1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

More documents

Recommendations

Info

UMAR Poroilo o razvoju 2011 20 povprejem EU glede tehnološke zahtevnosti izvoza ostal velik 19 . V primerjavi s povprejem dvanajsterice novih lanic EU, ki predstavljajo vse pomembnejšo konkurenco Sloveniji na evropskem trgu, pa se je do leta 2009 še poveal. Zlasti v Slovaški in eški 20 je v zadnjem desetletju prišlo do velikih premikov v strukturi blagovnega izvoza (glej Slika 8) in hitrega poveanja produktivnosti, ki se v obeh državah v predelovalni industriji hitreje približuje povpreni v EU kot v Sloveniji. Tako kot v strukturnih premikih pa je Slovenija v zadnjem desetletju za temi državami zaostala tudi po rasti produktivnosti v tehnološko najzahtevnejših sektorjih industrije (OECD Economic Surveys, Slovenia, 2011). Slika 8: Delež visoko tehnološko zahtevnih proizvodov* v izvozu blaga v Sloveniji, eški, Madžarski in Slovaški 40 35 2000 2005 2009 30 25 V % 20 15 10 5 0 Slovenija eška Slovaška Madžarska Vir: Handbook of Statistics 2007–2008 (United Nations), 2007; United Nations Commodity Trade Statistics Database, 2010; lastni prerauni. Opomba: * Po metodologiji Združenih narodov (Trade and Development Report, 2002). Precejšnjemu zmanjšanju stopnje internacionalizacije slovenskega gospodarstva v prvem letu krize (2009) je v letu 2010 sledilo postopno zvišanje zunanjetrgovinske odprtosti in tudi poveanje sicer tradicionalno nizkih vhodnih neposrednih tujih investicij (NTI). Poveanje deleža mednarodne menjave v BDP v letu 2010, ki sicer še ni dosegel predkrizne ravni, je bilo posledica okrevanja tujega povpraševanja, domae povpraševanje pa se je v letu 2010 ponovno skrilo. Zunanjetrgovinska odprtost se je poveala le nekoliko bolj kot v povpreju v EU, kjer se je v letu prej relativni obseg mednarodne menjave (izvoz in uvoz) skril precej manj kot pri nas. V primerjavi z majhnimi državami EU pa se je delež mednarodne menjave v BDP pri nas kljub vejemu padcu v predhodnem letu leta 2010 poveal skromneje. Leta 2009 se je gospodarska kriza mono negativno odrazila tudi na stanju vhodnih in izhodnih NTI, saj so bili tokovi vhodnih NTI prvi v zgodovini Slovenije negativni, tokovi izhodnih NTI pa so se znižali na zgolj 13 % tistih iz leta 2008. Kljub temu je bilo znižanje stopnje internacionalizacije z NTI ob visokem padcu BDP relativno majhno, kar pa ni spremenilo dejstva, da je relativni pomen NTI v Sloveniji bistveno nižji kot v veliki veini držav EU. Tokovi in spremembe stanj NTI v letu 2010, zlasti ponovno pozitivni prilivi vhodnih NTI, kažejo na postopno okrevanje in ponovno poveevanje NTI. Pri tem so bili prilivi vhodnih NTI leta 2010 veinoma rezultat nasprotnega procesa, ki smo mu bili pria v letu 2009, saj so veinoma izhajali iz poveanega kreditiranja slovenskih podružnic s strani njihovih tujih matinih podjetij in tudi reinvestiranja dobikov. To kaže, da se postopoma vraa zaupanje tujih matinih podjetij v njihove slovenske podružnice. Podobno sliko ponuja anketa med tujimi podružnicami v Sloveniji, saj je kar 79 % anketiranih napovedalo poveanje prodaje v letu 2011, 67 % pa jih je napovedalo tudi poveanje števila 19 Glej indikator Faktorska struktura blagovnega izvoza. 20 Na Madžarskem pa je bil delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu že v zaetku prejšnjega desetletja na zelo visoki ravni ve kot 30 % (Slovenija leta 2009 21,1 %, eška 23,1 %, Slovaška 26, 4 %), v obdobju 2000-2009 pa je nihal med 30 % in 37 %).
UMAR Poroilo o razvoju 2011 21 zaposlenih (IER-JAPTI, 2010). Kljub tem pozitivnim signalom pa je obseg NTI v Sloveniji prenizek, da bi lahko pomembneje prispeval k prestrukturiranju in izboljšanju konkurennosti slovenskega gospodarstva. Nastajanje novih podjetij, ki se je v obdobju konjunkture precej okrepilo, je bilo v razmerah gospodarske krize z zmanjšanjem poslovnih priložnosti, precej manj intenzivno. Zgodnja podjetniška aktivnost 21 , ki meri delež prebivalstva, ki se vkljuuje v podjetništvo, se je po rasti v obdobju 2005–2008 v letih 2009 in 2010 znižala približno na raven iz leta 2006. V obeh letih se je znižal predvsem delež nastajajoih podjetnikov, to je tistih, ki so v fazi ustanavljanja podjetja ali imajo podjetje, mlajše od 3 mesecev. Upad deleža nastajajoih podjetij je povezan z gospodarsko krizo, saj podatki kažejo na precejšen padec zgodnje podjetniške aktivnosti zaradi zaznanih poslovnih priložnosti, ki so bile glavni dejavnik rasti zgodnje podjetniške aktivnosti v letih gospodarske konjunkture. Delež novih podjetij (starih od 3 do 42 mesecev) pa se od leta 2008 ohranja približno na ravni, ki je znatno višja od povprene v predhodnem triletnem obdobju (2005–2007). Višji delež novih podjetnikov je spodbuden, saj pomeni, da se je po vejem številu nastajajoih podjetij v obdobju konjunkture v zadnjih letih poveal tudi delež tistih, ki so na trgu obstala ve kot tri mesece. Zgodnja podjetniška aktivnost je pri nas v letih pred gospodarsko krizo presegla povpreno v državah EU, za katere so na voljo podatki. Z zmanjšanjem v zadnjih dveh letih pa se je spustila približno na raven povpreja teh držav. Vendar pa se je v zadnjem letu v veini držav EU podjetniška aktivnost zaradi poslovnih priložnosti že okrepila, v Sloveniji pa se je nekoliko zvišal le delež podjetnikov zaradi nuje, kar lahko v doloeni meri povezujemo z izvajanjem ukrepa subvencioniranja samozaposlovanja brezposelnih v obdobju krize 22 . Z vidika nujnosti prestrukturiranja in izboljšanja konkurennosti slovenskega gospodarstva je treba imprej spodbuditi nastajanje novih podjetij, zlasti tistih, ki bi nastala na osnovi inovativnih idej na tehnološkem in netehnološkem podroju. Za to je treba poleg v ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj inovacij napore usmeriti tudi v izboljšanje regulatornega okolja za ustanavljanje in poslovanje podjetij. Raziskava o podjetniški klimi v Sloveniji (Intrastat, 2011) kaže, da ob dejavnikih, ki so povezani z gospodarsko krizo (predvsem plailna nedisciplina in upad prodaje), med pomembnimi ovirami za poslovanje podjetij že vrsto let ostajajo težave, ki izvirajo iz davne politike in birokracije. Na številne ovire za poslovanje podjetij kažejo tudi mednarodni indikatorji konkurennosti držav (WEF, IMD), kjer poleg zapletenosti birokratskih postopkov in obdavitve izstopajo še nefleksibilnost trga dela in slab dostop do finannih virov. Po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja je Slovenija v zadnjih letih naredila napredek predvsem na podroju enostavnosti ustanavljanja podjetij, premalo pa v podpori delovanja podjetij. Uvedba sistema e-VEM za vsa podjetja v letu 2008 je pomembno zmanjšala administrativna bremena in omogoila lažje in hitrejše ustanavljanje podjetij (as ustanovitve podjetja se je skrajšal na 3 dni ob samo še dveh predvidenih postopkih), še vedno pa se bodoi podjetniki sreujejo z administrativnimi ovirami in dolgotrajnostjo postopkov pri pridobivanju dodatnih dovoljenj oz. licenc za opravljanje posameznih reguliranih dejavnosti 23 . Izboljšanje je bilo zaznati tudi pri skrajšanih in bolj enostavnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in registraciji nepreminin, predvsem zaradi vzpostavitve registra nepreminin v letu 2008 in aktivnosti na podroju informatizacije zemljiške knjige. Kljub temu ostaja uvrstitev nizka, saj raziskava (podobno pa tudi raziskava WEF) ugotavlja, da pomembno oviro za poslovanje predstavlja neuinkovita državna birokracija. Za delovanje podjetij je sedaj potrebnih manj postopkov kot pred nekaj leti, kar je tudi znižalo neposredne stroške. Na znižanje administrativnih ovir in poenostavitev poslovnega okolja za podjetja vpliva tudi uresnievanje programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir 24 . Ostaja pa problem asovno dolgih postopkov pridobivanja razline dokumentacije in dovoljenj. V zadnjem letu pa glavno oviro za poslovanje podjetij predstavlja omejen dostop do financiranja, saj je kriza mono vplivala na razpoložljivost in stroške sredstev za poslovanje (kreditov in dolžniškega kapitala). 21 Podatki so iz raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM). Za podrobnejša pojasnila glej indikator Podjetniška aktivnost. 22 Glej indikator Podjetniška aktivnost. 23 Tovrstne administrativne ovire naj bi precej zmanjšala realizacija projekta EKT (vzpostavitev mednarodnega poslovnega portala), ki naj bi prinesla vejo transparentnost in enostavnost postopkov tudi s pomojo elektronske podpore. 24 Ve o tem gl. v poglavju 3.2. Institucionalna konkurennost.
Page 1 and 2: UMAR Poroilo o razvoju 2011 9 1.
Page 3 and 4: UMAR Poroilo o razvoju 2011 11 Sl
Page 5 and 6: UMAR Poroilo o razvoju 2011 13 st
Page 7 and 8: UMAR Poroilo o razvoju 2011 15 la
Page 9 and 10: UMAR Poroilo o razvoju 2011 17 Sl
Page 11: UMAR Poroilo o razvoju 2011 19 Sl
Page 15 and 16: UMAR Poroilo o razvoju 2011 23 1.
Page 17 and 18: UMAR Poroilo o razvoju 2011 25 Ok
Page 19 and 20: UMAR Poroilo o razvoju 2011 27 Pr
Page 21: UMAR Poroilo o razvoju 2011 29 po

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?