1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>UMAR</strong> Poroilo o razvoju 2011<br />
17<br />
<br />
<br />
Slika 5: Realni stroški dela na zaposlenega <strong>in</strong> komponente, Slovenija <strong>in</strong> EU, medletno<br />
RULC Slovenija RULC EU Produktivnost Slovenija<br />
Produktivnost EU Sredstva na zap. Slovenija Sredstva na zap. EU<br />
9<br />
Medletna <strong>rast</strong>, v %<br />
6<br />
3<br />
0<br />
-3<br />
-6<br />
-9<br />
Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4<br />
Vir: SI-STAT – Ekonomsko podroje, 2011; Eurostat Portal Page – Economy and F<strong>in</strong>ance, 201<strong>1.</strong><br />
Slika 6: Relativna dobikonosnost* (v primerjavi s trgov<strong>in</strong>skimi partnericami), Slovenija, lanice evrskega<br />
obmoja<br />
5<br />
Stopnje <strong>rast</strong>i, v %<br />
4<br />
3<br />
2<br />
1<br />
0<br />
-1<br />
-2<br />
-3<br />
-4<br />
-5<br />
Slovenija<br />
Slovaška<br />
Q1 –Q3 10/ 2008<br />
Ciper<br />
F<strong>in</strong>ska<br />
Francija<br />
Nemija<br />
Avstrija<br />
Vir: ECB Portal Page, 2011; prerauni <strong>UMAR</strong>.<br />
Opomba: * Relativna dobikonosnost je izraunana na osnovi razmerja med relativnim deflatorjem BDP <strong>in</strong> relativnimi stroški dela na enoto proizvoda.<br />
Slovenija je v obdobju gospodarske krize izpadla iz skup<strong>in</strong>e držav z nadpovpreno <strong>rast</strong>jo tržnega deleža <strong>in</strong> se<br />
uvrstila v skup<strong>in</strong>o držav z nadpovprenim poslabšanjem izvozne konkurennosti. Slovenija je bila v obdobju<br />
2000–2007 v skup<strong>in</strong>i držav EU z relativno visoko <strong>rast</strong>jo tržnega deleža na svetovnem trgu, eprav poasnejšo<br />
od ve<strong>in</strong>e drugih novih lanic EU. Z gospodarsko krizo pa se je tržni delež Slovenije na globalnem trgu zael<br />
zmanjševati. Sprva, v obdobju 2008–2009, je bila izguba tujih trgov relativno majhna. V letu 2009 smo namre<br />
na raun mone <strong>rast</strong>i izvoza cestnih vozil v EU (zlasti v Francijo <strong>in</strong> Nemijo), ki je bila spodbujena s<br />
subvencijami za nakup osebnih vozil v nekaterih državah EU, beležili le rahlo znižanje tržnega deleža po<br />
obsegu izvoza relativno pomembne skup<strong>in</strong>e proizvodov stroji <strong>in</strong> naprave, kar je bilo predvsem posledica padca<br />
tržnega deleža elektr<strong>in</strong>ih strojev <strong>in</strong> aparatov, pa tudi <strong>in</strong>dustrijskih <strong>in</strong> specialnih strojev. Poleg tega se je v tem<br />
obdobju še nadaljevala <strong>rast</strong> tržnega deleža za slovenski izvoz prav tako pomembne skup<strong>in</strong>e kem<strong>in</strong>i proizvodi,<br />
Luksemburg<br />
Belgija<br />
Malta<br />
Nizozemska<br />
Italija<br />
Irska<br />
Španija<br />
Grija
Change language