1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

More documents

Recommendations

Info

UMAR Poroilo o razvoju 2011 26 V celotnem obdobju izvajanja SRS ostaja glavna slabost tržnih storitev v Sloveniji nizka produktivnost, ki je posebej oitna v na znanju temeljeih storitvah, ki imajo v sodobnih gospodarstvih pomemben neposredni in posredni vpliv na poveanje uinkovitosti podjetniškega in javnega sektorja. Evropska komisija v komunikaciji o industrijski politiki posebej izpostavlja njihov pomen za krepitev uinkovitosti predelovalnih dejavnosti (COM(2010)614). eprav na znanju temeljee storitve uvajajo tehnološke inovacije na podlagi sodobnih tehnologij, so za te storitve kljune netehnološke inovacije in prilagajanje potrebam kupcev. Gre za uvajanje novih organizacijskih pristopov, poslovnih modelov, trženja in oblikovanja blagovnih znamk, ki poveujejo dodano vrednost storitev, kakovost in produktivnost ter krepijo uinkovitost celotnega gospodarstva 34 . Na tem podroju je bil v zadnjem obdobju zabeležen napredek, vendar so zaostanki iz preteklosti veliki. Brez dodatnih naporov poslovnega sektorja, ki bi moral vkljuevati tudi veje povezovanje med podjetji, in podpornih mehanizmov politike, bo težko dosei preboj na zunanjih trgih. Tudi instrumenti inovacijske politike so doslej v nezadostni meri upoštevali pomen in specifinosti netehnoloških inovacij, kar ni nudilo opore zlasti malim podjetjem za hitrejše uvajanje takšnih inovacij. Slednje zahtevajo predvsem visoko usposobljene zaposlene, specialistino znanje zunanjih ponudnikov in stalno vlaganje v razvoj kadrov na razlinih podrojih. Za spodbujanje inovativnosti in s tem izboljševanje konkurennosti je treba še naprej krepiti konkurenco, zlasti v reguliranih sektorjih. 1.3.2. Finanne storitve Slovenija je po vrednosti kazalnikov razvitosti finannega sektorja v letu 2010 precej nazadovala, zaradi esar se je velik zaostanek do razvitejših držav po naši oceni v tem letu še okrepil. Banke so se z najresnejšimi posledicami finanne krize, ki je sicer izbruhnila že sredi leta 2007, sooile šele v letu 2010. Obseg bilanne vsote bannega sektorja glede na BDP, ki se je krepil vse od leta 1996, se je v tako v letu 2010 prvi, odkar imamo primerljive podatke 35 , znižal. Zaostrovanje razmer v bannem sistemu pa so najbolj obutila podjetja, ki so nadpovpreno odvisna od bannega financiranja. Znižala se je tudi vrednost kazalnika tržne kapitalizacije delnic glede na BDP, ki je v primerjavi z najvišjo ravnjo iz leta 2007 upadel za slabi dve tretjini. Na slabo delujo slovenski trg kapitala kaže tudi tržnost delnic, ki je bila že v preteklosti med najnižjimi v EU, v letu 2010 pa se je še skoraj prepolovila. Zavarovalne premije glede na BDP so se v letu 2009, za katerega so na voljo zadnji razpoložljivi podatki, povišale, vendar je bilo to v veliki meri posledica obutnega zmanjšanja BDP, saj je bilo povišanje premij najnižje v zadnjih desetih letih. Razkorak do razvitejših držav se je sicer nekoliko zmanjšal, se je pa nekoliko okrepil na podroju življenjskih zavarovanj, ki so pomemben pokazatelj razvitosti zavarovalniške dejavnosti. Slovenija pa na tem podroju zaostaja tudi za nekaterimi novimi državami lanicami EU. Banni viri, ki so najpomembnejši vir financiranja slovenskih podjetij, so v asu krize precej omejeni. Potem ko so banke v letu 2009 potrebno likvidnost za poplailo zapadlih tujih obveznosti pridobivale s pomojo države in ECB, je država v letu 2010 zaela postopoma umikati depozite iz bannega sistema. Njihov neto odliv je v letu 2010 dosegel 853,5 mio EUR. Banke so mono zmanjšale tudi obseg obveznosti do evrosistema, za poplailo svojih obveznosti pa so poiskale druge vire. Tako so zmanjšale vloge pri ECB in tujih bankah. Medtem ko ECB še naprej ponuja kratkorone vire financiranja po fiksni obrestni meri v neomejenem obsegu, pa je lani zaela opušati nekatere ukrepe, sprejete ob zaostrovanju na mednarodnih finannih trgih ob koncu leta 2008. Tako ni ve na voljo 12-mesenih operacij dolgoronejšega refinanciranja, kar je skrilo ponudbo dolgoronejših virov financiranja. V letu 2010 so bili glavni viri dolgoronih sredstev prestrukturiranje ronosti vlog gospodinjstev 36 , izdaje obveznic z državnim jamstvom 37 , v manjši meri pa je tudi država okrepila dolgorone depozite. 34 Storitve in storitvene inovacije imajo osrednjo vlogo pri uresnievanju strategije EU2020, zato jih je treba upoštevati pri oblikovanju industrijske in inovacijske politike (Expert Panel on Service Innovation Report, 2011). 35 Od leta 1994. 36 Delež dolgoronih vlog gospodinjstev se je v letu 2010 okrepil za slabih 8 o. t., na 28,0 %, kar je po naši oceni posledica skromne razpoložljivosti tujih virov. Tako so se bile banke prisiljene osredotoiti se na gospodinjstva in jih z nadpovprenimi obrestnimi merami spodbuditi k dolgoronejšemu varevanju. Priliv teh dolgoronih virov pa so se ob koncu leta mono umirili. 37 Pretežen del tega odpade na obveznice SID banke, v višini 750 mio EUR.
UMAR Poroilo o razvoju 2011 27 Pritisk na likvidnost bank bo tudi v prihodnje precej velik, banke pa se bodo morale ob omejenih domaih virih še naprej financirati na mednarodnih finannih trgih, kjer so razmere še vedno negotove. Neto odplaila tujih kreditov in vlog so bila sicer v letu 2010 na precej nižji ravni kot leto pred tem 38 , a njihov obseg ostaja še naprej razmeroma velik. Banke so konec leta imele za približno 15 mrd EUR obveznosti do tujih bank, približno polovico teh pa zapade v dveh letih 39 . Za pridobitev dolgoronejših finannih virov na mednarodnih finannih trgih je v trenutnih razmerah še posebno pomembna finanna trdnost bank, ki jo med drugim lahko merimo tudi s kolinikom temeljnega kapitala. Slovenski banni sistem spada med države z nižjim obsegom temeljnega kapitala glede na tveganju prilagojeno aktivo. Vrednost kazalnika na konsolidirani osnovi je bila v letu 2009 pod povprejem EU in se je do konca junija 2010 še znižala, medtem ko se je po podatkih ECB vrednost kazalnika za veje banne skupine v prvi polovici preteklega leta še nekoliko poveala. Glede na hitro poslabševanje kakovosti banne aktive pa lahko priakujemo, da se bo kapitalska ustreznost slovenskega bannega sistema še naprej slabšala. Ob poslabšani bonitetni oceni treh najvejih bank v državi ob koncu leta 2010 bo to še otežilo in podražilo pridobivanje prepotrebnih virov financiranja, kar se lahko odrazi v še višjih aktivnih obrestnih merah in tudi v obutnejšem zmanjševanju obsega bannih naložb. Slika 9: Kolinik temeljnega Tier 1 kapitala v državah lanicah EU 22 20 18 2008 2009 jun. 2010 EU 2008 EU 2009 16 14 12 10 V % 8 6 4 2 0 Malta Luksemburg Bolgarija Finska Danska Belgija Romunija Nizozemska eška Poljska Madžarska Slovaška Grija Latvija Nemija Švedska Francija Zdr. … EU Irska Ciper Estonija Avstrija Španija Litva Slovenija Italija Portugalska Vir: EU Banking Sector Stability, 2010; Stabilnost slovenskega bannega sistema, 2010. Potem ko je finanna kriza razmeroma hitro vplivala na likvidnost slovenskega bannega sistema, je nekoliko z zamikom uinkovala tudi na kakovost naložb. Delež nedonosnih terjatev se je zael krepiti šele v letu 2009, ta proces pa se je v letu 2010 še poglobil. Na pospešeno slabšanje kakovosti bannih naložb je vplivala predvsem velika izpostavljenost slovenskega bannega sistema do podjetij, ki so bila vpletena v prevzemne aktivnosti, in do podjetij povezanih z gradbeništvom. Najbolj izstopa gradbeništvo, kjer je bilo poveanje nedonosnih terjatev v zadnjih dveh letih 530-odstotno, medtem ko se je obseg vseh nedonosnih terjatev v tem obdobju poveal za 115 %. Nedonosne terjatve v dejavnostih, ki jih povezujemo s prevzemnimi aktivnostmi in gradbeništvom 40 , so ob koncu leta 2010 znašale 786,3 mio EUR, kar predstavlja ve kot 40 % vseh nedonosnih terjatev. V letu 2010 so se zaele nekoliko moneje poveevati nedonosne terjatve do tujcev in do gospodinjstev, kar je po naši oceni lahko že posledica zaostrenih razmer na trgu dela. Pri gospodinjstvih se sicer delež nedonosnih terjatev zaradi velikega obsega celotnih kreditov ni moneje okrepil. V zadnjem letu se tveganja moneje poveujejo tudi v dejavnosti trgovine, ki predstavlja slabo desetino vseh terjatev slovenskega bannega sektorja 41 . Banke so tako zaradi hitrega poslabševanja kakovosti banne aktive v letu 2010 oblikovale 798,0 mio EUR dodatnih 38 Banke so neto odplaale za 1,5 mrd EUR tujih kreditov in vlog, kar je za dobro polovico manj kot v letu 2009. 39 Ocena na osnovi podatka za oktober, objavljenega v Stabilnosti slovenskega bannega sistema (december 2010). 40 Te dejavnosti so: proizvodnja živil, pija in tobanih izdelkov, gradbeništvo, finanne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremininami ter strokovne znanstvene in tehnine dejavnosti. 41 Obseg terjatev, razvršenih v bonitetni razred C, se je v tej dejavnosti leta 2010 poveal za 2,4-krat.
Page 1 and 2: UMAR Poroilo o razvoju 2011 9 1.
Page 3 and 4: UMAR Poroilo o razvoju 2011 11 Sl
Page 5 and 6: UMAR Poroilo o razvoju 2011 13 st
Page 7 and 8: UMAR Poroilo o razvoju 2011 15 la
Page 13 and 14: UMAR Poroilo o razvoju 2011 21 za
Page 15 and 16: UMAR Poroilo o razvoju 2011 23 1.
Page 17: UMAR Poroilo o razvoju 2011 25 Ok
Page 21: UMAR Poroilo o razvoju 2011 29 po

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?