Revija Svitanje - Poletje 2014

Kazalo 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

UREDNIŠKI ODBOR: 

Breda Medvešček, Aci Urbajs, 

Monika Brinšek 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Marija Poljanec, Elvira Devetak, 

Maja Kolar, Boris Potočar, Brane Žilavec 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Milena Kavčič, Breda Medvešček, Boris 

Potočar, Damjan Brajnik, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 

LETNA NAROČNINA: 20 € 

V primeru, da posamezno društvo 

naroči revijo za vse svoje člane, 

znaša letna naročnina 12 € na člana 

NAKLADA: 1000 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Revijo sofinancira 

Ministrstvo za šolstvo in šport 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

Uvodnik 3 

Biodinamika 4 

Tri zrna fižola 4 

Prehrana 5 

Praznik okusov 5 

Utrinki 7 

90 let biodinamično 7 

Na poti iz Salzburga v Donji Kraljevec 9 

Razmišljanja 11 

Za kaj vse smo hvaležni? 11 

Z Japonske 13 

Antropozofska medicina 15 

Reakcija na učinke jedrskega sevanja 15 

Širimo obzorja 18 

O skritih ozadjih velikih izzivov 18 

Antropozofski pogled na koledar Majev 22 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

Letna naročnina znaša 20 €. 

2 

ISSN 1854-1739 

www.svitanje.si

Uvodnik 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Pozdravljeni, dragi prijatelji! 

Prišlo je poletje in z njim obilje 

pridelkov ... pa tudi skrbi, 

kadar narava pokaže svoje 

zobe. 

S skrbmi v teh negotovih časih nikomur ni prizaneseno, 

vendar je pomembno, da se ob vseh mogočih napovedih, 

kaj vse se človeštvu obeta, ne prepustimo malodušju. Zavedati 

se moramo, da mi, tako biodinamiki kot waldrofskii 

učitelji in starši, sledimo drugačnim ciljem, tistim, ki se trudijo 

človeštvo in našo ljubo zemljo osvoboditi brezdušne, 

potrošniške miselnosti. Koliko nam to uspeva, ni mogoče 

oceniti. Pa vendar si po svojih močeh prizadevamo. In kot 

pravi star kitajski pregovor: Če na enem koncu sveta metulj 

zaprhuta s krili, se bo to čutilo tudi tam daleč na drugem 

koncu sveta. In tako moramo gledati na svoje poslanstvo 

tudi mi. Vsako naše dejanje, četudi na videz še tako nepomembno, 

sproži v svetu neko spremembo. 

Rudolf Steiner se je vse do svoje smrti trudil človeštvu prenesti 

svoje vedenje. In ni bilo zaman. Danes se biodinamika 

vztrajno širi po vsem svetu. Nič je ne more ustaviti. Prav 

tako se na novo odpirajo waldorfske šole in vrtci, ki vzgajajo 

ljudi svobodnega duha, katerim niso bile odvzete sile, 

tako potrebne za svobodno, ustvarjalno življenje. 

Ustvarjalnih sil pa k sreči ne primanjkuje vestnim sodelavcem 

naše revije. Vsem se iskreno zahvaljujem za njihove 

prispevke, s katerimi bogatijo revijo, saj se zavedajo, kako 

pomembno je tudi naše poslanstvo. 

V tej številki Svitanja lahko preberete: 

- o zanimivih izkušnjah s sajenjem fižola, 

- nekaj receptov za praznik okusov, 

- o prvi znanstveni konferenci s področja biodinamičnega 

kmetijstva ob 90.obletnici kmetijskega 

tečaja, 

- razmišljanje glede hvaležnosti, 

- o posledicah nuklearne katastrofe na Japonskem, 

- o potencialu antropozofske medicine za zdravljenje 

posledic sevanja, 

- o bolj skritih ozadjih velikih izzivov na antropozofski 

poti k spoznanju višjih svetov, 

- o antropozofskem pogledu na koledar Majev 

(nadaljevanje), 

- o vlaku Rudolfa Steinerja od Salzburga do Donjega 

Kraljevca ob 90.obletnici kmtijskega tečaja. 

Na straneh Waldorfskih novic vas čaka zanimovo branje: 

- o umetnosti in kako lahko ta koristi posamezniku v 

njegovem življenju, 

- o razstavi Živa linija, ki bo jeseni v Mestni hiši 

Ljubljana, 

- o Janezovem, 

- o otroku pri enem letu 

- ter o mnogih utrinkih iz vsakdanjega življenja učencev 

waldorfske šole. 

V imenu obeh uredniških skupin vam želim lep dopust in 

obilno letino. 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

15.07. torek cvet cel dan kamilico 

16.07. sreda cvet do 16 kamilico 

19.07. sobota cvet do 10 kamilico 

20.07. nedelja plod cel dan rman, preslico 

24.07. četrtek cvet do 9 kamilico 

26.07. sobota cvet od 12 kamilico 

28.07 ponedeljek plod od 9 rman, preslico 

29.07 torek plod cel dan rman, preslico 

30.07. sreda plod cel dan rman, preslico 

01.08 petek cvet do 12h kamilico 

04.08 ponedeljek cvet do 10 kamilico 

05.08 torek cvet od 8 kamilico 

08.08 petek plod do 12 rman, preslico 

09.08. sobota plod do 13 rman, preslico 

11.08. ponedeljek cvet od 10 kamilico 

12.08 torek cvet cel dan kamilico 

DAN IMPULZ ZA NABIRAMO 

16.08 sobota plod cel dan rman, preslico 

17.08. nedelja plod do 12 rman, preslico 

20.08. sreda cvet od 11 kamilico 

21.08. četrtek cvet do 10 kamilico 

22.08. petek cvet do 18 kamilico 

24.08. nedelja cvet do 12 kamilico 

26.08. torek plod cel dan rman, preslico 

27.08 sreda plod do 11 rman, preslico 

06.09. sobota korenina cel dan hrastovo lubje 

07.09. nedelja korenina do 18 hrastovo lubje 

15.09. ponedeljek korenina cel dan hrastovo lubje 

16.09. torek korenina do 16 hrastovo lubje 

24.09. sreda korenina cel dan hrastovo lubje 

25.09. četrtek korenina do 15 hrastovo lubje 

26.09. petek korenina cel dan hrastovo lubje 

27.09. sobota korenina do 10 hrastovo lubje 

3

Biodinamika 

Tri zrna fižola 

ali kako sem z njihovo pomočjo našla 

pomemben odgovor 

Marija Poljanec 

Dogodek, ki ga bom opisala, se mi je vtisnil globoko 

v podzavest kot velik vprašaj že davnega leta 1967 

prejšnjega stoletja. 

Takrat sem živela v majhni vasici Stopnik- bolj blizu 

Dolenji Trebuši, na domačiji svojega moža. O biodinamiki 

se takrat še ni govorilo, delalo se je ekološko, vsaj 

po naših grivah. Tudi sama sem bila močno vpeta v 

kmečko delo, ni mi bilo tuje, nisem se ga ogibala. 

Nekega aprilskega ali celo majskega dne tistega leta 

me je obiskala moževa sorodnica in me poprosila, če bi 

ji lahko šla nasadit fižol-preklar. Sama je namreč delala 

v gostilni, tašča pa je bila že zelo stara in tega ni več 

zmogla. Z veseljem sem se odzvala prošnji, se s kolesom 

odpeljala v Trebušo in vsadila fižol. 

Drugi dan pa mi sorodnica pošlje sporočilo, da želi, 

da pridem popravit saditev, ker da sem pustila fižol 

le na vrhu, da ga sploh nisem vsadila. Mislite si lahko, 

kako mi je vrela kri po žilah, saj sem bila prepričana, 

da sem delo opravila natančno. Pogled moje tašče me 

je dobesedno pognal skozi vrata. Zopet sem vzela kolo 

in se odpeljala. Spotoma sem se seveda spraševala, kaj 

se je tako strašnega dogodilo. Obtožba se mi je zdela 

zelo resna, zato sem ob prihodu šla direktno na njivo, 

a tam me je že čakala sorodnica. Skupaj sva ugotovili, 

da je fižol v eni noči skalil, zato je bil ves na vrhu. Tako 

meni kot njej se je to zdelo skoraj nemogoče. Tudi moja 

tašča je potem dejala: 'Kaj takega pa še ne - da bi tako 

hitro v eni noči skalil?' Dogodek je za nekaj časa šel v 

pozabo, a name je naredil 'čuden vtis'. 

Toda na jesen, ko so fižol pospravili, me je dotična gospa 

zopet poklicala, me povabila v gostilno in ob prijetnem 

pogovoru dejala točno sledeče: ' Še enkrat se ti 

moram opravičiti za fižol, a vedi, da je tudi moja tašča 

priznala, da še nikoli prej niso pridelali toliko in tako 

zdravega fižola.' 

Seveda sem bila te novice zelo vesela, kar nekaj časa 

sem premlevala, kaj se je v resnici zgodilo. A odgovora 

seveda nisem poznala in zopet je odšlo v pozabo. A le 

za toliko let, dokler nisem srečala biodinamiko, v katero 

sem se dobesedno zaljubila. Ob preučevanju setvenega 

koledarja mi je dogodek priplaval nazaj v zavest 

popolnoma svež, kot sem ga danes opisala. in v srcu 

mi je zrasla tiha želja, da se mi bo enkrat pa le razodela 

tista čarobna formula izpred davnih let. O tem sem 

pripovedovala tudi nekaterim prijateljicam iz društva 

in svojim domačim, saj se mi je dogodek sam po sebi 

zdel vreden pozornosti. 

Razume se, da sem tudi v tej veri z veliko skrbnostjo 

proučevala ugodne setvene dni, a tistega čudeža pa le 

ni bilo, da bi tako v eni noči vzkalil fižol. 

No, razume se, da plodovke, če je ugodno , skalijo točno 

ob drugem zodiokalnem znamenju oziroma trigonu, 

po 9 - 11 dneh, kolikor časa traja. Tudi za vse ostale 

tipe rastlin velja enako, le z redkimi izjemami, pa še 

tem lahko pomagamo s semenskimi kopelmi ali baldrijanom. 

To je nekakšno pravilo. 

Ko sem letos iskala termin za setev fižola, mi je bil 

najbolj dopadljiv 29. april in sem ob njem tako razmišljala 

(v luči čudeža:) mlaj - bo hitro zrastel, luna pred 

ozvezdjem Ovna, sonce v Ovnu in še toplotni trigon in 

še Merkur v Ovnu. Resnično sem na tihem upala, da 

se bo to zgodilo. Pa ne! Fižol je vzkalil točno po devetih 

dneh pod Levom. Devetega maja sem ga že rahlo 

pregrebla, tako visokega kot nizkega. 

Ko sem prišla do zadnje prekle, kjer sem posadila 'visok 

winar'( visok stročji fižol) opazim, da fižola ni nikjer, 

ne na zemlji in ne pod zemljo. Drugo jutro, to je 

10. maja, sem vzela hitro za eno preklo visokega fižola 

in ga šla na novo posadit. Vedela sem, da je še Lev, a 

nisem nič pomišljala o drugem, ker se mi je mudilo na 

tržnico v Tolmin. 

4

Prehrana 

Od teh zrn so mi ostala še tri in sem jih položila na 

mizo. Tudi zvečer jih nisem pospravila, čeprav sem jih 

videla, šla sem spat. Naslednje jutro, ko se zbudim ,mi 

šine v glavo, da sem mogoče seme fižola zamenjala in 

vsadila nizkega (ker imam dve sorti, enaki po videzu). 

To me je dobesedno vrglo iz postelje in ko pridem v 

kuhinjo, najprej zapičim pogled v tista 3 zrna in ugotovim, 

da sem se res zmotila. Saj veste, kaj človek misli o 

samem sebi, če kakšno 'ušpiči'. 

Hitro sem vzela drug fižol, tokrat res visokega, da ga 

posadim, ne glede na to , da je bila Devica. Ko pridem 

do tiste prekle, sama sebi nisem verjela, da je res, kar 

vidim. Fižolčki so bili po vrsti v krogu prekle vsi na 

površju, niti eden ni manjkal. Zdelo se mi je, da pričakujejo 

spojitve z zemljo, saj v nebo so se že usmerili. 

Torej, dogodek izpred 46 let se je ponovil v popolnosti. 

Pokleknila sem na zemljo in se hvaležno zahvalila za ta 

dokaz. Spoštljivo sem pobrala zrnca iz zemlje, bila so 

že nabrekla in posadila druge. Ko sem se vrnila v hišo, 

takoj vzamem v roke setveni koledar in ugotovim: 

LUNA pred ozvezdjem Device, SONCE je že itak 

pred Ovnom in čista desetka OPOZICIJA SONCA IN 

SATURNA 

Dogodek iz preteklosti, ki me je več let vznemirjal, mi 

je bil v trenutku kristalno jasen. Pa ne le to. Spoznala 

sem obenem svetost semena, katerega koli - kjer vlada 

večni red in mir, kot sem se zapomnila dr. Christiana 

von Wistinghausna. Ko ga položiš v zemljo in ko 

začnejo vanj delovati tako zemeljske kot kozmične sile, 

nastane kaos v semenu in odvisno od moči in kvalitete 

teh sil poteka kalitev oziroma oploditev katerega koli 

bitja in v veliki meri določa njegov nadaljnji razvoj. 

Tega dne nisem bila ne lačna ne žejna in čeprav je bila 

nedelja, sem se zopet zagrebla v koledarje in iskala, ali 

sem spregledala to situacijo kdaj v preteklosti. 

Zgodi se enkrat letno ali pa še to ne in v drugačnih razmerjih 

ter večinoma v zelo zgodnjih pomladnih oziroma 

še zimskih in poznojesenskih mesecih. Tako da se 

moramo zadovoljiti in zahvaliti tudi ostalim planeto:, 

Merkurju, Jupitru in Veneri in njihovim opozicijam, 

saj so nam prav tako pripravljeni pomagati pri našem 

delu. Pa tudi Uran, Neptun in Pluton v pravem razmerju 

koristijo. 

Naj zaključim z lepo Steinerjevo mislijo: 

'Tisto, kar ni tako očitno, pa prihaja v bolj intimnih razmerah 

življenja bolje do izraza.' 

In prav te intimne razmere življenja Narave naj nas 

razveseljujejo in kažejo pot za naprej. 

Praznik okusov 

Elvira Devetak 

Stran s pomladansko utrujenostjo z grahom 

Grah je najljubša otroška jed, mogoče zaradi oblike ali 

sladkega okusa. Je zelo hranilen, vsebuje veliko beljakovin, 

železo, folno kislino in preprečuje pomladansko 

utrujenost. Nežne vlaknine pomagajo pri regulaciji 

prebave. Vsebuje tudi vitamin C, in sicer ga največ 

dobimo, če ga užijemo surovega. Dobro oprane stroke 

graha lahko skuhamo s krompirjem in porom, nato 

prepasiramo in tako dobimo kremo, polno mineralov. 

Kroglice iz grahovih strokov s sezamom in 

jogurtovo kremo za 6 oseb 

Sestavine: 350 g grahovih strokov ekološke pridelave, 

liste 1 čebule ali šalotke, 2 žlici čičerikine moke, 2 žlici 

belega sezama, 2 žlici črnega sezama, 4 žlice deviško 

hladno stiskanega oljčnega olja, poper. 

Omaka: 250 g grškega jogurta, 1 manjši strok česna, 1 

košček svežega ingverja, sol, poper. 

Priprava: Nad soparo skuhamo neolupljen krompir. 

Med tem časom dobro operemo grahove stroke, odstranimo 

pecelj in niti. Kuhan krompir nato damo v 

vodo, kjer bomo poparili grahove stroke približno 3 

minute. 

Stroke in liste čebule centrifugiramo v mešalniku, 

da dobimo gladko kremo (kar nam ostane v mešalniku 

... ). Če nimamo mešalnika, stroke graha lahko 

prepasiramo. 

Iz neolupljenega skuhanega krompirja pripravimo 

pire. Pireju dodamo grahovo kremo, čičerikino moko, 

sol in poper. Maso damo v hladilnik, da počiva približno 

30 minut. 

Pripravimo omako; stisnemo česen in ingver, damo v 

jogurt, solimo in popramo. Maso hranimo v hladilniku. 

Iz mase naredimo več kroglic v velikosti oreha. Če 

je masa preveč mehka, dodamo še eno žlico čičerikine 

moke. Polovico kroglice povaljamo v belem sezamu, 

drugo polovico pa v črnem sezamu. 

V ponvi segrejemo olje in kroglice cvremo, da pozlatijo, 

pečene postavimo na papirnato brisačo. Če želimo, 

lahko kroglice nataknemo na paličice lizike. 'Lizike' 

postrežemo na večjem krožniku, na katerega smo na 

sredino postavili skledico z omako. 

5

prehrana 

Jagode aroma lepote 

Ime izhaja iz latinščine fragrans, parfum, dejansko je 

pri tem sadežu prav dišava tista, ki nas pritegne. Jagode 

vsebujejo majhen delež sladkorjev, med njimi 

xilitol, ki zadovoljijo potrebo po sladkorju v naravni 

obliki z malo kalorij. Z obilico antioksidantov, vključno 

z vitaminom C in antocianinov, krepijo kapilare in 

vaša koža bo bolj sijoča. 

Iz jagod si lahko pripravite masko, ki bo vaši koži dala sijaj. 

Zmiksamo jagode, jogurt in med ter nanesemo na obraz. 

Presna torta iz kuskusa in jagod za 8 oseb 

Sestavine: 250 g jagod in nekaj za dekoracijo, 150 g kuskusa, 

80 g rozin, 3 do 4 žlice agavinega sirupa ali koruznega 

slada ali akacijevega medu, 2 žlički agar agar, 

500 ml riževega mleka, sol. 

Priprava: Jagode dobro očistimo in zrežemo na majhne 

koščke. 

V lonček damo riževo mleko, rozine, jagode, sirup iz 

agave, agar agar, ščepec soli. Takoj ko masa začne vreti, 

dodamo kuskus, zmešamo in lonček odstranimo z 

ognja. Pokrijemo s pokrovom in pustimo počivati 5 

minut oziroma dokler kuskus ni vpil vse tekočine, da 

nastane gladka masa. 

Maso razmažemo v tortnem modelu, ki smo ga predhodno 

obložili s peki papirjem. Za eno uro damo torto 

v hladilnik. Preden postrežemo, torto okrasimo z narezanimi 

jagodami. 

Češnje, najboljše dopolnilo 

Naš običajni zajtrk je dobro za nekaj dni zamenjati s 

skledo češenj, to nam bo pomagalo pri razstrupljanju. 

Češnje imajo namreč nekoliko odvajalni in diuretični 

učinek. Ker vsebujejo naravne antioksidante in jabolčno 

kislino, učinkujejo alkalizirajoče in razstrupljevalno. 

Prisotnost vode, fruktoze, kalija in vitaminov so 

odličen dodatek po športni aktivnosti. Kuhane češnje 

so za otroke blago odvajalo. 

Iz posušenih češnjevih pecljev (eko ali biodinamično 

pridelane) si pripravimo čaj, ki učinkuje kot drenaža. 

Češnjeve koščice prav tako posušimo in jih uporabljamo 

pri težavah na materničnem vratu. Koščice pogrejemo 

v pečici in jih damo v vrečko iz blaga. 

Enostavna torta iz češenj za 4 osebe 

Sestavine: 200 g češenj in nekaj za dekoracijo, 60 g riževe 

moke, 30 g sladkorja, 30 g koruznega škroba, 5 g 

vinskega kamna, 1 žlička pšeničnega slada (ali agava 

sirup), ½ žličke ingverja v prahu, 60 ml riževega mleka, 

30 ml riževega olja (sončično olje), sok polovice 

limone. 

Priprava: Češnje razpolovimo in odstranimo koščico, 

dodamo pšenični slad in limonin sok, pokrijemo in 

pustimo počivati. 

Riževo mleko, olje in sladkor mešamo 1-2 minuti. 

Presejemo riževo moko, ingver in vinski kamen ter 

vmešamo v maso, pripravljeno iz riževega mleka, olja 

in sladkorja, da dobimo kompaktno maso. Nato dodamo 

marinirane češnje. Maso damo v tortni model premera 

20 do22 cm, obložen s peki papirjem. Pečico segrejemo 

na 180 °C in pečemo 20 do25 minut. Ohlajeno 

torto okrasimo s češnjami in ponudimo. 

6

Utrinki 

Pot v prihodnost 

90 let biodinamično 

Prva znanstvena konferenca s področja 

biodinamičnega kmetijstva ob 

90. obletnici kmetijskega tečaja 

dr. Maja Kolar 

V juniju 2014 praznujemo 90. obletnico kmetijskega 

tečaja dr. Rudolfa Steinerja. Za binkošti, leta 1924, 

je v Koberwitzu na Poljskem dr. Rudolf Steiner v 

osmih predavanjih postavil temelje biodinamičnemu 

načinu kmetovanja. 

Takoj po tečaju se je oblikoval raziskovalni svet, ki je 

nadalje preučeval Steinerjeva priporočila, praktično in 

znanstveno. Raziskave na področju biodinamičnega 

načina kmetovanja od 70-ih let prejšnjega stoletja potekajo 

tudi na različnih univerzah po svetu. Kljub temu 

tudi po 90-ih letih holistični pristop biodinamičnega 

kmetijstva ni raziskan in v določenih delih še vedno 

ostaja znanstveni izziv. Z družbenega vidika biodinamično 

gospodarjenje izgleda dokaj moderno. Odgovarja 

na vprašanja, kot so rodovitnost tal, etični pogledi 

v odnosih z živalmi in rastlinami, zasnova poštene 

trgovine. 

Zgodovinski prispevek Demetra in biodinamičnega 

gibanja ter raziskav na tem področju so pomembno 

vplivali tudi na razvoj ekološkega kmetijstva. Kako pa 

se to področje lahko razvija v prihodnosti? Na vprašanje 

o aktualnih raziskavah in praktičnih izkušnjah s 

področja biodinamičnega načina kmetovanja se je razpravljalo 

na prvi znanstveni konferenci 6. in 7. junija na 

Univerzi v Bonnu. Dogodek so organizirali Demeter 

Nemčija, Raziskovalni inštitut za biodinamično kmetovanje 

Forschungsring, Univerza v Kasslu in Inštitut 

za ekološko kmetijstvo Univerze v Bonnu. Konferenca 

je potekala pod geslom '90 let biodinamično - pot v 

prihodnost'. Znanstveniki so predstavili več kot ducat 

raziskav in kritično razmišljali o izzivih biodinamičnega 

načina kmetovanja. 

V videu sporočilu je evropski komisar za kmetijstvo 

Dacian Ciolos poudaril pomembnost pionirskega dela 

na področju biodinamičnega načina kmetovanja za celotno 

ekološko kmetovanje. Profesor dr. Ulrich Koepke 

z Univerze v Bonnu je v svojem prispevku razložil 

aktualnost, ustreznost, raznolikost in globalno izvedljivost 

koncepta kmetijstva kot celostnega organizma. 

Primerjal ga je z večnostjo, trajnostjo. Nadaljnji znanstveni 

prispevki so bili namenjeni povezavi med prehrano 

in zdravjem ljudi. Dr. Machteld Huber z Nizozemske 

je predstavila različne imunske reakcije telesa 

na kakovost živil, dr. Ton Baars je v svojem znanstvenem 

prispevku poudaril pomembnost surovega mleka 

v povezavi z zdravstvenim stanjem otrok in odraslih. 

Nekoliko drugačen referat je predstavil dr. Götz Rehn 

iz Alnature, ki aktualnost vidi v odgovornosti potrošnikov 

in državljanov, da lahko nadzorujejo gospodarstvo 

industrijskih velikanov, ki jim grozijo. 

7

utrinki 

Ko gledamo na učinek biodinamičnih preparatov, ki 

sta jih v svojih znanstvenih prispevkih predstavila 

dr. Georg Meissner in dr. Jürgen Fritz ter žlahtnjenja 

rastlin po biodinamični metodi iz prispevka dr. Hartmuta 

Spiessa, prepoznamo transparentnost, dostopnost 

in participativnost takega načina kmetovanja. 

Dr. Silvia Ivemeyer z inštituta za ekološko kmetijstvo 

FIBL je predstavila pomembnost dobrih odnosov 

med ljudmi in živalmi. Prikazala je, kako se je zdravje 

vimena pri kravah molznicah izboljšalo s spoštljivim 

odnosom človeka do živali, zmanjšana in celo opuščena 

je bila uporaba antibiotikov. Mechtild Knösel s 

kmetije Demeter Rengoldshausen je poročala o dobrih 

izkušnjah, ki jih imajo na kmetiji s tem, ko matere 

in teleta ne ločijo takoj po telitvi, ampak je to ločevanje 

postopno. 

Dr. Uwe Geier z Inštituta Forschungsring je predstavil 

metodologijo, ki se uporablja pri biodinamičnih 

raziskavah. V zadnjem času je velik poudarek na senzoriki, 

na psihološkem in biološkem učinku hrane. Je 

pa pomembno, da se ne zanašamo samo na že uporabljene 

metode, pomembno jih je razvijati dalje in biti 

odprt za nove. Dr. Urs Niggli, direktor ekološkega 

inštituta FIBL v Švici, je poudaril, da je biodinamično 

kmetijstvo model za trajnostno kmetijstvo prihodnosti. 

Hkrati je predstavil tudi najnovejše izsledke 

znanstvenega poskusa DOK, ki že več kot trideset let 

poteka v Švici in primerja konvencionalno, ekološko 

in biodinamično kmetovanje. Ugotovitve kažejo, da 

dlje kot traja poskus, manj je razlik v količini pridelka. 

Imata pa ekološko in biodinamično kmetovanje 

statistično značilne boljše rezultate pri kazalcih rodovitnosti 

tal. Z investicijo v rodovitnost tal zagotovimo 

stabilne pridelke. Nikolai Fuchs je v svojem govoru še 

enkrat poudaril pomembnost integritete živali, saj da 

je hlev srce vsakega kmetijskega organizma in spoštovanje 

vsega živega. 

V dveh dneh je bilo prikazano in nakazano, kaj pomenijo 

zdrav kmetijski organizem, učinki uporabe biodinamičnih 

preparatov, pomen kakovostne prehrane 

na zdravje ljudi, spoštljiva živinoreja, hkrati pa so bile 

podane tudi smernice za nadaljnje predloge raziskav 

in praktičnih izkušenj tudi na področju ekološkega 

kmetovanja. Vsi udeleženci smo se strinjali, da je še 

kako pomembno povezovanje in izmenjevanje izkušenj, 

znanja in dobrih praks na svetovnem nivoju - 

zadosten razlog, da biodinamične raziskave potekajo 

dalje, saj imajo njihovi rezultati neposredno korist pri 

razvoju kmetijstva kot celote. 

8

utrinki 

Vlak Rudolfa Steinerja 

Na poti iz Salzburga 

v Donji Kraljevec v 

počastitev 90. obletnice 

kmetijskega tečaja 

9. dnevi dr. Rudolfa Steinerja 

v Donjem Kraljevcu 

Boris Potočar 

predsednik Zveze društev za 

BD gospodarjenje Slovenija 

Center dr. Rudolfa Steinerja v Donjem Kraljevcu 

na Hrvaškem je letos od 6. do 9. junija organiziral 

9. Steinerjeve dneve. Bili so posvečeni 90. obletnici 

prvega kmetijskega tečaja, ki ga je dr. Rudolf Steiner 

pripravil za kmetovalce v Koberwitzu. 

V ta namen je bil za 250 potnikov organiziran nostalgično 

obnovljen MODRI VLAK Kulturgut Express 

RST 153, ki nas je popeljal iz Salzburga v rojstni kraj dr. 

Steinerja, Donji Kraljevec. Na povabilo in željo Sekcije 

za kmetijstvo v Goetheanumu ter IBDA sem se udeležil 

tega dogodka. 

S salzburške glavne železniške postaje smo se v jutranjem 

času odpravili na pot, ki odpira nove svetove z 

glasbeno-gledališkim performansom Walk with me, 

skupine Vonnunan, Dunaj. Skozi poetično načrtovanje 

gibanja in delno na videz groteskne prizore je program 

prikazoval globine človeškega notranjega življenja: 

zaupanje, dom in narava, ljubezen, stres, vrvež 

mestnega življenja, od koder nas pot neizogibno pripelje 

do najtežjega od vseh srečanj: soočenja z lastnim 

jazom. Vsi postanki vlaka so bili tako kulturno obarvani, 

med enim postankom smo okušali tudi kolačke 

iz dasypyrum žita. Raziskovanje le-tega je predstavil 

dr. Bertold Heyden, ustanovitelj Kayserlink Inštituta 

za semenarsko znanost in gojenje žit. Omenjeno žito 

načrtujejo vpisati v sortno listo. Kolački so bili izvrstni. 

Postanek v Mariboru je pokazal zelo dobro organiziranost 

Gandin Fundacije/ Terra Parzival skupaj z mariborskima 

waldorfskima vrtcema, Waldorfsko šolo, 

BD Pomurje, BD Podravje, Waldorfsko iniciativo/vrtec 

Pomurje ter občino Maribor kot podpornikom dogodka. 

Predstavilo se nam je antropozofsko gibanja v regiji 

ter proizvajalci. Dogodek je glasbeno popestril Miha 

Pogačnik s svojo violino. 

Kulturna raznolikost udeležencev je bila izjemno bogata 

in navdušujoča, udeleženci smo bili iz mnogih 

držav, med drugim tudi s Filipinov. Vsi, ki smo se 

odpravili na to pot, smo imeli veliko možnosti, da si 

izmenjamo mnoge izkušnje s področju biodinamike in 

vsega, kar je povezano z njo. Ob tem pa smo na poti z 

nostalgično lokomotivo na parni pogon med novimi 

poznanstvi v današnjem času podoživeli Steinerjeva 

popotovanja v nekem drugem času. 

Sprejem potnikov v Donjem Kraljevcu je potekal ob 

pihalni godbi in se nadaljeval s predstavitvijo BD na 

Hrvaškem, kar nam je predstavila Jasminka Iličić iz 

BD Udruge Stolisnik iz Zagreba. Z možem na kmetiji 

delata po biodinamični metodi in veliko sodelujeta z 

dr. Alexom Podolinskim, ki je v Hrvaško tudi pripeljal 

stroj za obdelavo tal. 

9

utrinki 

Naslednji dan smo nadaljevali z uvodnim predavanjem 

dr. Alexa Podolinskega, pionirja BD iz Avstralije. 

Govoril je o konkretnih agronomskih izzivih, s 

katerimi se soočajo kmetovalci ter vrtnarji, in kako jih 

strokovno reševati. Na primerih, na katerih po svetu 

dela, nam je predstavil, kakšno moč ima biodinamika 

na spremembe vitalnosti tal, ki je ključna za uspešno 

kmetovanje. Med drugim je prikazal tudi stroj za rahljanje 

zemlje, ki ga je sam konstruiral, s katerim se način 

obdelave zemlje spremeni v prid vitalnosti in pravilni 

strukturiranosti. Biodinamika - na poti k njenemu 

izvoru je bilo naslov predavanja Draga Purgaja iz Slovenije. 

O pomembnosti sort za kulturno dobro-izbrano 

vzgojo za kakovost hrane pa nam je spregovorila Christine 

Nagel iz Kultursaat e. V., Nemčija. 

Sprehodili smo se skozi D. Kraljevec, obiskali rojstno 

hišo dr. Rudolfa Steinerja in si ogledali razstavo Potovanje 

skozi čas - D. Kraljevec nekoč in danes. Popoldanske 

delavnice so se pod sloganom Zasaditi prihodnost 

začele z dr. Ulijem Königom in Dragom Purgajem. 

Predstavljena je bila izdelava biodinamičnih pripravkov 

na vrtu, z Ericom Frydenlundom, Vido Čuletić 

Talajić in Mariom Čuletićem smo skozi evritmijo sledili 

notranji moči narave, z Radovanom Jokanovićem 

in Tobiasom Hartkemeyerjem pa sajenju svetlobnega 

korena (Od korena do svetlobe). 

Linda Thomas nam je predstavila čiščenje z naravnimi 

sredstvi - iz dolgočasne potrebe k praktični duhovnosti 

v vsakdanjem življenju. S Sandro Percač smo aktivno 

smo sodelovali pri sajenju cvetnih gredic okrog Centra 

dr. R. Steinerja, si z Marijo Hranjec ogledali tradicionalne 

obrti, delali košare in uporabne predmete iz naravnih 

materialov. 

Pester dan se je končal s predstavitvijo Agrikultura v 

Egiptu, Bijana Kafija iz SEKEM Iniciative iz Egipta, ter 

nastopom Terre Parzival - Mihe Pogačnika in slovenskega 

simfoničnega orkestra Camerata Labacensis pod 

vodstvom prof. Elmara Lampsona, ki so nas dodobra 

inspirirali za prihodnost. 

V nedeljo nam je povezavo med BD in pedagogiko 

približala Angela Michlits iz Avstrije, Tobias 

Langescheid je predstavil gibanje v ritmu, ki prinaša 

življenje – nove tehnologije in obračanje k drugim virom 

energije; Ursulla Müller, čebelarka in geologinja, 

pa je imela predavanje Tihi sledovi na nebu - dragocena 

žetev na zemlji. 

Skupne delavnice so se po enakem programu iz prejšnjega 

dneva nadaljevale vse do proslave praznika 

binkošti 2014 in sprehoda po novih prostorih Centra 

dr. R. Steinerja, kjer sta nas gostila Sandra Percač in 

Peter Daniell Porsche, ki sta bila poleg Vere Koppehel 

iniciatorja vseh dogodkov. Med drugim se je zgodilo 

tudi povezovanje projekta 'Koberwitz 24' s strani Walterja 

Sigfried Hahna s Filipinov in Centra dr. Rudolfa 

Steinerja. 

Skupni kres v čast letošnjih Binkoštov je bil odličen zaključek 

programa za letos in dober povod za druženje, 

pogovor in razlog več, da se vzpostavljene vezi še naprej 

razvijajo in krepijo v interesu vseh nas. 

Celotno potovanje je posnela filmska ekipa Denkmal 

Film München, kjer pripravljajo dokumentarni film 

'RST 153 Kulturgut Xpress 2014' z režiserjem in producentom 

Bertramom Verhaagom. 

Opis našega popotovanje bi rad zaključil z vabilom k 

skupnemu delovanju in sodelovanju po zgledu Iniciative 

Kobervitz 24 s Filipinov. Na poti iz Salzburga proti 

Donjemu Kraljevcu so vsakomur, ki je to želel, dali 

na izbiro svoje mangrovino seme. Vsak je potem seme 

z enako oznako iskal pri svojem kolegu ki ga je potem 

iskal pri svojem kolegu z enako oznako, mogoče 

neznancu iz vlaka. Vsako seme je bilo del enega večjega 

skupka semen, ker pa je vsako seme unikatno in 

vsako zase majhno in brez konteksta, smo lahko videli, 

da skupaj tvori večji smiselni skupek in ima v naravi 

vlogo. 

Ko smo bili na koncu v isti skupini znanci in neznanci, 

se je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da se skupaj 

brezpogojno povezujemo vsi, da bi ta semena prijateljstva 

in sodelovanja v prihodnosti zagotovo vzkalila 

v nov razvoj, kajti edino povezani smo močni in lahko 

spreminjamo lokalno-globalno za doprinos skupnosti 

in rodovom za nami. 

10

Razmišljanja 

Svetloba in senca 

Za kaj vse smo hvaležni? 

Laura Grace Weldon 

Že leta je na našem hodniku obešeno ročno izdelano 

drevo hvaležnosti. Živega ga ohranjamo s pisanjem 

živo pisanih listkov, ki jih pritrjujemo nanj. Običajno 

je na njem vse polno listkov z dobrimi nameni, kot je 

objem očku, obisk knjižnice, kolesarjenje, kartanje z 

babico in seveda, zmage v debatah. Ko je bil moj 

najmlajši sin star šest let, je bil tako navdušen, da je 

trdil, da je hvaležen za sto stvari. Nekoliko v dvomih 

sem se ponudila, da natipkam seznam, ki mi ga bo 

narekoval. In bila sem presenečena, ko je kar našteval 

in našteval, dokler se število ni povzpelo na 117. 

Naštevanje vsega, za kar smo hvaležni, je vedno popularnejše. 

Študije kažejo, da so ljudje, ki so hvaležni, 

bolj zdravi, srečni, bolj v pomoč drugim in imajo celo 

več možnosti, da dosežejo svoje cilje. Ljudje objavljajo 

svoje sezname na facebooku in blogih, vodijo svoje sezname 

hvaležnosti in vsako jutro hvaležno molijo. To 

je brez dvoma čudovito. Če se osredotočamo na tisto, 

kar v našem življenju deluje, nas to pomlajuje. 

Toda ali se tako ne omejujemo le na otroško obliko 

hvaležnosti. Ali smo hvaležni le za tisto, kar domnevamo, 

da je dobro, za vse ostalo pa nehvaležni? 

Absolutno se strinjam, da je dobro, da poudarjamo vse 

pozitivno, saj verjamem, da človek krepi tisto, na kar je 

pozoren. Toda to ne pomeni, da temnejše strani našega 

življenja niso prav tako vir naše sreče. Eno je biti hvaležen 

za bolezen, ki smo jo preboleli, za obisk daljnega 

prijatelja ali za novo službo, toda hvaležni naj bi bili 

tudi za tisto, kar se nam zdi najhujši trenutek, najhujši 

za nas. Morda nam iskanje hvaležnosti za takšne izkušnje 

lahko pomaga narediti korak dlje od potrebe po 

delitvi našega življenja na dobro in slabo ter nas postavi 

naravnost v polno doživljanje življenja. Naj jih navedem 

nekaj v razmislek: 

Napake 

Ne govorim o malih napakah, ki jih delamo vsak dan, 

temveč o tistih velikih, vpijočih napakah, ki si jih odkrito 

priznamo vsi, ki smo pošteni do sebe, napakah, ki so 

uničile naše zveze ali nam spremenile življenje. Nekatere 

teh napak so bile mišljene dobro, medtem ko so 

bile druge lahkomiselne in preprosto neumne. 

Prav mogoče je, da smo hvaležni za nekaj, čemur rečemo 

napaka. Če ne drugega, nam naša zmotljivost 

pokaže, kako neumno je biti pravičniški do drugih. 

Zaželeno bi bilo, da se naučimo nekaj več. Napake 

nam dajo globoko izkušnjo, nekaj ponižnosti in prve 

začetke modrosti. 

Pazite se ljudi, ki zatrjujejo, da niso naredili večjih napak. 

Ti bodisi še niso ničesar doživeli ali pa je tisto, kar 

skrivajo pred samim sabo, preveč temno, da bi hoteli 

videti. Naše napake so tisti čudoviti del nas samih. 

Hvala bogu za vse naše napake, v vsej njihovi pogubni, 

mučni, po odpuščanju hrepeneči veličastnosti. 

Dvom 

Čeprav se zdi, da je dvom uničujoč, je v resnici lahko 

darilo. Lahko dvomimo v svoje odločitve, v zveze, v 

katerih smo, ali v vero, ki smo jo vse življenje prakticirali. 

Dvom je močan motivator. Če na dvom pogledamo 

z glavo in srcem, nam to, kar bomo videli, morda 

11

azmišljanja 

ne bo všeč. Morda bomo še dolga leta iskali odgovore. 

To nas prisili, da si povemo resnico in ta proces nas naredi 

močnejše. Seveda je to boleče, vendar nam pušča 

tudi mnogo tistega, za kar smo lahko hvaležni. 

Ostra luč, ki jo meče dvom, nas lahko čez čas vodi 

na veliko jasnejšo pot. Znajdemo se lahko v mnogo 

čvrstejših zvezah in se dosti bolj zavestno odločamo. 

Naša vera se lahko poglobi ali pa sprejmemo dejstvo, 

da ne vemo odgovorov, toda prav zaradi našega prijatelja 

dvoma uživamo v iskanju. 

Kriza 

Ne želim zmanjšati vpliva krize. Kot mnogi drugi sem 

tudi sam bil prepuščen na milost in nemilost kriminalu, 

bridkosti in bolečini. Toda ne glede na vrsto krize 

imamo možnost izbire. Lahko se odločimo, kakšno 

držo bomo zavzeli, in že samo to je vredno nekaj 

hvaležnosti. 

Razen tega mnogi najdejo srečna naključja skrita v izkušnjah, 

ki se na zunaj zdijo absolutno grozne. Pravijo, 

da jih je rakasto obolenje prebudilo, da so začeli resnično 

živeti, ali da jim je, ko so vse svoje imetje izgubili 

v požaru, to pomagalo, da so izbrali bolj verodostojne 

prioritete. Nekateri ljudje vse svoje sile namenijo 

za pomoč tistim, ki trpijo tako, kot so oni sami nekoč 

trpeli, ter tako svojo krizo preobrazijo v srečo za druge. 

Skozi zgodovino so kulture po vsem svetu pripovedovale 

ljudske pripovedke, ki ne le zabavajo, ampak 

učijo, katere vrednote so pomembne in kako rasti preko 

težav. Preveč pogosto smo te zgodbe nadomestili s 

šibkejšimi prispodobami iz ljudskega razvedrila. Razmislite 

o naslednjem. 

Nekemu možu so dali močnega konja. Mnogi so ga 

prišli občudovati in mu govorili, da je najsrečnejši človek 

daleč naokoli. Odgovarjal je: 'Bomo videli.' Nekaj 

dni kasneje je konj ušel in sosedje so ga prišli tolažiti. 

'Kako grozno!' so govorili. Mož pa je odgovarjal: 

'Bomo videli.' Naslednji teden se je konj vrnil. Sledilo 

mu je šest divjih konjev. Sosedje so mu čestitali: 'Zdaj 

si bogatejši od vseh nas.' Mož pa je odgovarjal: 'Bomo 

videli.' Ko je njegov sin poskušal ukrotiti enega od divjih 

konj, ga je ta vrgel iz sedla in mladenič si je zlomil 

nogo. 'O, kakšna smola,' so govorili njegovi sosedje. 

Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.' Potem pa je skozi 

vas pridrvela vojska in s seboj vzela vse za vojsko 

zmožne mladeniče, pustila pa le njegovega sina, ki je 

imel zlomljeno nogo. Sosedje so mu govorili, kakšno 

srečo ima. Mož pa je le odgovarjal: 'Bomo videli.' 

Ko bo spet prišla kriza, je mogoče, da vam spodrsne 

in padete. Vstanite, jokajte, smejte se, protestirajte, 

sodelujte in se prepirajte. Lahko pa tudi spoznate, 

kako hvaležni ste, da ste tukaj in da živite to življenje 

z vsem, kar vam ima ponuditi. In, tako kot je naredil 

mož v zgodbi, lahko stopite korak nazaj od težave in si 

rečete: 'Bomo videli.' 

Za mnoge vidike našega življenja, od obraza v ogledalu 

vsako jutro do manjših razočaranj dneva, se nam 

ne zdi vredno izrekati hvaležnosti. Ponovno poglejte 

svoje napake, svoje dvome in krize, da boste videli bogastvo, 

ki čaka na vas, da ga odkrijete. Tudi sama bom 

ravnala enako. 

Ni v moji navadi, da bi delala seznam stvari, za katere 

sem hvaležna, posebno ne tako dolgega, kot je bil 

tisti mojega šestletnega sina, ki je zajemal 117 točk. Če 

bi, priznam, da bi vseboval mnoge preprostejše, kot so 

ptičja pesem, obilen vrt, knjiga, ki sem jo našla. Hvaležnost 

rada vidim kot drevo. Ne le da s svetlečimi listi 

raste navzgor, poganja tudi globoke korenine v temno 

prst. 

Laura Grace Weldon s svojo družino hvaležno živi na kmetiji 

v Ohiu. Je avtorica knjige Svobodno učenje: Kako učenje 

na domu spremeni vse. www.lauragraceweldon.com 

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh, pomlad 2011. 

prevedla Marina Nuvak 

12 

Light and Shadow 

What Are You Grateful For? 

A handmade Gratitude Tree has hung in our hallway 

for years. We keep the tree lively by writing on leaves 

made of brightly colored paper, then tape them to the 

tree. It’s usually filled with life affirming reminders 

like hugs from Daddy, going to the library, bike rides, 

playing cards with Grammy, and yes, winning arguments. 

The year my youngest son Sam was six, he got 

so inspired that he said he was grateful for a hundred 

things. A bit dubiously I offered to type the list while 

he dictated. I was astonished as he kept going until the list 

numbered 117. 

Listing what we’re grateful for is increasingly popular. 

Studies show that those who practice gratitude are healthier, 

happier, more helpful to others, and even more likely to reach 

their goals. People post gratitude lists on Facebook and on 

their blogs, keep gratitude journals, and pray in gratitude 

each morning. This is undeniably wonderful. Orienting 

ourselves toward what works in our lives is perpetually rejuvenating.

azmišljanja 

Z Japonske 

Andrew Wolpert 

sploh še obstajajo. Tiha odločnost tistih družin, ki se ne 

izselijo, ki nočejo sprejeti neresnice, in ki se ne uklonijo 

politični propagandi, pomeni silno in ganljivo podaljšanje 

navdihujočega človeškega dostojanstva in nesebičnosti 

med preživelimi, o katerih smo slišali in brali 

Ni ga videti in tudi ne vonjati ali okusiti, oblast ga 

omalovažuje, mnogi se preprosto ne zmenijo zanj 

ali pa ga celo zanikajo. Učinki stalne radiološke 

kontaminacije tri leta po katastrofi v Fukušimi pa 

sprožajo ostre debate med 'eksperti' in internet 

ponuja veliko paleto zmernih, histeričnih, resničnih 

in tudi očitno pristranskih pogledov. 

Večino škode, ki sta jo marca 2011 povzročila potres in 

cunami, so odpravili. Začela se je obnova in za mnoge 

prebivalce Japonske se je življenje vrnilo nazaj v 

stare tire. Vlada se trudi prikazati gospodarsko rast 

in spodbuditi domoljubno razpoloženje glede starih 

konfliktov; vzporedno s pripravami na olimpijado pa 

obstaja odločenost, da znova zaženejo program jedrske 

energije. Poročanje o pogubni človeški, ekološki 

in zdravstveni stvarnosti poskušajo preprečiti ali celo 

prepovedati. Ogromni zneski, ki so jih porabili za pripravo 

olimpijade, pomenijo klofuto ljudem brez bivališč, 

ki niso dobili ustreznega nadomestila in nimajo 

nobene možnosti, da bi dobili neko drugo dolgoročno 

namestitev. 

V tem vzdušju brezbrižnosti, lažnega poročanja, laži, 

strahu in zavestne, kakor tudi naivne nevednosti na 

Japonskem, živijo v regiji Tohoku tiste matere (večinoma 

so to matere), ki vedo za nevarnost, a nimajo 

sredstev, da bi sledile svojim sosedam z več sreče, ki 

so se preselili na tako imenovana 'varna' območja. Premišljena 

taktika razpršitve kontaminiranega materiala 

s tega področja po vsej deželi, provizorno pakiranje in 

skladiščenje kontaminirane zgornje plasti zemlje, radioaktivna 

področja, ki jih povzročajo nepredvidljivi 

vetrovi, brezobzirno napačno etiketiranje, s katerim 

so, kot je bilo odkrito, zakrinkali pravi izvor proizvodov, 

spodkopava vsakršen občutek, da varna območja 

takoj po tragediji. Pogled na to, kako so žrtve brez histerije 

ali panike prenašale bolečino ob izgubi, kako so 

skrbele za tiste, ki so bili bolj prizadeti, nam lahko da 

odgovor na večno vprašanje: Zakaj je moral po 66-ih 

letih ta narod spet doživeti to tragedijo? Hudodelstva 

Hirošime in Nagasakija, ki so jih upravičile laži vojne, 

in hudodelstvo v Fukušimi, ki so ga upravičile laži trgovine 

in ekonomije, so vodile do ponovitve tragedije 

na Japonski. Toda to niso tragedije Japoncev, so svetovni 

dogodki – Japonska je bila le prizorišče, na katerem 

so se zgodile in le bedaki lahko mislijo, da smo 

vsi ostali zgolj opazovalci. Vse bolj predirljive ekološke, 

zdravstvene, politične, komercialne, psihološke 

in duhovne posledice Fukušime bodo potrdile našo 

resničnost o 'svetu kot celoti'. Poskusi, da bi krivdo in 

odgovornost za tehnično polomijo preložili na posameznike 

ali okoliščine, ne bodo pripeljali nikamor. 

Zgodile so se demonstracije in peticije proti atomski 

energiji, ki pa so se žal izkazale kot jalove. Pomemben 

glas proti atomski energiji na nedavnih volitvah v Tokiu 

jim je uspelo razdeliti ter tako omogočiti, da na oblast 

ponovno pride trda roka. Tisk občasno prinese odkritja 

o resničnih dejstvih glede puščanja radioaktivne 

vode v morje in v tla Fukušime, toda brez pravih posledic. 

Tisti, ki to omenijo, bi lahko kaj hitro zdrsnili iz 

nemoči v brezup. Nekateri tudi so. Toda učitelji, starši, 

zdravniki, terapevti, znanstveniki in študentje, ki sem 

jih to leto srečal med mojim šesttedenskim obiskom na 

Japonski, ko sem obiskoval waldrofske šole in antropozofske 

študijske skupine, so bili dosti bolj aktivni v 

svoji želji razumeti, kaj vse to pomeni, in odkriti, kaj je 

mogoče narediti. In mnogi med njimi se iskreno posvečajo 

svojemu socialnemu, pedagoškemu in ezoteričnemu 

delu, prepričani, da jih nič ne more odvrniti od njihove 

takojšnje naloge. Očitne prepreke pri doseganju 

vidnega napredka, ne ohromijo njihove volje. 

13

azmišljanja 

Če vzamemo resno to, kar je Rudolf Steiner opisal kot 

najbolj pomemben duhovni dogodek našega časa, 

manifestacijo Kristusa na etrskem nivoju, potem teh 

dogodkov na Japonskem ni težko videti kot namerno 

delo tistih duhovnih bitij, ki želijo onemogočiti, da bi 

bili zmožni zaznati ta dogodek. 

Radiacija je tiha, nevidna, brez okusa in vonja; prehaja 

skozi najbolj 'zaščitne' stene, preko živega ekosistema 

prehranske verige jo prenašata voda in veter. 

Ima neverjetno dolgo življenjsko dobo in nemogoče 

jo je odstraniti, se proti njej cepiti ali jo pozdraviti. Ta 

povzročiteljica bolezni in smrti ter varljive okoliščine, 

v katerih se širi, so res neizogibno mogočen posmeh 

zdravilni odrešilni duhovni realnosti, ki preobraža, 

vzdržuje, spodbuja in obnavlja življenje ter je danes 

zelo prisotna. Dogodek manifestacije naj bi dajal podporo 

in tolažbo predvsem tistim, ki to najbolj potrebujejo, 

in je potrditev odrešilnih sil vstajenja. Vsa realnost 

sevanja, ki nam je bila silovito vsiljena, ki jo spremljajo 

laži in negotovost, hkrati z grozo in neodgovorno 

brezbrižnostjo, je kruta in grozovita parodija dogodku 

manifestacije. Tukaj delujejo nasprotne sile, ki se trudijo 

zamaskirati resnico o tem, kar mora biti duhovno 

prepoznano, in grozovito resnico o njihovih strašnih 

mahinacijah, duše ljudi pa odvrniti in jih zaposliti s 

strahom, frustracijo, pomanjkanjem zanimanja ter z 

zaroto laži. To bo nazadnje vodilo v paniko ter najbolj 

nesocialne, sebične instinkte preživetja, kakor tudi jalovo 

prerivanje za 'varnimi' območji, ko je končno dovoljeno, 

da pride na dan resnica, ki se ji ni mogoče izogniti. 

In potem bomo spregledali, kaj nas čaka. 

Karkoli naredimo temu planetu in kakorkoli brezobzirno 

se nekateri med nami obnašajo, Kristus ne bo 

opustil zaveze, ki si jo je zadal za usodo človeštva, vse 

dokler je vsaj nekaj ljudi, ki vedo in delujejo iz svoje 

vere vanj ter svoja dela na zemlji in svoje ustvarjalno 

mišljenje brez pridržka in s pogumom preko Mihaela 

darujejo njemu. 

Verjetno se ne bomo mogli izogniti fizičnim posledicam 

te grožnje (čeprav nam bo morda uspelo nekaj 

njenih učinkov nekoliko preložiti), toda še vedno je 

naša svobodna volja, ali bomo postali žrtve neresnic ali 

se pustili zasužnjiti duhovnim silam, ki nas slabijo in 

paralizirajo. Bolj pomembno kot to, ali bomo preživeli 

ali ne, bo, kako se bomo soočili z grožnjo bolezni ter 

kakšen pomen dajemo svoji smrti zaradi tega strupa. 

Kaj bo to pomenilo za naše življenje po smrti in auro 

zemlje, če trpimo in umremo jezni, ogorčeni, sovražni, 

zagrenjeni in razočarani? Takšna reakcija je razumljiva 

glede na ekonomsko in socialno krivico ter politične 

in ekonomske interese, ki so omogočili, da pride do 

takšne situacije, in da deluje onstran vsake iluzije o 

demokraciji. In natanko na tem duhovnem področju 

smo lahko aktivni in učinkoviti. Če opazujemo, kako 

takšni potrošni demoni nastajajo v naših čustvih in 

mislih, lahko v njih prepoznamo enake vrste uničujočo 

grožnjo, s katero se soočamo zunaj. V našem odnosu 

in mislih, v čustvih ter v veliki meri tudi v tem, kaj naredimo, 

smo še vedno svobodni. In Mihael ni izgubil 

vere v to, kaj bomo s to svobodo naredili. 

Neizogibno moreča, toda nepristranska vsebina ter v celoti 

dostojanstveno razpoloženje v Spominskem muzeju 

v Hirošimi s svojim sporočilom vere v bodočnost nudita 

močan primer, kako pomembno je razumeti brez grenkobe, 

maščevanja ali obupanosti. Da se lahko v tem svetu 

včasih počutimo nemočne, je resnično stanje, na katerega 

bo duhovni svet gotovo dal odgovor. Priznanje, da 

potrebujemo pomoč, ne iz obupa, ampak zaupanja, bi 

lahko bilo celo predpogoj za to, da se Kristus odzove. 

Članek je bil objavljen v reviji Deepening Anthroposophy. 


14 

From Japan 

You can’t see it, you can’t smell it, you can’t taste it, the 

authorities play it down, many simply ignore it, some 

even deny it. The effects of the continuing radiation contamination 

three years after the Fukushima catastrophe 

provoke intense debate among ‘experts,’ and the internet 

offers a wide selection of sober, hysterical, factual and 

also obviously biased views. Much of the damage caused 

by the earthquake and the tsunami in March 2011 has 

been cleared away, some rebuilding has begun, and for 

many Japanese citizens throughout the country, life has 

returned to normal. The government is trying to stage 

an upbeat trend in the economy and to generate a patriotic 

mood around the old region-conflicts; at home, in 

preparation for the Olympics, there is a determination to 

restart the paused nuclear energy programme, and the 

reporting of the continuing disastrous human, ecological 

and medical realities is discouraged and even suppressed. 

The vast sums now being spent for the Olympics 

amount to a bitter slap in the face to those displaced 

without proper compensation and without any prospect 

of being given alternative long-term accommodation.

Medicina 

Reakcija na učinke 

jedrskega sevanja: 

Potencial antropozofske 

medicine za zdravljenje 

M. Kelly Sutton 

Ko to pišem, je v primerjavi s pravo tragedijo, ki 

jo je Japonska doživela kot posledico potresa in 

cunamija, večji del sveta doživel le nekakšne požarne 

vaje. Neverjetno zmožnost Japonske, da se zaščiti, 

organizira in se sprijazni, je ta izziv postavil na veliko 

preizkušnjo. Njihovo trpljenje je lahko v poduk 

vsemu svetu in upati je, da bomo dobri učenci. 

Zdravniki in odgovorni se sprašujejo, kako omiliti 

učinke izpostavljenosti jedrskemu sevanju. K sreči 

so mnogi ljudje in organizacije ponudili praktične 

predloge glede tega in glede naše skupne prihodnosti. 

Osnova so zanesljive informacije: Kakšen je nivo 

tveganja? 

Služba za jedrsko informiranje in pomoč zbira podatke 

od neodvisnih monitorjev po svetu ter razkrije splošno 

sprejete študije, ki so spregledale tveganje in manj znane 

prakse, ki povečujejo že znana tveganja. 

Na primer, standardi jedrske zaščite v ZDA predvidevajo, 

da je posameznik, ki je izpostavljen škodljivemu 

sevanju, odrasel moški. Za ženske, otroke in zarodke 

pa je znano, da so bolj občutljivi na škodljive učinke 

sevanja, toda standardi tega ne upoštevajo. Sama uporaba 

izrazov 'sprejemljivo' ali 'standardno' pomeni le, 

da so se za številko zgolj dogovorili. Poročilo BEIR VII 

(2005) je dejansko odkrilo podatke, ki kažejo na to, da 

ima nizek nivo radiacije 'linearno tveganje brez meje', 

kar pomeni, da lahko celo manjmanjša doza radiacije 

povzroči škodo človekovemu zdravju. Več informacij 

o tem lahko najdete na internetni strani Physicians for 

Social Responsibility, kot tudi podrobno razpravo glede 

tipov radiacije, mehanizma poškodb in relativnih 

odmerkov, ki so jih pacienti dobili pri medicinskem 

obsevanju. 

Če živite blizu atomske elektrarne, prosite svoj okraj 

za redno poročanje o nivoju radiacije v zraku in vodi, 

saj so se pod krinko večjih jedrskih dogodkov zgodili 

tudi majnjši 'rutinski' izpusti jedrskih odplak iz še vedno 

delujočih atomskih elektrarn. Razmislite tudi, ali bi 

bilo dobro, da po elektronski pošti dobivate najnovejše 

vesti od NIRS (Zveze znanstvenikov ali zdravnikov, ki 

skrbijo za družbeno odgovornost). 

Podprite objektivne vire informacij o jedrskih učinkih 

in vztrajne poskuse, da se te informacije zbirajo. V 'Pol 

življenja katastrofe: Borba v Černobilu daje poduk Japonski 

' Mark Peplow odgrinja pomanjkanje vzporednih 

študij, ki bi jih lahko izvedli glede učinkov dolgoročne 

nizke radiacije skozi daljše obdobje, ki je sledilo 

dogodku v Černobilu, in najboljši načini zapiranja jedrskih 

reaktorjev v praksi. Cindy Folkers nam v svojem 

članku 'Sporna pooblastila, povzete raziskave'razkriva, 

da Agencija za atomsko energijo in Svetovna 

zdravstvena organizacija navajata svojo nalogo takole: 

Spodbuditi in povečati prispevek atomske energije 

za mir, zdravje in blaginjo po vsem svetu. Z drugimi 

besedami, za njih nadaljnji obstoj pomeni, da morajo 

povečati občutek, da jedrska energija pozitivno prispeva 

k zdravju. Čeprav organizacija nima pooblastila za 

opravljanje raziskav o zdravju, jih izvaja in na njih se 

Svetovna zdravstvena organizacija zanaša bolj kot na 

neodvisne raziskave. Obe organizaciji sta se tudi dogovorili, 

da ščitita zaupne informacije ter tako omejujeta 

popolno razkritje pravih informacij o zdravju. 

Kje v okolju se koncentrira radiacija? 

Dež prinaša radioaktivne delce na zemljo. Če vas zmoči, 

dobro operite svoje obleke in se stuširajte. Zgornja 

oblačila in čevlje pustite pri vratih. Ne zbirajte deževnice 

za pitje ali zalivanje v vrtu vse dokler traja aktivno 

širjenje radioaktivnosti. 

15

antropozofska 

Voda iz izvira v času do ponovnega polnjenja zelo verjetno 

ne vsebuje radioaktivnosti in naravno filtriranje 

zemlje bo verjetno zmanjšalo stopnjo radioaktivnosti. 

Nivo radioaktivnosti občinskega vodovoda naj bi redno 

preverjali in o tem seznanjali skupnost. 

Hrana, ki bo najverjetneje vsebovala radioaktivnost, 

so mlečni izdelki, meso, ribe, jajca, oreščki, semena in 

olje. Predelana hrana pogosto vsebuje olja. Kruh, ki ga 

danes dobimo na policah trgovin, je iz žit, ki so bila 

pridelana pred nekaj meseci. Konzervirane ribe iz Pacifika, 

ki so trenutno naprodaj, so verjetno drugačne 

kakovosti kot tiste, ki bodo porabnikom na voljo v 

prihodnje. 

Kateri radioaktivni elementi so nevarni in zakaj? 

Jod 131 se zbira v žlezi ščitnici in posredno v tkivu 

dojk. Mladi in ljudje, ki imajo pomanjkanje joda, so bolj 

občutljivi na radioaktivni jod. Kalijev jodid uporabljajo 

za nujno zdravljenje z velikimi odmerki (približno 

100 krat minimalni dnevni odmerek), da preprečijo 

akutno povečano izpostavljenost ščitnice radioaktivnemu 

jodu. Odličen članek o tem, kako ga pravilno 

uporabiti, je napisal Robert Gilbert z Inštituta Vesica, 

ki svari pred nepravilno uporabo joda. V svoji nedavni 

okrožnici ponavlja to opozorilo tudi Thomas Cowan, 

zdravnik in avtor Štirikratne poti k zdravljenju iz 

San Francisca. V njej opozarja na prednosti splošnih 

zaščitnih ukrepov, kot so fermentirano olje jeter polenovke, 

kakovostna prehrana, magnezij v kopeli grenke 

soli, vitamin C in morske alge, ki vsebujejo fucoidin. 

Maine Seaweed proizvaja jušno mešanico, ki vsebuje 

fucoidin in jod iz morskih alg, katere ena žlica na dan 

za odraslega predstavlja idealno osnovo za zdravje. Te 

ukrepe v načinu življenja in prehranjevanja je možno 

izvesti takoj ter tako začeti nadomeščati morebitno 

pomanjkanje joda. Pomanjkanje joda je dandanes zelo 

pogosto, ker fluor in klor v pitni vodi tekmujeta z jodom, 

kakor tudi bromid, ki ga uporabljamo kot ognjevarno 

snov pri pohištvu in odejah ter kot konzervans 

v moki. Jod, brom, fluor in klor so vsi halogeni. Naše 

okolje nas izpostavlja bolj zadnjim trem kot jodu, ki 

ga naša ščitnica in tkivo dojk potrebujeta. Jodoral že 

dolgo uporabljajo kot nadomestek za jod. Magnascent 

jod je tekočina, ki se hitro absorbira, zlahka dozira in 

ki jo dobro prenašajo ljudje vseh starosti. Zdravnik bi 

moral človeku odmerek predpisati na osnovi njegove 

slike zdravja, kajti pri vozličkih na ščitnici ali bolezni 

ščitnice je potrebna previdnost pri dodajanju joda. 

Za celzij 137 verjamejo, da se koncentrira v mišicah 

(nato kosteh in maščobi), in če je v morje izpuščena velika 

količina tega elementa, bo zelo verjetno prisoten v 

mišicah rib. Njegova razpolovna doba je 30 let in naj bi 

'izginil' (ali 1/1000 njegove prvotne koncentracije) v 300 

letih. Glavna elementa v isti družini kot cezij, sta natrij 

in kalij. Medtem ko ni ničesar, kar nas bi varovalo pred 

cezijem 137, pa so zdravi viri natrija in kalija ekološka 

in biodinamična zelenjava in sadje ter morska sol. 

Stroncij 90 se nabira v kosteh. Neradioaktiven stroncij 

uporabljajo za zdravljenje osteoporoze. Sicer še nisem 

slišala, da bi stroncij uporabljali kot zaščito pred radiacijo, 

vendar ga je možno glede na trenutno situacijo 

uporabiti kot visoko kakovosten dodatek. Vital Nutrients 

je v proizvodnji dodatkov vodilna po standardih 

kakovosti. Kalcij, magnezij in radij so v isti družini 

alkalnih zemeljskih kovin kot strocij. Viri magnezija, 

kot so grenke soli, kopeli magnezijevega klorida ali pršilo 

topičnega magnezijevega klorida, so varni in pomembni 

za splošno zdravje. Zaradi izčrpanosti zemlje 

in pogostega pitja blago diuretičnih pijač, kot sta kofein 

in alkohol, je pomanjkanje magnezija med ljudmi 

zelo razširjeno. 

Plutonij 239 ima razpolovno dobo 24.100 let. Če ga vdihavamo 

v večjih dozah, lahko pride do raka na pljučih. 

V telesu se nabira v kosteh in jetrih. Plutonij se spremeni 

v radij, ki spada v skupino stroncija, kalcija in 

magnezija, zato zanj veljajo enaka pravila, kot smo jih 

omenili zgoraj. V prsti okoli elektrarne v Fukušimi so 

odkrili tri vrste plutonija. Plutonij v naravi ne obstaja, 

ampak ga je naredil človek. 

Kaj lahko nudi antropozofska medicina? 

Poleg načina življenja in zgoraj navedenih dodatnih 

informacij sta posebno pomembni dve snovi: šota in 

Aurum (zlato). 

Uriel Pharmacy je nedavno izdala odlično okrožnico, 

ki je pojasnila pomen šote (solum uliginosum) pri zaščiti 

pred radiacijo. Izdelka Solum Aesulum in Aurum 

Lavendar Rose vsebujeta 20 % šote. Pogosto sem priporočala, 

da se teden dni pred medicinskimi raziskavami 

uporabi mazilo Aurum Lavender Rose. Ti izdelki 

lahko, če jih uporabimo v kopeli ali kot masažno olje, v 

primeru nevarnosti sevanja zaščitijo celo telo. Olje sivke 

z barja kozmetike Dr. Hauschka je še en izdelek, ki 

vsebuje šoto. 

Dr. Sigfried Knauer, spoštovan antropozofski zdravnik, 

ki je deloval v južni Kaliforniji, je v zgodnjih desetletjih 

za boj proti radioaktivnemu sevanju testnih 

atomskih bomb baje priporočal Aurum v potencirani 

obliki. Aurum je kovina sonca, katerega zdravo sevanje 

je naš vsakdanji spremljevalec. 

16

medicina 

Stan Padilla, draguljar in proučevalec modrosti ameriških 

domorodcev, potrjuje moč sončnega sevanja in 

prednost zdravila iz zlata pri varovanju celega telesa. 

Kmalu po katastrofi je bil v Černobilu in dali so mu 

homeopatske celične soli zlata in diamanta kot zdravilo 

proti slabosti pri radiaciji in artritisu. Aurum lahko 

v visoko kakovostnih preparatih za lokalno, oralno in 

injekcijsko uporabo dobimo pri lekarnah True Botanica, 

Uriel in Weleda. 

Antropozofske terapije, kot so ritmična masaža, euritmija, 

terapija slikanja in terapevtski govor ter glasba, 

obnovijo etrsko telo (življenjske sile) in astralno telo 

(duševnost). Slika sveta, ki jo je preko svoje duhovne 

znanosti antropozofije podal Rudolf Steiner, nam 

omogoča razumevanje trpljenja in svetovnih sprememb 

ter delo na novih nivojih, ki izhaja iz naše skrbi 

za življenje. 

Bodočnost 

Za bodočnost naših otrok in zemlje moramo za kreiranje 

naše prihodnosti iskati odgovorne partnerje. Emerson 

Ecologics izvaja dodatna testiranja radioaktivnosti 

in je v kontaktu z drugimi zavednimi proizvajalci visoko 

kakovostnih dopolnil. Fundacija Weston A. Price 

povezuje ljudi in jih uči, kako fermentirati hrano, kako 

hraniti žita, zelenjavo in mlečne izdelke na prvobiten 

način. Poleg tega biodinamični kmetje, da oživijo zemljo 

in rastline, uporabljajo biodinamične preparate ter 

tako planetu in njegovim prebivalcem omogočajo prožnost 

in zdravljenje. 

Stališče glede prihodnosti atomske energije in človeške 

kulture se bo na mnogih področjih oblikovalo počasi. 

Atomsko industrijo so finančno vedno podprle vlade. 

Nikoli ni bila donosna niti ni mogla biti, če naj bo resnično 

odgovorna za škodo, ki jo zmore povzročiti. Če 

bi jo prepustili samo svobodnemu trgu, ne bi obstajala. 

Ali jo še naprej želimo in kako lahko njeno veliko nevarnost 

resnično razumemo in obvladujemo? 

Bolj ko se zmoremo znebiti naših razvad in energije, 

ki jo zahtevajo, bolj lahko ustvarimo resnično možnost 

novih možnosti v smeri k bolj humani bodočnosti. 

Tako kot se je za nas žrtvovalo, se lahko tudi sami naučimo 

žrtvovati. Do tedaj pa se lahko še naprej zavedamo, 

smo obveščeni in pripravljeni. 

Viri: 

Cindy Folkers: 'Sporna pooblastila, Privzete študije: Mednarodna agencija 

za jedrsko energijo in Svetovna zdravstvena organizacija' 

www.nirs.org 

Svet nacionalnih akademij za nacionalne raziskave, Tveganje za zdravje pri 

izpostavljenosti nizki ravni radiacije: BEIR VII faza2, The National 

Academies Press, Washington DC, 2005 

Mark Peplow: 'Pol življenja katastrofe: Boj v Černobilu ponuja lekcijo 

Japonski' Narava: International Weekly Journal of Science, Volume 

471, 31.3.2011 

Dodatni viri: 

The Nuclear Information and Resource Service www.nirs.org 

Union of Concerned Scientists www.ucsusa.org 

Physicians for Social Responsibility www.psr.org 

International Atomic Energy Agency www.iaea.org 

World Health Organization www.who.int 

Vesica Institute www.vesica.org 

Thomas Cowan, MD www.fourfoldhealing.com 

Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh. 


. 

Responding to the Effects of Nuclear Radiation: 

Anthroposophic Medicine’s Potential for Healing 

As of April 10, when I write this, most of the world 

has experienced a sort of fire drill, rather than the 

full-scale tragedy that Japan has endured as a result 

of last month’s earthquake and tsunami. Japan’s 

remarkable ability to safeguard, organize 

and endure is incredibly taxed by this challenge. 

Their suffering becomes teaching for the world and 

hopefully, we will be serious students. Physicians 

and laypeople alike wonder how we can mitigate 

the effects of nuclear exposure. Fortunately, many 

people and organizations have shared practical ideas 

related to nuclear radiation exposure and our future 

as one world. 

17

Širimo obzor 

Osnove antropozofije 

O bolj skritih ozadjih 

velikih izzivov na 

antropozofski poti k 

spoznanju višjih svetov 

Brane Žilavec 

V prejšnjem prispevku so bili podani bolj očitni 

razlogi, ki prispevajo k temu, da je antropozofska 

pot v duhovni svet najtežja med vsemi, ki so nam 

dandanes na voljo. Sedaj se bomo poglobili v nekatere 

bolj skrite razloge, ki so v ozadju tega dejstva. V ta 

namen moramo razumeti ozadje asketizma, ki je bila 

ena od prevladujočih metod v preteklosti. 

V običajnem življenju so človekova duša in duh povezani 

s fizičnim organizmom med rojstvom in smrtjo v 

skladu s celotno zgradbo človekove organizacije. Ko 

se telesne funkcije zmanjšajo zaradi asketskih postopkov, 

se dogodi nekaj podobnega, kot če nekdo utrpi 

poškodbo. Seveda, odziv modernega človeka je običajno 

povsem drugačen tudi v primeru najrahlejše bolečine, 

medtem ko je asket prenašal bolečino z namenom, 

da osvobodi svoj duševni organizem. Asket je izkusil 

doživetja duhovnega sveta s pomočjo tistega dela 

duševnega organizma, ki je bil potisnjen ven iz fizičnega 

telesa s pomočjo asketskih vaj. Skoraj vsa najbolj 

zgodnja verska spoznanja so bila dosežena na ta način. 

Tisti, ki se ukvarjajo z modernim religijskim življenjem, 

pristopijo k temu na lahek način in razglašajo 

velika verska razkritja iz preteklosti za poetične opise 

brez prave resničnosti. To je v soglasju s tistimi, ki 

menijo, da dosega kakršnegakoli duhovnega uvida ne 

bi smela povzročiti bolečine. Iskalci verskih resnic v 

preteklosti niso bili takšnega mnenja. Bilo jim je povsem 

jasno, da takrat, ko je človek popolnoma povezan 

s svojim fizičnim organizmom – kar je nujno za izvajanje 

njegovih zemeljskih nalog – ne more imeti duhovnih 

doživetij. V prejšnjih časih so se asketi prizadevali 

za dosego teh doživetij z zatiranjem telesnega življenja 

in celo s povzročanjem bolečine. Kadarkoli je bolečina 

izpodrinila duh in dušo iz določenega telesnega člena, 

je potem ta del, ki je bil izven telesa, doživel uvid v 

duhovni svet. Velike svetovne vere niso bile dosežene 

brez bolečine temveč s pomočjo velikega trpljenja.' 1 

Seveda, ta opis služi samo za razumevanje, zakaj se pri 

doseganju spoznanj višjih svetov pojavijo obdobja, ko 

se moramo soočiti z raznovrstnih težavami – vključno 

z bolečino in duševnim trpljenjem – kajti 'način asketa 

ne more biti način, ki je primeren za ljudi v sedanjem 

obdobju. Dandanes je povsem mogoče, da s pomočjo 

notranje samodiscipline in vzgoje volje vzamemo 

v svoje roke razvoj samega sebe, ki je v nasprotnem 

primeru prepuščen izobraževanju in življenjskim izkušnjam. 

Naša lastna osebnost se lahko utrdi z vzgajanjem 

volje. Človek lahko na primer reče samemu sebi: 

V roku petih let bom dosegel novo navado in v tem 

času bom posvetil temu cilju vso svojo moč volje. Ko 

vzgajamo voljo na način, ki ima za cilj razvoj notranje 

popolnosti, potem osvobajamo duševno-duhovno 

iz telesne narave brez pomoči asketskih vaj. Kadar se 

obvežemo takšnemu izobraževanju volje, ki vodi k izboljšanju 

naše osebnosti, potem bomo najprej odkrili, 

da moramo v ta namen vlagati nenehen napor. Vsak 

dan moramo nekaj doseči v naši notranjosti. Pogosto je 

to zelo majhen dosežek, vendar se moramo prizadevati 

z železno voljo in neomajno odločnostjo. Velikokrat 

se primeri, da se ljudje z gorečim navdušenjem lotijo 

vsako jutro vaje koncentracije na določeno misel. Vendar 

vse skupaj ne traja dolgo; volja popusti in vaja postane 

mehanična, ker primanjkuje močne energije, ki je 

v nadaljevanju bolj in bolj potrebna. Prvi odpor, ki ga 

moramo premagati, je naša lastna duševna otopelost. 

Nato sledi odpor, ki je bolj objektivne narave in ki se ga 

doživlja, kot da bi se morali prebijati skozi neprehodno 

goščavo. Potem dosežemo doživetje, ki boli, ker je 

mišljenje, ki je postopoma postalo bolj močno in živo, 

18

ja 

našlo svojo pot v ritme zunanjega sveta. Tako odkrijemo, 

da je višje znanje dosegljivo samo skozi bolečino.' 2 

Če želimo razumeti, zakaj je razvoj živega mišljenja 

povezan s trpljenjem, se moramo zavedati, da so doživetja 

tega, kar obstaja v ozadju naših vsakodnevnih 

aktivnosti seveda tako resnična, kot je resnično to, kar 

zaznavamo s pomočjo naših fizičnih čutil. Povsem 

drugače je, ko o tem beremo. Čeprav se s pomočjo dobrega 

opisa lahko do določene mere vživimo v dogajanja 

drugih ljudi, še vedno obstaja velika razlika med 

opisom in med izkušnjo, ki je predstavljena s pomočjo 

besed. Potemtakem si lahko predstavljamo, da ni enostavno, 

ko postopoma prehajamo od spoznavanja duhovnih 

ozadij stvari, bitij in pojavov do neposrednih 

uvidov v njihovo bistvo. To je predvsem pomembno, 

kadar želimo razumeti, kakšne učinke imajo duševno- 

-duhovne aktivnosti na naše fizično telo. Kajti, ko se 

poglabljamo v njihove učinke, odkrijemo, da procesi 

v možganih in živčnemu sistemu, ki odsevajo naše 

duševno življenje, niso ustvarjalni procesi. Dejavnosti 

živčnega sistema ne izhajajo iz ustvarjalnih, rastočih in 

napredujočih procesov, tako kot je to primer v preostalem 

delu organizma. To nikakor ni res. To, kar duša 

povzroča v našem živčnem sistemu, je uničevalna aktivnost. 

Ko smo budni in se zavedamo – to je, kadar ne 

spimo – potem se v naši notranjosti dogaja uničevalna 

aktivnost. Samo zaradi tega, ker je naš živčni sistem 

umeščen v nas na takšen način, da je nenehno oživljen 

s pomočjo preostalega dela organizma, se lahko 

ta uničevalna, razkrojevalna in rušilna aktivnost, ki jo 

povzroča naše mišljenje, vedno znova nadomesti. Ta 

uničevalna aktivnost je enake narave kot tista, ki se jo 

doživi v celoti takrat, ko človek umre, kar ima za posledico, 

da celotni organizem razpade. V naši notranjosti 

je stalno prisotno umiranje vselej, ko uporabljamo 

naše sile mišljenja. V nas deluje smrt neprestano v 

majhnih odmerkih; smrt kot enkratni dogodek je zgolj 

seštevek tega, kar deluje nenehno v našem bitju. Smrt 

moramo razumeti kot silo, ki deluje v našem organizmu, 

tako kot razumemo delovanje sil življenja,' 3 ki nas 

neprestano obnavljajo in omogočajo nadaljevanje našega 

fizičnega obstoja. 

Sedaj lahko razumemo, zakaj umetniške upodobitve 

misleca predstavljajo človeka, ki podpira težo svoje 

glavo z roko. Kajti v naši glavi delujejo sile smrti, ki 

nam omogočajo, da smo bitja, ki lahko razmišljajo in se 

zavedajo svojega obstoja. 'Sile mišljenja najprej prepojijo 

eterično telo in potem to eterično telo deluje na zelo 

poseben način na fizično telo, tako da povzroči popolno 

preobrazbo tega, kar deluje znotraj človekovega fizičnega 

telesa. V zunanjem svetu ni snov nikjer popolnoma 

uničena. To je vzrok, zakaj moderna filozofija in 

znanost govorita o ohranjanju snovi. Vendar ta zakon 

velja samo za zunanji svet; znotraj človeka snov preneha 

obstajati. Snov je uničena v svojem resničnem bistvu. 

Naša človeška narava sloni prav na tem dejstvu, 

da lahko spremeni snov v prvotno stanje kaosa in jo 

popolnoma uniči. Na to dejstvo so usmerili pozornost 

v misterijskih centrih starodavne Irske. Njihovim učencem 

je bilo rečeno: V vaši najgloblji notranjosti nosite 

kot ljudje znotraj vas strujo, ki deluje uničevalno. Če 

tega ne bi bilo, potem ne bi bili sposobni razviti misli 

znotraj vašega bitja. Vendar eterično telo, ki je prežeto 

s silami mišljenja deluje na fizično telo na takšen način, 

da potisne snov v stanje kaosa in jo uniči.' 4 

Tu imamo dodatni uvid, zakaj je resnično razmišljanje 

tako zelo težavno in zahtevno. Četudi se v normalnem 

stanju ne zavedamo tega, kar deluje v naši najgloblji 

notranjosti, si lahko predstavljamo, kakšen učinek 

ima na nas dejstvo, da 'moramo z namenom, da razvijamo 

našo človeško osebnost s pomočjo sil mišljenja, 

nositi znotraj našega bitja to pobesnelo razgrajevanje, 

to divje uničevanje v odnosu do fizične snovi. V današnji 

zahodni civilizaciji mora človek obvladovati ta 

skrit center uničevanja znotraj sebe. In sile propadanja 

se lahko spremenijo v sile pozitivnega razvoja samo 

takrat, ko se človek začne zavedati, kako je njegovo 

bitje samo plašč, ki ovija to središče uničevanja. Obstoj 

človekovega ega je rezultat njegove sposobnosti, da se 

spusti v ta kaos uničevanja' fizične snovi, ki omogoča 

njegovo najbolj intimno notranjo dejavnost, dejavnost 

razmišljanja. 

19

širimo 

Če k temu dodamo dejstvo, da je bistvo modernega 

'okultnega šolanja predvsem v tem, da se začnemo zavedati 

prave narave procesov, ki delujejo pod pragom 

naše zavesti na naše telo,' 5 potem si lahko predstavljamo, 

da zavestno soočanje z destruktivnimi silami, ki 

delujejo v našem živčnem sistemu, ni enostavna zadeva. 

Sedaj lahko tudi razumemo, zakaj imajo nekateri 

ljudje odpor do intelektualnega mišljenja in dajejo 

prednost duševnemu zaznavanju in občutenju. Kajti 

vsak napredek v razvoju lastnega mišljenja je kot 

majhna smrt, ki nam omogoči prerojenje. Izogibanje 

temu nas ne bo pripeljalo do prave preobrazbe naše 

osebnosti, kajti zavedati se moramo, da 'v svetu obstajajo 

rušilne in ustvarjalne sile, usoda zunanjih bitij pa je 

v nastajanju in minevanju. V delovanje teh sil, v pot te 

usode lahko gleda ta, ki doseže spoznanje. Tančico, ki 

v vsakdanjem življenju zastira pogled, je treba odstraniti. 

Človek sam pa je vtkan v te sile in v to usodo. 

Rušilne in ustvarjalne sile so v njegovi lastni naravi. 

Tistemu, ki doseže spoznanje, se pojavi, stvari in dogajanja 

v duši razodevajo neposredno. Učenec ob teh 

spoznanjih ne sme izgubiti poguma. Notranjih sil mu 

ne bo zmanjkalo, saj jih je dovolj prinesel s seboj, lahko 

pa jih tudi še razvija. Za to pa se mora naučiti ohranjati 

notranji mir in gotovost v težkih življenjskih razmerah; 

v sebi mora vzgojiti močno zaupanje v dobre 

sile življenja. Pripravljen mora biti, da ga mnoge nagonske 

pobude, motivi, ki so ga vodili doslej, odslej 

ne bodo več. Spoznal bo, da je doslej marsikaj delal in 

mislil, ker je bil ujet v nevednosti, neznanju. Nagibi, ki 

so ga vodili v delovanju doslej, bodo odpadli. Marsikaj 

je storil iz nečimrnosti, domišljavosti; zdaj bo dojel, 

kako brez vrednosti je vsaka nečimrnost. Marsikaj je 

storil iz lakomnosti; spoznal bo, kako uničujoče deluje 

lakomnost. Za svoje delovanje in mišljenje mora razviti 

čisto nove nagibe. Za to pa potrebuje hrabrost in 

neustrašenost. 

Gre predvsem za to, da gojimo to hrabrost in neustrašenost 

v globini notranjega miselnega življenja. Učenec 

se mora naučiti, da ne obupa zaradi neuspeha. V 

sebi mora nenehno gojiti misel: Pozabil bom, da mi je 

ta stvar spet spodletela, znova hočem poskusiti, kot da 

se ni nič zgodilo. S tem lahko prodre do prepričanja, da 

so izvori sil v svetu, iz katerih lahko črpa, neusahljivi. 

Vedno znova mora težiti k duhovnemu, ki ga bo dvigovalo 

in nosilo, ne glede na to, da se mu bo njegova 

vsakdanjost kazala šibka in nemočna. Sposoben mora 

biti živeti za prihodnost in pri tem stremljenju ga ne 

smejo ovirati izkušnje iz preteklosti.' 6 

S pomočjo tega primera – ki pa ni edini – nam lahko 

postane jasno, da potrebujemo zvrhano mero poguma 

in vztrajnosti na dolgi in vijugasti poti antropozofskega 

Kip špartanskega kralja Leonidasa I 

spoznavanja višjih svetov. V tem kontekstu je zanimiva 

Steinerjeva razlaga, kako so ljudje v preteklih obdobjih 

vzgajali neustrašenost s tem, ko so se podajali 

na osvajalske pohode – tako kot so to na primer počeli 

Vikingi – in so prelivali svojo kri in žrtvovali svoja 

življenja v korist skupnosti, s katero so bili tako tesno 

povezani, da niso občutili sebe kot posameznike, 

temveč zgolj kot člane bitja plemenske skupnosti. V 

današnjih časih pa se mora ta pridobljena hrabrost 

uporabiti na povsem drugem področju, na področju 

mišljenja. Vendar pa obstaja še ena pomembna razlika. 

Medtem ko so bile izkušnje bojevanja in žrtvovanja v 

preteklih stoletjih skupinske izkušnje, je današnja pot 

razvoja mišljenja pot vsakega posameznika. Sedaj živimo 

v obdobju duše zavesti, kar pomeni, da je odločitev, 

ali se bomo podali na pot duhovnega razvoja, v 

naših lastnih rokah. V starodavnih misterijskih centrih 

so bili tisti, ki so se v njih šolali, izbrani s strani posvečenih. 

'Le ti so šli med ljudi in gledali v njihove avre z 

namenom, da vidijo, kdo ima sposobnosti. Potem so 

jih zbrali v misterijskih šolah, kjer so se učili tega, kar 

so se morali naučiti. Noben od njih ni smel postavljati 

vprašanj. Spraševanje je bilo v starih misterijih najstrožje 

prepovedano.' 7 

V popolnem nasprotju s tem pa 'mora danes vsak 

učenec v novih misterijih postavljati vprašanja. Vse 

je odvisno od njegovega spraševanja.' 8 To pomeni, 

20

obzorja 

da se moramo v primeru, če se hočemo podati na pot 

osebnega razvoja, naučiti postavljati vprašanja znotraj 

duhovnega razvojnega toka. V materialističnem 

razvojnem toku je vse urejeno tako, da ljudje nehajo 

postavljati vprašanja. Bistvenega pomena je, da naše 

duše vstopijo v celoti v duhovni tok. Za tiste, ki so v 

materialističnem razvojnem toku, bi lahko rekli, da ne 

sprašujejo, zato ker že vse vedo. Mi se naučimo postavljati 

vprašanja zgolj takrat, ko lahko razvijemo občutje 

pričakovanja, ki dovoli življenju, da nam nekaj razkrije, 

da smo sposobni čakati in da imamo zadržke pred 

oblikovanjem naše lastne sodbe. To je še posebno pomembno 

v odnosu do vsega, kar prihaja na duhoven 

način iz duhovnih območij obstoja. K temu ne smemo 

pristopati s pomočjo našega razsojanja, temveč s postavljanjem 

vprašanj. To ne velja samo za odnos do ljudi, 

ki jih lahko sprašujemo, temveč predvsem v odnosu 

do duhovnega sveta. V ta svet ne smemo vstopati z 

našimi vnaprej oblikovanimi mnenji in sodbami, temveč 

z našimi vprašanji – v razpoloženju in odnosu, ki 

omogoča raziskovanje.' 9 

Ta zahteva je posledica tega, da je 'v človeškem razvoju 

prišel čas, ko tisti, ki ne sprašujejo – ki ne razvijejo 

svojega notranjega bitja in ne iščejo resnice z lastnim 

trudom, temveč ostajajo pasivni – ne morejo priti do 

izkušnje lastnega Jaza. Na splošno moderni ljudje ne 

skrbijo dovolj za to, da bi aktivno vzeli v svoje roke 

duševne sile in notranja duševna doživetja. Dandanes 

lahko povsod vidimo sile, ki blokirajo pot k notranji 

dejavnosti – religijska prepričanja in teološke doktrine, 

vojaško moč in znanost. Sile, ki vzgajajo notranjo 

duševno aktivnost v teh časih, so šibke v primerjavi s 

temi nasprotujočimi silami. Če hoče človek priti k antropozofiji 

na osnovi lastne sodbe, potem mora biti človek, 

ki sprašuje. Vsakdo se mora prepričati s pomočjo 

svoje najbolj ponotranjene svobode pri oblikovanju 

lastne sodbe. Človek lahko sliši besede duhovne resnice, 

vendar se mora o njihovi resničnosti prepričati sam 

od sebe. Tisti, ki se resno lotijo študija antropozofske 

duhovne znanosti, morajo postati ljudje, ki postavljajo 

vprašanja.' 10 

Za mnoge ljudi je bolj udobno živeti z resnicami, ki 

jih prevzamejo od zunanjih avtoritet, kot pa živeti v 

negotovosti lastnega iskanja, katere arhetip je zgodba 

o Parsifalovemu iskanju svetega Grala. 11 Le ta opisuje 

'tri obdobja razvoja, skozi katera mora preiti človeška 

duša. Prvo je obdobje zunanje materialne zaznave. 

Duša je ujeta v snov in ji dovoli, da ji narekuje to, kar 

se dojema kot resnico. To je stopnja duševne otopelosti 

oziroma omamljenosti, zaspanosti. Potem začne duša 

spoznavati, da nudi zunanji svet zgolj iluzijo. Ko duša 

zaznava, da rezultat znanosti niso odgovori, temveč 

le vprašanja, potem pride obdobje, ki ga Wolfram von 

Eschenbach 12 imenuje dvom. Iz tega obdobja se potem 

duša dvigne do blaženosti – to je, do življenja v duhovnih 

svetovih.' 13 

In kako lahko dosežemo to stanje blaženosti? Samo 

tako, da se prebudimo iz otopelosti običajnega dojemanja 

sveta in se podamo na trnovo pot iskanja odgovorov 

na najbolj pomembna vprašanja človeškega 

obstoja. In kaj nam v tej zgodbi predstavlja sveti Gral? 

'Duhovno znanje, ki je na voljo današnjemu človeštvu, 

in ki bo v vedno večji meri na voljo v prihodnosti, se 

lahko simbolično imenuje modrost svetega Grala. Moderni 

posvečenci se lahko zato imenujejo posvečenci 

svetega Grala. Prve stopnje poti v duhovne svetove, 

ki vodi k znanosti svetega Grala, so opisani v knjigi 

Okultna znanost. Najvišji ideal človeštva, ki si ga lahko 

zamišljamo, izvira iz tega znanja svetega Grala – to je, 

poduhovljenje tega, kar dosežemo s pomočjo lastnih 

naporov. To poduhovljenje se pojavi kot končni rezultat 

skladnosti, ki jo razvijemo med pridobljenimi 

močmi razuma, čustvovanja in poznavanja nadčutnih 

svetov.' 14 

To pomeni, da je antropozofska duhovna znanost dejansko 

pot k modrosti svetega Grala, ki omogoča vsakemu 

posamezniku, ki se za to odloči, da doseže spoznanja 

višjih svetov. Koliko časa bo to trajalo in koliko 

napora bo potrebno v to vložiti, je seveda odvisno od 

vsakega posameznika. Kar nam na tej poti služi kot 

vodič, so velike duhovne resnice, ki so nam dostopne 

s pomočjo tistih, ki so že dosegli spoznanja višjih svetov. 

'Dandanes se tem resnicam nasprotuje enostavno 

zaradi tega, ker ljudje občutijo, da se jih ne more doseči 

na tako lahek način, kot bi si to želeli. Velike resnice 

v resnici zahtevajo notranji duševni pogum, ki nam 

omogoči, da si rečemo: Da bi lahko doživel te stvari, 

bi moral biti pripravljen, da jih spoznam skozi prikrajšanje 

in trpljenje. To ni rečeno z namenom, da bi se 

kogarkoli odvrnilo od spoznavanja duhovnih svetov, 

temveč zgolj zato, ker je to resnica. Morda bo to marsikomu 

odvzelo pogum, vendar kaj dobrega bi nastalo, 

če bi ljudem govorili, da lahko vstopijo v višje svetove 

v popolnem udobju, če temu ni tako. Doseganje višjih 

svetov zahteva premagovanje trpljenja. Na tej poti moramo 

narediti vse, da presežemo duševno bolečino, ki 

se povečuje z vsakim nadaljnjim korakom na tej poti.' 15 

Seveda bomo na tej poti modernega razvoja naših sposobnosti 

doživeli tudi mnoge vzpodbudne izkušnje in 

si pridobili mnoge koristne uvide v skrivnostna ozadja 

sveta. Le ta nam bodo pomagala, da ne pozabimo, da 

se je Parsifalova pot začela v otopelosti fizičnih zaznav 

in dojemanja sveta in potem prešla v dolgo obdobje 

iskanja svetega Grala, polno naporov, negotovosti in 

21

širimo 

občutkov krivde zaradi spoznanja napak, storjenih v 

preteklosti. Vendar se je njegova trnova pot navkljub 

vsemu prestanem trpljenju končala z blaženostjo, ki jo 

je povzročila dosega duhovne modrosti, ki jo pooseblja 

simbol svetega Grala. 

Opombe: 

1, 2, 15 Steiner, The Human Soul in Relation to World Evolution, Dornach, 

27.05.1922 

3 Steiner, Secret Brotherhoods, St Gallen, 15.11.1917 

4 Steiner, Cosmosophy, Dornach, 23.09.1921 

5 Steiner, Guidance in Esoteric Training, Rudolf Steiner Press, London, 

1972 

6 Steiner, prevod v brošuri društva Kortina, vir neznan 

7, 8 Virginia Sease & Manfred Schmidt-Brabant, Paths of the Christian 

Mysteries, Temple Lodge, 2003 

9 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.01.1914 

10 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Dornach, 17.04.1921 

11 To je zgodba o mladeniču, ki odrašča z materjo v gozdu daleč stran od 

sveta. Po naključnem srečanju s skupino vitezov se odpravi na dvor 

kralja Arturja z namenom, da postane vitez. V prigodah, ki sledijo, 

se znajde tudi na gradu, kjer prisostvuje obredu svetega Grala. 

Vendar kot dobro vzgojen vitez, ne postavi nobenega vprašanja, 

kar sproži serijo dogodkov, ki vodijo v dolgo in naporno iskanje 

svetega Grala, dokler mu končno ne uspe, da razvije lastnosti, ki mu 

omogočijo postati novi vladar svetega Grala. Tistim, ki ne poznajo 

te zgodbe, priporočam knjigo Lindsay Clarka Parzival and the Stone 

from Heaven. 

12 Wolfram von Eschenbach je nemški avtor zgodbe o Parsifalu, ki je 

nastala na prehodu iz 12. v 13. Stoletje (angleški prevod: Parzival, 

Penguin Classics, 1980) 

13 Steiner, The Mysteries of the Holy Grail, Berlin, 6.05.1909 

14 Steiner, Occult Science, An Outline, Rudolf Steiner Press, 1979 

Some Hidden Backgrounds of the Big 

Challenges on the Anthroposophical 

Path to the Higher Worlds 

The ascetics in former times sought spiritual experiences 

by sup¬pressing bodily life. Whenever pain drove 

out spirit and soul from a bodily member that part 

which was driven out experienced the spiritual world. 

The great spiritual truths have been attained through 

great suffering. However, the way of the ascetic can¬not 

be the way for present-day man. The modern path of 

spiritual development is presented to us in the story 

of Parzival’s seeking of the Holy Grail. In our time it 

is perfectly possible, through inner self-discipline and 

training of the will, to take in hand one’s development 

which is otherwise left to education and the experiences 

of life. As we continue along this path we find that the 

processes in the brain and nervous system corresponding 

with the life of the soul are not constructive processes; 

what the soul carries out in the nervous system is a 

destructive activity. Within man, matter is completely 

dissolved into nothingness. In our innermost part we 

bear a tendency to work destruction; without this we 

would not be able to think. 

22 

Antropozofski pogled 

na koledar Majev 2. del 

Predavanje na srečanju antropozofskega 

združenja na Irskem 

Nick Thomas 

Antropozofsko razumevanje majevskih prerokb 

Okoli 600 let n.št. je bil kralj ali vladar Majev Sončni 

Lord Pacal. Njegova zgodovina je zanimiva. Kot otrok 

je bil podvržen izjemno nevarnemu postopku. Njegovo 

glavo so sploščili. Večina otrok, ki so bili podvrženi 

temu postopku, ni preživela, toda Sončni Lord Pacal je. 

Postal je zelo pomembna oseba in bil verjetno največji 

voditelj Majev. Mislim, da je zaslužen za večino njihove 

astronomije in matematike. Matematična odličnost 

teh ljudi je bila tako velika, da so samostojno odkrili 

število nič. Rimljani števila nič niso poznali. Če poskušamo 

z rimskimi števili izračunati karkoli drugega kot 

seštevanje, bomo imeli veliko težav, ker niso odkrili 

števila nič. Kolikor nam je znano, so število nič iznašli 

Hindujci in to število je prišlo na zahod od Hindujcev 

in Arabcev, ki so bili v teh stvareh daleč pred nami. 

Maji, čeprav so bili izolirani, so izumili število nič in 

prišli do zelo natančnega numeričnega sistema, ki je 

bil v celoti njihov. Okoli leta 1862 je Charles Etienne 

Brasseur odkril tako imenovano Popol Vuh (dobesedno 

'Knjiga sveta'). To je sveta knjiga Majev o stvarjenju, 

ki je nastala iz Majevskih zakonov. V njej je Brasseur 

odkril majevski zapleten koledar skupaj s tistim, 

kar so imenovali kratko štetje: 260 dnevni ciklus, ki 

je bil osnovan na imenih 20-ih dni in 13-ih števil in je 

bilo njihovo osnovno merjenje časa. Zanimivo je, da so 

imeli, kot so imenovali, nedoločno leto s 365 dnevi in 

so bili dovolj bistri, da so se zavedali, da leto nima ravno 

365 dni. Ta dva ciklusa sta bila znana tudi Aztekom. 

S pomočjo tega so lahko naredili napovedi in izračune 

za obdobje okoli 18 ooo dni ali približno 52 let, kar se 

imenuje Azteško stoletje. Vendar pa Maji niso ostali 

le pri tem, nadaljevali so z računanjem tistega, kar so 

imenovali dolgo štetje, ki traja več deset tisoč let in je v 

4000 letih do dneva natančno. To je nekaj neverjetnega. 

Mož z imenom Ernst Fostermann je okoli leta 1880 v 

Dresdnu razvozljal kodo. Odkril je dvajsetiški številčni 

sistem. Tukaj želim le poudariti: Maji so zmogli tako 

natančno izračunati svoj dolgi ciklus 1.872.000 dni ali 

približno 5000 let, potem so šli še naprej na 9.000 000 

dni in še nekaj, kar znese 25 000 let. To so naredili tako, 

da so uporabili zelo natančna opazovanja planetov

obzorja 

Venere in Marsa. Ta zelo natančna opazovanja planetov, 

ki bi se lahko merila s tistimi danes, so jim omogočila, 

da je bil ta izračun tako natančen. In prišli so 

do dokaj nenavadnega števila. Znano je kot glavno 

število Majev in je navedeno v Dresdenskem kodeksu. 

To je 1.366 560 dni in je pomembno zanje zato, ker 

sestavlja 5256 x 260 dnevnih obdobij. Isto število nam 

da tudi 3744 nedoločnih letnih obdobij, 2340 Venerinih 

ciklov in 1752 Marsovih cikov, ki prav tako znesejo 

toliko. Ta natančna opazovanja Venere in Marsa so 

Majem pomagala, da so postavili svoje dolgo štetje, ki 

se konča ob koncu leta 2012. Lahko smo precej 

gotovi, da so, ko so rekli, da se dolgo štetje 

s tem letom konča, imeli prav, kajti 

njihove kalkulacije so bile za 4000 

let do dneva natančne. Osebno 

jemljem Maje resno, ker je to 

fenomenalno delo. 

Cotterell je s študijem 

plodnosti prišel do 

skoraj istega števila. 

Odkril je, da če vzamemo 

cikluse sončnih 

peg, je zveza 

med obema sončevima 

poljema približno 

87 dnevno 

obdobje, ki ga imenuje 

delček med 

formacijama med 

obema sončevima 

poljema. Osem teh 

daje, kot ga imenuje, 

mikro ciklus, 48 

teh pa daje dobro znan 

sončni ciklus 11 1/2 let s 

solarnim maksimumom, 

na katerem naj bi zdaj bili. Ta 

solarni maksimum je bil izredno 

razočaranje in ljudje se sprašujejo 

zakaj. Tudi približno ni bilo toliko sončeve 

aktivnosti, kot so je ob tem solarnem maksimumu pričakovali. 

Toda če vzamemo 7800 teh, dobimo pravi 

ciklus sončevih peg, popolnega med tema dvema poljema, 

ki traja 187 let. Če to pomnožimo z 20, dobimo 

1. 366 040, le 520 dni razlike od izračuna Majev. Cotterell 

je pri študiju teh ritmov magnetnih polj prišel do 

skoraj istega števila, kot je glavno število Majev. Zato 

je mislil, da bi lahko morda konec dolgega štetja, s katerim 

so se tako ukvarjali Maji, sovpadal z drastičnim 

padcem rodnosti ali imel vpliv na rodnost. 

To pa je nekaj, kar sem odkril, da bi bila lahko ena od 

napovedi, ki je tako zanimiva kot tudi resna. Nekoč so 

Rudolfa Steinerja vprašali glede porasta populacije v 

zadnjem stoletju. Bojim se, da je to ena tistih 'gospod 

doktor je tako rekel', ampak nekaj starejših prijateljev 

mi je povedalo, da so sami slišali Steinerja. Očitno, je 

rekel, problem prihodnosti ne bo preveč ljudi, ampak 

premalo. Ko se je v 1980. letih pojavil AIDS, sem se 

spraševal, če bo to vodilo v takšno situacijo. Kot se je 

pokazalo, ni. Se pa sedaj sprašujem, če bi moglo biti 

nekaj takega, kar je napovedal Cotterell - drastični 

upad plodnosti - povezano s tem, kar naj 

bi govoril Rudolf Steiner. 

Veliko vprašanje, ki globalno 

visi nad človeštvom, je, 

kako preskrbeti tako 

veliko število prebivalcev, 

kot ga trenutno 

imamo, ko 

naravni viri vse 

bolj usihajo, in 

ko pitne vode 

zmanjkuje. 

Če nam je 

všeč ali ne, 

bližamo se 

velikim težavam. 

Težko 

je natančno 

predvideti 

kdaj, toda 

dvomim, da bi 

se to zgodilo 21. 

decembra 2012 

(op. prev.: članek je 

bil pisan pred letom 

2012). Ne bom rekel, da 

ne bo, kajti duhovni svet, 

kot verjetno že veste, ljudem 

zelo rad dokaže, da nimajo prav. 

Toda ne zdi se nerazumno, da stvari prihajajo. 

Vidimo nevarnosti in težave, ki se dogajajo v 

svetu okoli nas in nedvomno je nekaj na tej plodnosti. 

Svetovni barometer plodnosti so nedvomno Italjijanke. 

Njihovo povprečje plodnosti je enako svetovnemu, 

in to je v zadnjem desetletju padalo. Stare prognoze 

o svetovni populaciji v letu 2050 so zdaj zelo drugačne 

od tistih iz zadnjega stoletja. Velikanske številke so 

bile v veliki meri spremenjene. 

Presenetljivo je, da je Cotterell lahko prišel do skoraj 

istega števila kot Maji. Prav tako se mi zdi absolutno 

23

obzorja 

presenetljivo, da so Maji prišli do števila v tako tesni 

povezavi s soncem. Susan Milbra, ameriška Majevska 

arho-astronomka in skrbnica prirodoslovnega muzeja 

na Floridi, je zapisala, da je nemogoče, da bi Maji vedeli 

za to galaktično centralno formacijo. Še več, pravi, 

da nimamo nobenih zapisov ali vedenja, ki bi kazalo 

na to, da so mislili, da bo v tej točki konec sveta. Ima 

prav. Nimamo nobenih zapisov o tem, imamo pa zapis, 

da so konec dolgega štetja povezovali z resnimi 

prelomi in težavami. Prezrla je še nekaj. Omenil sem, 

da so Sončnemu Lordu Pacalu izvedli proces sploščitve, 

vendar je preživel in postal verjetno eden največjih 

majevskih kraljev. Njegov dobro skriti grob so odkrili 

leta 1952 v templju zapisov, na vrhu 65 metrov visoke 

stopničaste piramide. Pokrov je vseboval zelo nenavadne, 

izčrpne napise, ki jih je Cotterell poskušal dešifrirati 

in ki jih je objavil v svoji knjigi. 

Kaj pa je bil namen tega sploščevanja glave? Zakaj bi 

se lotili te zelo nevarne prakse? Predpostavljam, da 

so tako pri svojem voditelju sprožili jasnovidnost. In 

predvidevam, da so bili Maji tako dobri v matematiki 

zato, ker so lahko izračunali tisto, kar so njihovi voditelji 

zaznali preko jasnovidnosti. Jasnovidno so lahko 

zaznali nekaj, kar se je dogajalo s soncem. To je bila 

verjetno precej arimanična iniciacija in zaradi tega 

precej futuristična, z bolj katastrofalnim stilom napovedovanja. 

Mislim, da njihovo vedenje o tem, kako je 

dolgo štetje povezano z dogodki iz preteklosti ter po 

možnosti tistimi v prihodnosti, ni izhajalo iz matematike, 

ampak iz njihove jasnovidnosti. Matematika je to 

samo podprla. Ne vidim nobenega drugega razloga, 

zakaj naj bi se posluževali tako nevarne prakse. 

Od Rudolfa Steinerja vemo, da so s propadom misterijskih 

svečenikov kralji izgubljali staro jasnovidnost 

in se zatekali k vedno bolj sumljivim praksam, kajti ta 

jasnovidnost jim je dajala vedenje in moč. V kasnejšem 

Egiptu so prakse mumificiranja prevzele precej vprašljivo 

kakovost v tem, da so bile s tem postopkom duše 

umrlih lahko po smrti ujete, tako da so lahko svečeniki 

od njih dobivali vedenja. Vemo, da je to, kar Judje imenujejo 

Bath Kol, do Kristusovega časa utihnilo. Svečeniki 

in Farizeji tega niso več slišali. Pred krstom je Jezus 

slišal Bath Kol in zelo dobro vedel, da ga Farizeji niso 

slišali. Po inkarnaciji Kristusa, ko je ta obsodil Farizeje, 

je bilo to zato, ker so se pretvarjali, da se postijo, pa se 

niso, bilo je zaradi duhovne prevare; ker so ljudem še 

vedno dajali vedeti, da slišijo Bath Kol. To je duhovna 

prevara, ki je nekaj strašnega in verjamem, da je Kristus 

zato Farizeje v Novem testamentu tako odkrito napadel. 

To je bil čas, ko so se pojavili novi misteriji, toda 

verjamem, da so se Maji zatekli k sploščevanju glave, 

da bi se obdržali pri stari jasnovidnosti. 

Zaključili bi lahko, da je potrebno njihovo dolgo štetje 

jemati resno in njihova neverjetna sposobnost in vedenje, 

ki jim je dalo, da so lahko izračunali in napovedali 

gibanje planetov skozi tisočletja, je prepoznano kot neverjeten 

dosežek. Gotovo so za to imeli nek razlog. Ne 

verjamem, da bi takšna kultura vse svoje glavne vire 

posvetila taki raziskavi zgolj iz gole radovednosti. 

To predavanje Nicka Thomasa je zapisal Martin Henry. 


An Anthroposophical Understanding of the Mayan Prophecies 

A talk by Nick Thomas at the AGM of the Anthroposophical Society in Ireland. 

24 

Good morning everyone, I feel very privileged to have 

been invited here to speak today. This is a theme I 

have been looking at for some time. If you research 

this subject on the Internet you will find all kinds of 

lurid sites with all manner of predictions. There is 

one interesting site where a Mayan holy man refutes 

the idea that the Mayans made any prophecies at all 

and I’ll try and clarify that as we go along. Other 

people have certainly been busy making prophecies 

based on the Mayan calendar which I take seriously, 

because the Mayan people had a flourishing civilisation 

around 600 A.D. The Mayans had been in existence 

along with the Olmecs and Aztecs and others 

for thousands of years but they rose to a remarkable 

height with a flourishing culture between 200/300 

A.D. and 800/900 A.D. which vanished after that. 

It’s something of a mystery for academics why this 

civilisation vanished and what was the cause.

Revija Svitanje - Poletje 2014

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?