vztrajne poskuse, da se te informacije zbirajo. V 'Pol<br />
življenja katastrofe: Borba v Černobilu daje poduk Japonski<br />
' Mark Peplow odgrinja pomanjkanje vzporednih<br />
študij, ki bi jih lahko izvedli glede učinkov dolgoročne<br />
nizke radiacije skozi daljše obdobje, ki je sledilo<br />
dogodku v Černobilu, in najboljši načini zapiranja jedrskih<br />
reaktorjev v praksi. Cindy Folkers nam v svojem<br />
članku 'Sporna pooblastila, povzete raziskave'razkriva,<br />
da Agencija za atomsko energijo in Svetovna<br />
zdravstvena organizacija navajata svojo nalogo takole:<br />
Spodbuditi in povečati prispevek atomske energije<br />
za mir, zdravje in blaginjo po vsem svetu. Z drugimi<br />
besedami, za njih nadaljnji obstoj pomeni, da morajo<br />
povečati občutek, da jedrska energija pozitivno prispeva<br />
k zdravju. Čeprav organizacija nima pooblastila za<br />
opravljanje raziskav o zdravju, jih izvaja in na njih se<br />
Svetovna zdravstvena organizacija zanaša bolj kot na<br />
neodvisne raziskave. Obe organizaciji sta se tudi dogovorili,<br />
da ščitita zaupne informacije ter tako omejujeta<br />
popolno razkritje pravih informacij o zdravju.<br />
Kje v okolju se koncentrira radiacija?<br />
Dež prinaša radioaktivne delce na zemljo. Če vas zmoči,<br />
dobro operite svoje obleke in se stuširajte. Zgornja<br />
oblačila in čevlje pustite pri vratih. Ne zbirajte deževnice<br />
za pitje ali zalivanje v vrtu vse dokler traja aktivno<br />
širjenje radioaktivnosti.<br />
15
antropozofska<br />
Voda iz izvira v času do ponovnega polnjenja zelo verjetno<br />
ne vsebuje radioaktivnosti in naravno filtriranje<br />
zemlje bo verjetno zmanjšalo stopnjo radioaktivnosti.<br />
Nivo radioaktivnosti občinskega vodovoda naj bi redno<br />
preverjali in o tem seznanjali skupnost.<br />
Hrana, ki bo najverjetneje vsebovala radioaktivnost,<br />
so mlečni izdelki, meso, ribe, jajca, oreščki, semena in<br />
olje. Predelana hrana pogosto vsebuje olja. Kruh, ki ga<br />
danes dobimo na policah trgovin, je iz žit, ki so bila<br />
pridelana pred nekaj meseci. Konzervirane ribe iz Pacifika,<br />
ki so trenutno naprodaj, so verjetno drugačne<br />
kakovosti kot tiste, ki bodo porabnikom na voljo v<br />
prihodnje.<br />
Kateri radioaktivni elementi so nevarni in zakaj?<br />
Jod 131 se zbira v žlezi ščitnici in posredno v tkivu<br />
dojk. Mladi in ljudje, ki imajo pomanjkanje joda, so bolj<br />
občutljivi na radioaktivni jod. Kalijev jodid uporabljajo<br />
za nujno zdravljenje z velikimi odmerki (približno<br />
100 krat minimalni dnevni odmerek), da preprečijo<br />
akutno povečano izpostavljenost ščitnice radioaktivnemu<br />
jodu. Odličen članek o tem, kako ga pravilno<br />
uporabiti, je napisal Robert Gilbert z Inštituta Vesica,<br />
ki svari pred nepravilno uporabo joda. V svoji nedavni<br />
okrožnici ponavlja to opozorilo tudi Thomas Cowan,<br />
zdravnik in avtor Štirikratne poti k zdravljenju iz<br />
San Francisca. V njej opozarja na prednosti splošnih<br />
zaščitnih ukrepov, kot so fermentirano olje jeter polenovke,<br />
kakovostna prehrana, magnezij v kopeli grenke<br />
soli, vitamin C in morske alge, ki vsebujejo fucoidin.<br />
Maine Seaweed proizvaja jušno mešanico, ki vsebuje<br />
fucoidin in jod iz morskih alg, katere ena žlica na dan<br />
za odraslega predstavlja idealno osnovo za zdravje. Te<br />
ukrepe v načinu življenja in prehranjevanja je možno<br />
izvesti takoj ter tako začeti nadomeščati morebitno<br />
pomanjkanje joda. Pomanjkanje joda je dandanes zelo<br />
pogosto, ker fluor in klor v pitni vodi tekmujeta z jodom,<br />
kakor tudi bromid, ki ga uporabljamo kot ognjevarno<br />
snov pri pohištvu in odejah ter kot konzervans<br />
v moki. Jod, brom, fluor in klor so vsi halogeni. Naše<br />
okolje nas izpostavlja bolj zadnjim trem kot jodu, ki<br />
ga naša ščitnica in tkivo dojk potrebujeta. Jodoral že<br />
dolgo uporabljajo kot nadomestek za jod. Magnascent<br />
jod je tekočina, ki se hitro absorbira, zlahka dozira in<br />
ki jo dobro prenašajo ljudje vseh starosti. Zdravnik bi<br />
moral človeku odmerek predpisati na osnovi njegove<br />
slike zdravja, kajti pri vozličkih na ščitnici ali bolezni<br />
ščitnice je potrebna previdnost pri dodajanju joda.<br />
Za celzij 137 verjamejo, da se koncentrira v mišicah<br />
(nato kosteh in maščobi), in če je v morje izpuščena velika<br />
količina tega elementa, bo zelo verjetno prisoten v<br />
mišicah rib. Njegova razpolovna doba je 30 let in naj bi<br />
'izginil' (ali 1/1000 njegove prvotne koncentracije) v 300<br />
letih. Glavna elementa v isti družini kot cezij, sta natrij<br />
in kalij. Medtem ko ni ničesar, kar nas bi varovalo pred<br />
cezijem 137, pa so zdravi viri natrija in kalija ekološka<br />
in biodinamična zelenjava in sadje ter morska sol.<br />
Stroncij 90 se nabira v kosteh. Neradioaktiven stroncij<br />
uporabljajo za zdravljenje osteoporoze. Sicer še nisem<br />
slišala, da bi stroncij uporabljali kot zaščito pred radiacijo,<br />
vendar ga je možno glede na trenutno situacijo<br />
uporabiti kot visoko kakovosten dodatek. Vital Nutrients<br />
je v proizvodnji dodatkov vodilna po standardih<br />
kakovosti. Kalcij, magnezij in radij so v isti družini<br />
alkalnih zemeljskih kovin kot strocij. Viri magnezija,<br />
kot so grenke soli, kopeli magnezijevega klorida ali pršilo<br />
topičnega magnezijevega klorida, so varni in pomembni<br />
za splošno zdravje. Zaradi izčrpanosti zemlje<br />
in pogostega pitja blago diuretičnih pijač, kot sta kofein<br />
in alkohol, je pomanjkanje magnezija med ljudmi<br />
zelo razširjeno.<br />
Plutonij 239 ima razpolovno dobo 24.100 let. Če ga vdihavamo<br />
v večjih dozah, lahko pride do raka na pljučih.<br />
V telesu se nabira v kosteh in jetrih. Plutonij se spremeni<br />
v radij, ki spada v skupino stroncija, kalcija in<br />
magnezija, zato zanj veljajo enaka pravila, kot smo jih<br />
omenili zgoraj. V prsti okoli elektrarne v Fukušimi so<br />
odkrili tri vrste plutonija. Plutonij v naravi ne obstaja,<br />
ampak ga je naredil človek.<br />
Kaj lahko nudi antropozofska medicina?<br />
Poleg načina življenja in zgoraj navedenih dodatnih<br />
informacij sta posebno pomembni dve snovi: šota in<br />
Aurum (zlato).<br />
Uriel Pharmacy je nedavno izdala odlično okrožnico,<br />
ki je pojasnila pomen šote (solum uliginosum) pri zaščiti<br />
pred radiacijo. Izdelka Solum Aesulum in Aurum<br />
Lavendar Rose vsebujeta 20 % šote. Pogosto sem priporočala,<br />
da se teden dni pred medicinskimi raziskavami<br />
uporabi mazilo Aurum Lavender Rose. Ti izdelki<br />
lahko, če jih uporabimo v kopeli ali kot masažno olje, v<br />
primeru nevarnosti sevanja zaščitijo celo telo. Olje sivke<br />
z barja kozmetike Dr. Hauschka je še en izdelek, ki<br />
vsebuje šoto.<br />
Dr. Sigfried Knauer, spoštovan antropozofski zdravnik,<br />
ki je deloval v južni Kaliforniji, je v zgodnjih desetletjih<br />
za boj proti radioaktivnemu sevanju testnih<br />
atomskih bomb baje priporočal Aurum v potencirani<br />
obliki. Aurum je kovina sonca, katerega zdravo sevanje<br />
je naš vsakdanji spremljevalec.<br />
16
medicina<br />
Stan Padilla, draguljar in proučevalec modrosti ameriških<br />
domorodcev, potrjuje moč sončnega sevanja in<br />
prednost zdravila iz zlata pri varovanju celega telesa.<br />
Kmalu po katastrofi je bil v Černobilu in dali so mu<br />
homeopatske celične soli zlata in diamanta kot zdravilo<br />
proti slabosti pri radiaciji in artritisu. Aurum lahko<br />
v visoko kakovostnih preparatih za lokalno, oralno in<br />
injekcijsko uporabo dobimo pri lekarnah True Botanica,<br />
Uriel in Weleda.<br />
Antropozofske terapije, kot so ritmična masaža, euritmija,<br />
terapija slikanja in terapevtski govor ter glasba,<br />
obnovijo etrsko telo (življenjske sile) in astralno telo<br />
(duševnost). Slika sveta, ki jo je preko svoje duhovne<br />
znanosti antropozofije podal Rudolf Steiner, nam<br />
omogoča razumevanje trpljenja in svetovnih sprememb<br />
ter delo na novih nivojih, ki izhaja iz naše skrbi<br />
za življenje.<br />
Bodočnost<br />
Za bodočnost naših otrok in zemlje moramo za kreiranje<br />
naše prihodnosti iskati odgovorne partnerje. Emerson<br />
Ecologics izvaja dodatna testiranja radioaktivnosti<br />
in je v kontaktu z drugimi zavednimi proizvajalci visoko<br />
kakovostnih dopolnil. Fundacija Weston A. Price<br />
povezuje ljudi in jih uči, kako fermentirati hrano, kako<br />
hraniti žita, zelenjavo in mlečne izdelke na prvobiten<br />
način. Poleg tega biodinamični kmetje, da oživijo zemljo<br />
in rastline, uporabljajo biodinamične preparate ter<br />
tako planetu in njegovim prebivalcem omogočajo prožnost<br />
in zdravljenje.<br />
Stališče glede prihodnosti atomske energije in človeške<br />
kulture se bo na mnogih področjih oblikovalo počasi.<br />
Atomsko industrijo so finančno vedno podprle vlade.<br />
Nikoli ni bila donosna niti ni mogla biti, če naj bo resnično<br />
odgovorna za škodo, ki jo zmore povzročiti. Če<br />
bi jo prepustili samo svobodnemu trgu, ne bi obstajala.<br />
Ali jo še naprej želimo in kako lahko njeno veliko nevarnost<br />
resnično razumemo in obvladujemo?<br />
Bolj ko se zmoremo znebiti naših razvad in energije,<br />
ki jo zahtevajo, bolj lahko ustvarimo resnično možnost<br />
novih možnosti v smeri k bolj humani bodočnosti.<br />
Tako kot se je za nas žrtvovalo, se lahko tudi sami naučimo<br />
žrtvovati. Do tedaj pa se lahko še naprej zavedamo,<br />
smo obveščeni in pripravljeni. <br />
Viri:<br />
Cindy Folkers: 'Sporna pooblastila, Privzete študije: Mednarodna agencija<br />
za jedrsko energijo in Svetovna zdravstvena organizacija'<br />
www.nirs.org<br />
Svet nacionalnih akademij za nacionalne raziskave, Tveganje za zdravje pri<br />
izpostavljenosti nizki ravni radiacije: BEIR VII faza2, The National<br />
Academies Press, Washington DC, 2005<br />
Mark Peplow: 'Pol življenja katastrofe: Boj v Černobilu ponuja lekcijo<br />
Japonski' Narava: International Weekly Journal of Science, Volume<br />
471, 31.3.2011<br />
Dodatni viri:<br />
The Nuclear Information and Resource Service www.nirs.org<br />
Union of Concerned Scientists www.ucsusa.org<br />
Physicians for Social Responsibility www.psr.org<br />
International Atomic Energy Agency www.iaea.org<br />
World Health Organization www.who.int<br />
Vesica Institute www.vesica.org<br />
Thomas Cowan, MD www.fourfoldhealing.com<br />
Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
.<br />
Responding to the Effects of Nuclear Radiation:<br />
Anthroposophic Medicine’s Potential for Healing<br />
As of April 10, when I write this, most of the world<br />
has experienced a sort of fire drill, rather than the<br />
full-scale tragedy that Japan has endured as a result<br />
of last month’s earthquake and tsunami. Japan’s<br />
remarkable ability to safeguard, organize<br />
and endure is incredibly taxed by this challenge.<br />
Their suffering becomes teaching for the world and<br />
hopefully, we will be serious students. Physicians<br />
and laypeople alike wonder how we can mitigate<br />
the effects of nuclear exposure. Fortunately, many<br />
people and organizations have shared practical ideas<br />
related to nuclear radiation exposure and our future<br />
as one world. <br />
17
Širimo obzor<br />
Osnove antropozofije<br />
O bolj skritih ozadjih<br />
velikih izzivov na<br />
antropozofski poti k<br />
spoznanju višjih svetov<br />
Brane Žilavec<br />
V prejšnjem prispevku so bili podani bolj očitni<br />
razlogi, ki prispevajo k temu, da je antropozofska<br />
pot v duhovni svet najtežja med vsemi, ki so nam<br />
dandanes na voljo. Sedaj se bomo poglobili v nekatere<br />
bolj skrite razloge, ki so v ozadju tega dejstva. V ta<br />
namen moramo razumeti ozadje asketizma, ki je bila<br />
ena od prevladujočih metod v preteklosti.<br />
V običajnem življenju so človekova duša in duh povezani<br />
s fizičnim organizmom med rojstvom in smrtjo v<br />
skladu s celotno zgradbo človekove organizacije. Ko<br />
se telesne funkcije zmanjšajo zaradi asketskih postopkov,<br />
se dogodi nekaj podobnega, kot če nekdo utrpi<br />
poškodbo. Seveda, odziv modernega človeka je običajno<br />
povsem drugačen tudi v primeru najrahlejše bolečine,<br />
medtem ko je asket prenašal bolečino z namenom,<br />
da osvobodi svoj duševni organizem. Asket je izkusil<br />
doživetja duhovnega sveta s pomočjo tistega dela<br />
duševnega organizma, ki je bil potisnjen ven iz fizičnega<br />
telesa s pomočjo asketskih vaj. Skoraj vsa najbolj<br />
zgodnja verska spoznanja so bila dosežena na ta način.<br />
Tisti, ki se ukvarjajo z modernim religijskim življenjem,<br />
pristopijo k temu na lahek način in razglašajo<br />
velika verska razkritja iz preteklosti za poetične opise<br />
brez prave resničnosti. To je v soglasju s tistimi, ki<br />
menijo, da dosega kakršnegakoli duhovnega uvida ne<br />
bi smela povzročiti bolečine. Iskalci verskih resnic v<br />
preteklosti niso bili takšnega mnenja. Bilo jim je povsem<br />
jasno, da takrat, ko je človek popolnoma povezan<br />
s svojim fizičnim organizmom – kar je nujno za izvajanje<br />
njegovih zemeljskih nalog – ne more imeti duhovnih<br />
doživetij. V prejšnjih časih so se asketi prizadevali<br />
za dosego teh doživetij z zatiranjem telesnega življenja<br />
in celo s povzročanjem bolečine. Kadarkoli je bolečina<br />
izpodrinila duh in dušo iz določenega telesnega člena,<br />
je potem ta del, ki je bil izven telesa, doživel uvid v<br />
duhovni svet. Velike svetovne vere niso bile dosežene<br />
brez bolečine temveč s pomočjo velikega trpljenja.' 1<br />
Seveda, ta opis služi samo za razumevanje, zakaj se pri<br />
doseganju spoznanj višjih svetov pojavijo obdobja, ko<br />
se moramo soočiti z raznovrstnih težavami – vključno<br />
z bolečino in duševnim trpljenjem – kajti 'način asketa<br />
ne more biti način, ki je primeren za ljudi v sedanjem<br />
obdobju. Dandanes je povsem mogoče, da s pomočjo<br />
notranje samodiscipline in vzgoje volje vzamemo<br />
v svoje roke razvoj samega sebe, ki je v nasprotnem<br />
primeru prepuščen izobraževanju in življenjskim izkušnjam.<br />
Naša lastna osebnost se lahko utrdi z vzgajanjem<br />
volje. Človek lahko na primer reče samemu sebi:<br />
V roku petih let bom dosegel novo navado in v tem<br />
času bom posvetil temu cilju vso svojo moč volje. Ko<br />
vzgajamo voljo na način, ki ima za cilj razvoj notranje<br />
popolnosti, potem osvobajamo duševno-duhovno<br />
iz telesne narave brez pomoči asketskih vaj. Kadar se<br />
obvežemo takšnemu izobraževanju volje, ki vodi k izboljšanju<br />
naše osebnosti, potem bomo najprej odkrili,<br />
da moramo v ta namen vlagati nenehen napor. Vsak<br />
dan moramo nekaj doseči v naši notranjosti. Pogosto je<br />
to zelo majhen dosežek, vendar se moramo prizadevati<br />
z železno voljo in neomajno odločnostjo. Velikokrat<br />
se primeri, da se ljudje z gorečim navdušenjem lotijo<br />
vsako jutro vaje koncentracije na določeno misel. Vendar<br />
vse skupaj ne traja dolgo; volja popusti in vaja postane<br />
mehanična, ker primanjkuje močne energije, ki je<br />
v nadaljevanju bolj in bolj potrebna. Prvi odpor, ki ga<br />
moramo premagati, je naša lastna duševna otopelost.<br />
Nato sledi odpor, ki je bolj objektivne narave in ki se ga<br />
doživlja, kot da bi se morali prebijati skozi neprehodno<br />
goščavo. Potem dosežemo doživetje, ki boli, ker je<br />
mišljenje, ki je postopoma postalo bolj močno in živo,<br />
18
ja<br />
našlo svojo pot v ritme zunanjega sveta. Tako odkrijemo,<br />
da je višje znanje dosegljivo samo skozi bolečino.' 2<br />
Če želimo razumeti, zakaj je razvoj živega mišljenja<br />
povezan s trpljenjem, se moramo zavedati, da so doživetja<br />
tega, kar obstaja v ozadju naših vsakodnevnih<br />
aktivnosti seveda tako resnična, kot je resnično to, kar<br />
zaznavamo s pomočjo naših fizičnih čutil. Povsem<br />
drugače je, ko o tem beremo. Čeprav se s pomočjo dobrega<br />
opisa lahko do določene mere vživimo v dogajanja<br />
drugih ljudi, še vedno obstaja velika razlika med<br />
opisom in med izkušnjo, ki je predstavljena s pomočjo<br />
besed. Potemtakem si lahko predstavljamo, da ni enostavno,<br />
ko postopoma prehajamo od spoznavanja duhovnih<br />
ozadij stvari, bitij in pojavov do neposrednih<br />
uvidov v njihovo bistvo. To je predvsem pomembno,<br />
kadar želimo razumeti, kakšne učinke imajo duševno-<br />
-duhovne aktivnosti na naše fizično telo. Kajti, ko se<br />
poglabljamo v njihove učinke, odkrijemo, da procesi<br />
v možganih in živčnemu sistemu, ki odsevajo naše<br />
duševno življenje, niso ustvarjalni procesi. Dejavnosti<br />
živčnega sistema ne izhajajo iz ustvarjalnih, rastočih in<br />
napredujočih procesov, tako kot je to primer v preostalem<br />
delu organizma. To nikakor ni res. To, kar duša<br />
povzroča v našem živčnem sistemu, je uničevalna aktivnost.<br />
Ko smo budni in se zavedamo – to je, kadar ne<br />
spimo – potem se v naši notranjosti dogaja uničevalna<br />
aktivnost. Samo zaradi tega, ker je naš živčni sistem<br />
umeščen v nas na takšen način, da je nenehno oživljen<br />
s pomočjo preostalega dela organizma, se lahko<br />
ta uničevalna, razkrojevalna in rušilna aktivnost, ki jo<br />
povzroča naše mišljenje, vedno znova nadomesti. Ta<br />
uničevalna aktivnost je enake narave kot tista, ki se jo<br />
doživi v celoti takrat, ko človek umre, kar ima za posledico,<br />
da celotni organizem razpade. V naši notranjosti<br />
je stalno prisotno umiranje vselej, ko uporabljamo<br />
naše sile mišljenja. V nas deluje smrt neprestano v<br />
majhnih odmerkih; smrt kot enkratni dogodek je zgolj<br />
seštevek tega, kar deluje nenehno v našem bitju. Smrt<br />
moramo razumeti kot silo, ki deluje v našem organizmu,<br />
tako kot razumemo delovanje sil življenja,' 3 ki nas<br />
neprestano obnavljajo in omogočajo nadaljevanje našega<br />
fizičnega obstoja.<br />
Sedaj lahko razumemo, zakaj umetniške upodobitve<br />
misleca predstavljajo človeka, ki podpira težo svoje<br />
glavo z roko. Kajti v naši glavi delujejo sile smrti, ki<br />
nam omogočajo, da smo bitja, ki lahko razmišljajo in se<br />
zavedajo svojega obstoja. 'Sile mišljenja najprej prepojijo<br />
eterično telo in potem to eterično telo deluje na zelo<br />
poseben način na fizično telo, tako da povzroči popolno<br />
preobrazbo tega, kar deluje znotraj človekovega fizičnega<br />
telesa. V zunanjem svetu ni snov nikjer popolnoma<br />
uničena. To je vzrok, zakaj moderna filozofija in<br />
znanost govorita o ohranjanju snovi. Vendar ta zakon<br />
velja samo za zunanji svet; znotraj človeka snov preneha<br />
obstajati. Snov je uničena v svojem resničnem bistvu.<br />
Naša človeška narava sloni prav na tem dejstvu,<br />
da lahko spremeni snov v prvotno stanje kaosa in jo<br />
popolnoma uniči. Na to dejstvo so usmerili pozornost<br />
v misterijskih centrih starodavne Irske. Njihovim učencem<br />
je bilo rečeno: V vaši najgloblji notranjosti nosite<br />
kot ljudje znotraj vas strujo, ki deluje uničevalno. Če<br />
tega ne bi bilo, potem ne bi bili sposobni razviti misli<br />
znotraj vašega bitja. Vendar eterično telo, ki je prežeto<br />
s silami mišljenja deluje na fizično telo na takšen način,<br />
da potisne snov v stanje kaosa in jo uniči.' 4<br />
Tu imamo dodatni uvid, zakaj je resnično razmišljanje<br />
tako zelo težavno in zahtevno. Četudi se v normalnem<br />
stanju ne zavedamo tega, kar deluje v naši najgloblji<br />
notranjosti, si lahko predstavljamo, kakšen učinek<br />
ima na nas dejstvo, da 'moramo z namenom, da razvijamo<br />
našo človeško osebnost s pomočjo sil mišljenja,<br />
nositi znotraj našega bitja to pobesnelo razgrajevanje,<br />
to divje uničevanje v odnosu do fizične snovi. V današnji<br />
zahodni civilizaciji mora človek obvladovati ta<br />
skrit center uničevanja znotraj sebe. In sile propadanja<br />
se lahko spremenijo v sile pozitivnega razvoja samo<br />
takrat, ko se človek začne zavedati, kako je njegovo<br />
bitje samo plašč, ki ovija to središče uničevanja. Obstoj<br />
človekovega ega je rezultat njegove sposobnosti, da se<br />
spusti v ta kaos uničevanja' fizične snovi, ki omogoča<br />
njegovo najbolj intimno notranjo dejavnost, dejavnost<br />
razmišljanja.<br />
19
širimo<br />
Če k temu dodamo dejstvo, da je bistvo modernega<br />
'okultnega šolanja predvsem v tem, da se začnemo zavedati<br />
prave narave procesov, ki delujejo pod pragom<br />
naše zavesti na naše telo,' 5 potem si lahko predstavljamo,<br />
da zavestno soočanje z destruktivnimi silami, ki<br />
delujejo v našem živčnem sistemu, ni enostavna zadeva.<br />
Sedaj lahko tudi razumemo, zakaj imajo nekateri<br />
ljudje odpor do intelektualnega mišljenja in dajejo<br />
prednost duševnemu zaznavanju in občutenju. Kajti<br />
vsak napredek v razvoju lastnega mišljenja je kot<br />
majhna smrt, ki nam omogoči prerojenje. Izogibanje<br />
temu nas ne bo pripeljalo do prave preobrazbe naše<br />
osebnosti, kajti zavedati se moramo, da 'v svetu obstajajo<br />
rušilne in ustvarjalne sile, usoda zunanjih bitij pa je<br />
v nastajanju in minevanju. V delovanje teh sil, v pot te<br />
usode lahko gleda ta, ki doseže spoznanje. Tančico, ki<br />
v vsakdanjem življenju zastira pogled, je treba odstraniti.<br />
Človek sam pa je vtkan v te sile in v to usodo.<br />
Rušilne in ustvarjalne sile so v njegovi lastni naravi.<br />
Tistemu, ki doseže spoznanje, se pojavi, stvari in dogajanja<br />
v duši razodevajo neposredno. Učenec ob teh<br />
spoznanjih ne sme izgubiti poguma. Notranjih sil mu<br />
ne bo zmanjkalo, saj jih je dovolj prinesel s seboj, lahko<br />
pa jih tudi še razvija. Za to pa se mora naučiti ohranjati<br />
notranji mir in gotovost v težkih življenjskih razmerah;<br />
v sebi mora vzgojiti močno zaupanje v dobre<br />
sile življenja. Pripravljen mora biti, da ga mnoge nagonske<br />
pobude, motivi, ki so ga vodili doslej, odslej<br />
ne bodo več. Spoznal bo, da je doslej marsikaj delal in<br />
mislil, ker je bil ujet v nevednosti, neznanju. Nagibi, ki<br />
so ga vodili v delovanju doslej, bodo odpadli. Marsikaj<br />
je storil iz nečimrnosti, domišljavosti; zdaj bo dojel,<br />
kako brez vrednosti je vsaka nečimrnost. Marsikaj je<br />
storil iz lakomnosti; spoznal bo, kako uničujoče deluje<br />
lakomnost. Za svoje delovanje in mišljenje mora razviti<br />
čisto nove nagibe. Za to pa potrebuje hrabrost in<br />
neustrašenost.<br />
Gre predvsem za to, da gojimo to hrabrost in neustrašenost<br />
v globini notranjega miselnega življenja. Učenec<br />
se mora naučiti, da ne obupa zaradi neuspeha. V<br />
sebi mora nenehno gojiti misel: Pozabil bom, da mi je<br />
ta stvar spet spodletela, znova hočem poskusiti, kot da<br />
se ni nič zgodilo. S tem lahko prodre do prepričanja, da<br />
so izvori sil v svetu, iz katerih lahko črpa, neusahljivi.<br />
Vedno znova mora težiti k duhovnemu, ki ga bo dvigovalo<br />
in nosilo, ne glede na to, da se mu bo njegova<br />
vsakdanjost kazala šibka in nemočna. Sposoben mora<br />
biti živeti za prihodnost in pri tem stremljenju ga ne<br />
smejo ovirati izkušnje iz preteklosti.' 6<br />
S pomočjo tega primera – ki pa ni edini – nam lahko<br />
postane jasno, da potrebujemo zvrhano mero poguma<br />
in vztrajnosti na dolgi in vijugasti poti antropozofskega<br />
Kip špartanskega kralja Leonidasa I<br />
spoznavanja višjih svetov. V tem kontekstu je zanimiva<br />
Steinerjeva razlaga, kako so ljudje v preteklih obdobjih<br />
vzgajali neustrašenost s tem, ko so se podajali<br />
na osvajalske pohode – tako kot so to na primer počeli<br />
Vikingi – in so prelivali svojo kri in žrtvovali svoja<br />
življenja v korist skupnosti, s katero so bili tako tesno<br />
povezani, da niso občutili sebe kot posameznike,<br />
temveč zgolj kot člane bitja plemenske skupnosti. V<br />
današnjih časih pa se mora ta pridobljena hrabrost<br />
uporabiti na povsem drugem področju, na področju<br />
mišljenja. Vendar pa obstaja še ena pomembna razlika.<br />
Medtem ko so bile izkušnje bojevanja in žrtvovanja v<br />
preteklih stoletjih skupinske izkušnje, je današnja pot<br />
razvoja mišljenja pot vsakega posameznika. Sedaj živimo<br />
v obdobju duše zavesti, kar pomeni, da je odločitev,<br />
ali se bomo podali na pot duhovnega razvoja, v<br />
naših lastnih rokah. V starodavnih misterijskih centrih<br />
so bili tisti, ki so se v njih šolali, izbrani s strani posvečenih.<br />
'Le ti so šli med ljudi in gledali v njihove avre z<br />
namenom, da vidijo, kdo ima sposobnosti. Potem so<br />
jih zbrali v misterijskih šolah, kjer so se učili tega, kar<br />
so se morali naučiti. Noben od njih ni smel postavljati<br />
vprašanj. Spraševanje je bilo v starih misterijih najstrožje<br />
prepovedano.' 7<br />
V popolnem nasprotju s tem pa 'mora danes vsak<br />
učenec v novih misterijih postavljati vprašanja. Vse<br />
je odvisno od njegovega spraševanja.' 8 To pomeni,<br />
20
obzorja<br />
da se moramo v primeru, če se hočemo podati na pot<br />
osebnega razvoja, naučiti postavljati vprašanja znotraj<br />
duhovnega razvojnega toka. V materialističnem<br />
razvojnem toku je vse urejeno tako, da ljudje nehajo<br />
postavljati vprašanja. Bistvenega pomena je, da naše<br />
duše vstopijo v celoti v duhovni tok. Za tiste, ki so v<br />
materialističnem razvojnem toku, bi lahko rekli, da ne<br />
sprašujejo, zato ker že vse vedo. Mi se naučimo postavljati<br />
vprašanja zgolj takrat, ko lahko razvijemo občutje<br />
pričakovanja, ki dovoli življenju, da nam nekaj razkrije,<br />
da smo sposobni čakati in da imamo zadržke pred<br />
oblikovanjem naše lastne sodbe. To je še posebno pomembno<br />
v odnosu do vsega, kar prihaja na duhoven<br />
način iz duhovnih območij obstoja. K temu ne smemo<br />
pristopati s pomočjo našega razsojanja, temveč s postavljanjem<br />
vprašanj. To ne velja samo za odnos do ljudi,<br />
ki jih lahko sprašujemo, temveč predvsem v odnosu<br />
do duhovnega sveta. V ta svet ne smemo vstopati z<br />
našimi vnaprej oblikovanimi mnenji in sodbami, temveč<br />
z našimi vprašanji – v razpoloženju in odnosu, ki<br />
omogoča raziskovanje.' 9<br />
Ta zahteva je posledica tega, da je 'v človeškem razvoju<br />
prišel čas, ko tisti, ki ne sprašujejo – ki ne razvijejo<br />
svojega notranjega bitja in ne iščejo resnice z lastnim<br />
trudom, temveč ostajajo pasivni – ne morejo priti do<br />
izkušnje lastnega Jaza. Na splošno moderni ljudje ne<br />
skrbijo dovolj za to, da bi aktivno vzeli v svoje roke<br />
duševne sile in notranja duševna doživetja. Dandanes<br />
lahko povsod vidimo sile, ki blokirajo pot k notranji<br />
dejavnosti – religijska prepričanja in teološke doktrine,<br />
vojaško moč in znanost. Sile, ki vzgajajo notranjo<br />
duševno aktivnost v teh časih, so šibke v primerjavi s<br />
temi nasprotujočimi silami. Če hoče človek priti k antropozofiji<br />
na osnovi lastne sodbe, potem mora biti človek,<br />
ki sprašuje. Vsakdo se mora prepričati s pomočjo<br />
svoje najbolj ponotranjene svobode pri oblikovanju<br />
lastne sodbe. Človek lahko sliši besede duhovne resnice,<br />
vendar se mora o njihovi resničnosti prepričati sam<br />
od sebe. Tisti, ki se resno lotijo študija antropozofske<br />
duhovne znanosti, morajo postati ljudje, ki postavljajo<br />
vprašanja.' 10<br />
Za mnoge ljudi je bolj udobno živeti z resnicami, ki<br />
jih prevzamejo od zunanjih avtoritet, kot pa živeti v<br />
negotovosti lastnega iskanja, katere arhetip je zgodba<br />
o Parsifalovemu iskanju svetega Grala. 11 Le ta opisuje<br />
'tri obdobja razvoja, skozi katera mora preiti človeška<br />
duša. Prvo je obdobje zunanje materialne zaznave.<br />
Duša je ujeta v snov in ji dovoli, da ji narekuje to, kar<br />
se dojema kot resnico. To je stopnja duševne otopelosti<br />
oziroma omamljenosti, zaspanosti. Potem začne duša<br />
spoznavati, da nudi zunanji svet zgolj iluzijo. Ko duša<br />
zaznava, da rezultat znanosti niso odgovori, temveč<br />
le vprašanja, potem pride obdobje, ki ga Wolfram von<br />
Eschenbach 12 imenuje dvom. Iz tega obdobja se potem<br />
duša dvigne do blaženosti – to je, do življenja v duhovnih<br />
svetovih.' 13<br />
In kako lahko dosežemo to stanje blaženosti? Samo<br />
tako, da se prebudimo iz otopelosti običajnega dojemanja<br />
sveta in se podamo na trnovo pot iskanja odgovorov<br />
na najbolj pomembna vprašanja človeškega<br />
obstoja. In kaj nam v tej zgodbi predstavlja sveti Gral?<br />
'Duhovno znanje, ki je na voljo današnjemu človeštvu,<br />
in ki bo v vedno večji meri na voljo v prihodnosti, se<br />
lahko simbolično imenuje modrost svetega Grala. Moderni<br />
posvečenci se lahko zato imenujejo posvečenci<br />
svetega Grala. Prve stopnje poti v duhovne svetove,<br />
ki vodi k znanosti svetega Grala, so opisani v knjigi<br />
Okultna znanost. Najvišji ideal človeštva, ki si ga lahko<br />
zamišljamo, izvira iz tega znanja svetega Grala – to je,<br />
poduhovljenje tega, kar dosežemo s pomočjo lastnih<br />
naporov. To poduhovljenje se pojavi kot končni rezultat<br />
skladnosti, ki jo razvijemo med pridobljenimi<br />
močmi razuma, čustvovanja in poznavanja nadčutnih<br />
svetov.' 14<br />
To pomeni, da je antropozofska duhovna znanost dejansko<br />
pot k modrosti svetega Grala, ki omogoča vsakemu<br />
posamezniku, ki se za to odloči, da doseže spoznanja<br />
višjih svetov. Koliko časa bo to trajalo in koliko<br />
napora bo potrebno v to vložiti, je seveda odvisno od<br />
vsakega posameznika. Kar nam na tej poti služi kot<br />
vodič, so velike duhovne resnice, ki so nam dostopne<br />
s pomočjo tistih, ki so že dosegli spoznanja višjih svetov.<br />
'Dandanes se tem resnicam nasprotuje enostavno<br />
zaradi tega, ker ljudje občutijo, da se jih ne more doseči<br />
na tako lahek način, kot bi si to želeli. Velike resnice<br />
v resnici zahtevajo notranji duševni pogum, ki nam<br />
omogoči, da si rečemo: Da bi lahko doživel te stvari,<br />
bi moral biti pripravljen, da jih spoznam skozi prikrajšanje<br />
in trpljenje. To ni rečeno z namenom, da bi se<br />
kogarkoli odvrnilo od spoznavanja duhovnih svetov,<br />
temveč zgolj zato, ker je to resnica. Morda bo to marsikomu<br />
odvzelo pogum, vendar kaj dobrega bi nastalo,<br />
če bi ljudem govorili, da lahko vstopijo v višje svetove<br />
v popolnem udobju, če temu ni tako. Doseganje višjih<br />
svetov zahteva premagovanje trpljenja. Na tej poti moramo<br />
narediti vse, da presežemo duševno bolečino, ki<br />
se povečuje z vsakim nadaljnjim korakom na tej poti.' 15<br />
Seveda bomo na tej poti modernega razvoja naših sposobnosti<br />
doživeli tudi mnoge vzpodbudne izkušnje in<br />
si pridobili mnoge koristne uvide v skrivnostna ozadja<br />
sveta. Le ta nam bodo pomagala, da ne pozabimo, da<br />
se je Parsifalova pot začela v otopelosti fizičnih zaznav<br />
in dojemanja sveta in potem prešla v dolgo obdobje<br />
iskanja svetega Grala, polno naporov, negotovosti in<br />
21
širimo<br />
občutkov krivde zaradi spoznanja napak, storjenih v<br />
preteklosti. Vendar se je njegova trnova pot navkljub<br />
vsemu prestanem trpljenju končala z blaženostjo, ki jo<br />
je povzročila dosega duhovne modrosti, ki jo pooseblja<br />
simbol svetega Grala. <br />
Opombe:<br />
1, 2, 15 Steiner, The Human Soul in Relation to World Evolution, Dornach,<br />
27.05.1922<br />
3 Steiner, Secret Brotherhoods, St Gallen, 15.11.1917<br />
4 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 23.09.1921<br />
5 Steiner, Guidance in Esoteric Training, Rudolf Steiner Press, London,<br />
1972<br />
6 Steiner, prevod v brošuri društva Kortina, vir neznan<br />
7, 8 Virginia Sease & Manfred Schmidt-Brabant, Paths of the Christian<br />
Mysteries, Temple Lodge, 2003<br />
9 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.01.1914<br />
10 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Dornach, 17.04.1921<br />
11 To je zgodba o mladeniču, ki odrašča z materjo v gozdu daleč stran od<br />
sveta. Po naključnem srečanju s skupino vitezov se odpravi na dvor<br />
kralja Arturja z namenom, da postane vitez. V prigodah, ki sledijo,<br />
se znajde tudi na gradu, kjer prisostvuje obredu svetega Grala.<br />
Vendar kot dobro vzgojen vitez, ne postavi nobenega vprašanja,<br />
kar sproži serijo dogodkov, ki vodijo v dolgo in naporno iskanje<br />
svetega Grala, dokler mu končno ne uspe, da razvije lastnosti, ki mu<br />
omogočijo postati novi vladar svetega Grala. Tistim, ki ne poznajo<br />
te zgodbe, priporočam knjigo Lindsay Clarka Parzival and the Stone<br />
from Heaven.<br />
12 Wolfram von Eschenbach je nemški avtor zgodbe o Parsifalu, ki je<br />
nastala na prehodu iz 12. v 13. Stoletje (angleški prevod: Parzival,<br />
Penguin Classics, 1980)<br />
13 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.05.1909<br />
14 Steiner, Occult Science, An Outline, Rudolf Steiner Press, 1979<br />
Some Hidden Backgrounds of the Big<br />
Challenges on the Anthroposophical<br />
Path to the Higher Worlds<br />
The ascetics in former times sought spiritual experiences<br />
by sup¬pressing bodily life. Whenever pain drove<br />
out spirit and soul from a bodily member that part<br />
which was driven out experienced the spiritual world.<br />
The great spiritual truths have been attained through<br />
great suffering. However, the way of the ascetic can¬not<br />
be the way for present-day man. The modern path of<br />
spiritual development is presented to us in the story<br />
of Parzival’s seeking of the Holy Grail. In our time it<br />
is perfectly possible, through inner self-discipline and<br />
training of the will, to take in hand one’s development<br />
which is otherwise left to education and the experiences<br />
of life. As we continue along this path we find that the<br />
processes in the brain and nervous system corresponding<br />
with the life of the soul are not constructive processes;<br />
what the soul carries out in the nervous system is a<br />
destructive activity. Within man, matter is completely<br />
dissolved into nothingness. In our innermost part we<br />
bear a tendency to work destruction; without this we<br />
would not be able to think. <br />
22<br />
Antropozofski pogled<br />
na koledar Majev 2. del<br />
Predavanje na srečanju antropozofskega<br />
združenja na Irskem<br />
Nick Thomas<br />
Antropozofsko razumevanje majevskih prerokb<br />
Okoli 600 let n.št. je bil kralj ali vladar Majev Sončni<br />
Lord Pacal. Njegova zgodovina je zanimiva. Kot otrok<br />
je bil podvržen izjemno nevarnemu postopku. Njegovo<br />
glavo so sploščili. Večina otrok, ki so bili podvrženi<br />
temu postopku, ni preživela, toda Sončni Lord Pacal je.<br />
Postal je zelo pomembna oseba in bil verjetno največji<br />
voditelj Majev. Mislim, da je zaslužen za večino njihove<br />
astronomije in matematike. Matematična odličnost<br />
teh ljudi je bila tako velika, da so samostojno odkrili<br />
število nič. Rimljani števila nič niso poznali. Če poskušamo<br />
z rimskimi števili izračunati karkoli drugega kot<br />
seštevanje, bomo imeli veliko težav, ker niso odkrili<br />
števila nič. Kolikor nam je znano, so število nič iznašli<br />
Hindujci in to število je prišlo na zahod od Hindujcev<br />
in Arabcev, ki so bili v teh stvareh daleč pred nami.<br />
Maji, čeprav so bili izolirani, so izumili število nič in<br />
prišli do zelo natančnega numeričnega sistema, ki je<br />
bil v celoti njihov. Okoli leta 1862 je Charles Etienne<br />
Brasseur odkril tako imenovano Popol Vuh (dobesedno<br />
'Knjiga sveta'). To je sveta knjiga Majev o stvarjenju,<br />
ki je nastala iz Majevskih zakonov. V njej je Brasseur<br />
odkril majevski zapleten koledar skupaj s tistim,<br />
kar so imenovali kratko štetje: 260 dnevni ciklus, ki<br />
je bil osnovan na imenih 20-ih dni in 13-ih števil in je<br />
bilo njihovo osnovno merjenje časa. Zanimivo je, da so<br />
imeli, kot so imenovali, nedoločno leto s 365 dnevi in<br />
so bili dovolj bistri, da so se zavedali, da leto nima ravno<br />
365 dni. Ta dva ciklusa sta bila znana tudi Aztekom.<br />
S pomočjo tega so lahko naredili napovedi in izračune<br />
za obdobje okoli 18 ooo dni ali približno 52 let, kar se<br />
imenuje Azteško stoletje. Vendar pa Maji niso ostali<br />
le pri tem, nadaljevali so z računanjem tistega, kar so<br />
imenovali dolgo štetje, ki traja več deset tisoč let in je v<br />
4000 letih do dneva natančno. To je nekaj neverjetnega.<br />
Mož z imenom Ernst Fostermann je okoli leta 1880 v<br />
Dresdnu razvozljal kodo. Odkril je dvajsetiški številčni<br />
sistem. Tukaj želim le poudariti: Maji so zmogli tako<br />
natančno izračunati svoj dolgi ciklus 1.872.000 dni ali<br />
približno 5000 let, potem so šli še naprej na 9.000 000<br />
dni in še nekaj, kar znese 25 000 let. To so naredili tako,<br />
da so uporabili zelo natančna opazovanja planetov
obzorja<br />
Venere in Marsa. Ta zelo natančna opazovanja planetov,<br />
ki bi se lahko merila s tistimi danes, so jim omogočila,<br />
da je bil ta izračun tako natančen. In prišli so<br />
do dokaj nenavadnega števila. Znano je kot glavno<br />
število Majev in je navedeno v Dresdenskem kodeksu.<br />
To je 1.366 560 dni in je pomembno zanje zato, ker<br />
sestavlja 5256 x 260 dnevnih obdobij. Isto število nam<br />
da tudi 3744 nedoločnih letnih obdobij, 2340 Venerinih<br />
ciklov in 1752 Marsovih cikov, ki prav tako znesejo<br />
toliko. Ta natančna opazovanja Venere in Marsa so<br />
Majem pomagala, da so postavili svoje dolgo štetje, ki<br />
se konča ob koncu leta 2012. Lahko smo precej<br />
gotovi, da so, ko so rekli, da se dolgo štetje<br />
s tem letom konča, imeli prav, kajti<br />
njihove kalkulacije so bile za 4000<br />
let do dneva natančne. Osebno<br />
jemljem Maje resno, ker je to<br />
fenomenalno delo.<br />
Cotterell je s študijem<br />
plodnosti prišel do<br />
skoraj istega števila.<br />
Odkril je, da če vzamemo<br />
cikluse sončnih<br />
peg, je zveza<br />
med obema sončevima<br />
poljema približno<br />
87 dnevno<br />
obdobje, ki ga imenuje<br />
delček med<br />
formacijama med<br />
obema sončevima<br />
poljema. Osem teh<br />
daje, kot ga imenuje,<br />
mikro ciklus, 48<br />
teh pa daje dobro znan<br />
sončni ciklus 11 1/2 let s<br />
solarnim maksimumom,<br />
na katerem naj bi zdaj bili. Ta<br />
solarni maksimum je bil izredno<br />
razočaranje in ljudje se sprašujejo<br />
zakaj. Tudi približno ni bilo toliko sončeve<br />
aktivnosti, kot so je ob tem solarnem maksimumu pričakovali.<br />
Toda če vzamemo 7800 teh, dobimo pravi<br />
ciklus sončevih peg, popolnega med tema dvema poljema,<br />
ki traja 187 let. Če to pomnožimo z 20, dobimo<br />
1. 366 040, le 520 dni razlike od izračuna Majev. Cotterell<br />
je pri študiju teh ritmov magnetnih polj prišel do<br />
skoraj istega števila, kot je glavno število Majev. Zato<br />
je mislil, da bi lahko morda konec dolgega štetja, s katerim<br />
so se tako ukvarjali Maji, sovpadal z drastičnim<br />
padcem rodnosti ali imel vpliv na rodnost.<br />
To pa je nekaj, kar sem odkril, da bi bila lahko ena od<br />
napovedi, ki je tako zanimiva kot tudi resna. Nekoč so<br />
Rudolfa Steinerja vprašali glede porasta populacije v<br />
zadnjem stoletju. Bojim se, da je to ena tistih 'gospod<br />
doktor je tako rekel', ampak nekaj starejših prijateljev<br />
mi je povedalo, da so sami slišali Steinerja. Očitno, je<br />
rekel, problem prihodnosti ne bo preveč ljudi, ampak<br />
premalo. Ko se je v 1980. letih pojavil AIDS, sem se<br />
spraševal, če bo to vodilo v takšno situacijo. Kot se je<br />
pokazalo, ni. Se pa sedaj sprašujem, če bi moglo biti<br />
nekaj takega, kar je napovedal Cotterell - drastični<br />
upad plodnosti - povezano s tem, kar naj<br />
bi govoril Rudolf Steiner.<br />
Veliko vprašanje, ki globalno<br />
visi nad človeštvom, je,<br />
kako preskrbeti tako<br />
veliko število prebivalcev,<br />
kot ga trenutno<br />
imamo, ko<br />
naravni viri vse<br />
bolj usihajo, in<br />
ko pitne vode<br />
zmanjkuje.<br />
Če nam je<br />
všeč ali ne,<br />
bližamo se<br />
velikim težavam.<br />
Težko<br />
je natančno<br />
predvideti<br />
kdaj, toda<br />
dvomim, da bi<br />
se to zgodilo 21.<br />
decembra 2012<br />
(op. prev.: članek je<br />
bil pisan pred letom<br />
2012). Ne bom rekel, da<br />
ne bo, kajti duhovni svet,<br />
kot verjetno že veste, ljudem<br />
zelo rad dokaže, da nimajo prav.<br />
Toda ne zdi se nerazumno, da stvari prihajajo.<br />
Vidimo nevarnosti in težave, ki se dogajajo v<br />
svetu okoli nas in nedvomno je nekaj na tej plodnosti.<br />
Svetovni barometer plodnosti so nedvomno Italjijanke.<br />
Njihovo povprečje plodnosti je enako svetovnemu,<br />
in to je v zadnjem desetletju padalo. Stare prognoze<br />
o svetovni populaciji v letu 2050 so zdaj zelo drugačne<br />
od tistih iz zadnjega stoletja. Velikanske številke so<br />
bile v veliki meri spremenjene.<br />
Presenetljivo je, da je Cotterell lahko prišel do skoraj<br />
istega števila kot Maji. Prav tako se mi zdi absolutno<br />
23
obzorja<br />
presenetljivo, da so Maji prišli do števila v tako tesni<br />
povezavi s soncem. Susan Milbra, ameriška Majevska<br />
arho-astronomka in skrbnica prirodoslovnega muzeja<br />
na Floridi, je zapisala, da je nemogoče, da bi Maji vedeli<br />
za to galaktično centralno formacijo. Še več, pravi,<br />
da nimamo nobenih zapisov ali vedenja, ki bi kazalo<br />
na to, da so mislili, da bo v tej točki konec sveta. Ima<br />
prav. Nimamo nobenih zapisov o tem, imamo pa zapis,<br />
da so konec dolgega štetja povezovali z resnimi<br />
prelomi in težavami. Prezrla je še nekaj. Omenil sem,<br />
da so Sončnemu Lordu Pacalu izvedli proces sploščitve,<br />
vendar je preživel in postal verjetno eden največjih<br />
majevskih kraljev. Njegov dobro skriti grob so odkrili<br />
leta 1952 v templju zapisov, na vrhu 65 metrov visoke<br />
stopničaste piramide. Pokrov je vseboval zelo nenavadne,<br />
izčrpne napise, ki jih je Cotterell poskušal dešifrirati<br />
in ki jih je objavil v svoji knjigi.<br />
Kaj pa je bil namen tega sploščevanja glave? Zakaj bi<br />
se lotili te zelo nevarne prakse? Predpostavljam, da<br />
so tako pri svojem voditelju sprožili jasnovidnost. In<br />
predvidevam, da so bili Maji tako dobri v matematiki<br />
zato, ker so lahko izračunali tisto, kar so njihovi voditelji<br />
zaznali preko jasnovidnosti. Jasnovidno so lahko<br />
zaznali nekaj, kar se je dogajalo s soncem. To je bila<br />
verjetno precej arimanična iniciacija in zaradi tega<br />
precej futuristična, z bolj katastrofalnim stilom napovedovanja.<br />
Mislim, da njihovo vedenje o tem, kako je<br />
dolgo štetje povezano z dogodki iz preteklosti ter po<br />
možnosti tistimi v prihodnosti, ni izhajalo iz matematike,<br />
ampak iz njihove jasnovidnosti. Matematika je to<br />
samo podprla. Ne vidim nobenega drugega razloga,<br />
zakaj naj bi se posluževali tako nevarne prakse.<br />
Od Rudolfa Steinerja vemo, da so s propadom misterijskih<br />
svečenikov kralji izgubljali staro jasnovidnost<br />
in se zatekali k vedno bolj sumljivim praksam, kajti ta<br />
jasnovidnost jim je dajala vedenje in moč. V kasnejšem<br />
Egiptu so prakse mumificiranja prevzele precej vprašljivo<br />
kakovost v tem, da so bile s tem postopkom duše<br />
umrlih lahko po smrti ujete, tako da so lahko svečeniki<br />
od njih dobivali vedenja. Vemo, da je to, kar Judje imenujejo<br />
Bath Kol, do Kristusovega časa utihnilo. Svečeniki<br />
in Farizeji tega niso več slišali. Pred krstom je Jezus<br />
slišal Bath Kol in zelo dobro vedel, da ga Farizeji niso<br />
slišali. Po inkarnaciji Kristusa, ko je ta obsodil Farizeje,<br />
je bilo to zato, ker so se pretvarjali, da se postijo, pa se<br />
niso, bilo je zaradi duhovne prevare; ker so ljudem še<br />
vedno dajali vedeti, da slišijo Bath Kol. To je duhovna<br />
prevara, ki je nekaj strašnega in verjamem, da je Kristus<br />
zato Farizeje v Novem testamentu tako odkrito napadel.<br />
To je bil čas, ko so se pojavili novi misteriji, toda<br />
verjamem, da so se Maji zatekli k sploščevanju glave,<br />
da bi se obdržali pri stari jasnovidnosti.<br />
Zaključili bi lahko, da je potrebno njihovo dolgo štetje<br />
jemati resno in njihova neverjetna sposobnost in vedenje,<br />
ki jim je dalo, da so lahko izračunali in napovedali<br />
gibanje planetov skozi tisočletja, je prepoznano kot neverjeten<br />
dosežek. Gotovo so za to imeli nek razlog. Ne<br />
verjamem, da bi takšna kultura vse svoje glavne vire<br />
posvetila taki raziskavi zgolj iz gole radovednosti. <br />
To predavanje Nicka Thomasa je zapisal Martin Henry.<br />
prevedla Marina Nuvak<br />
An Anthroposophical Understanding of the Mayan Prophecies<br />
A talk by Nick Thomas at the AGM of the Anthroposophical Society in Ireland.<br />
24<br />
Good morning everyone, I feel very privileged to have<br />
been invited here to speak today. This is a theme I<br />
have been looking at for some time. If you research<br />
this subject on the Internet you will find all kinds of<br />
lurid sites with all manner of predictions. There is<br />
one interesting site where a Mayan holy man refutes<br />
the idea that the Mayans made any prophecies at all<br />
and I’ll try and clarify that as we go along. Other<br />
people have certainly been busy making prophecies<br />
based on the Mayan calendar which I take seriously,<br />
because the Mayan people had a flourishing civilisation<br />
around 600 A.D. The Mayans had been in existence<br />
along with the Olmecs and Aztecs and others<br />
for thousands of years but they rose to a remarkable<br />
height with a flourishing culture between 200/300<br />
A.D. and 800/900 A.D. which vanished after that.<br />
It’s something of a mystery for academics why this<br />
civilisation vanished and what was the cause.