1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
10
Bruto domai proizvod se je ob okrepljenem izvoznem povpraševanju in relativno visokem prispevku
spremembe zalog v letu 2010 poveal za 1,2 %. Pozitivni signali za gospodarsko aktivnost so iz tujega
povpraševanja prihajali že v drugi polovici leta 2009, v letu 2010 pa so se še okrepili. Rast izvoza je temeljila na
tehnološko zahtevnejših proizvodih. Za okrevanje je bilo kljuno mednarodno okolje v glavnih partnericah EU,
vendar pa so se tudi ti impulzi tekom leta upoasnili, kar je bilo skladno z upoasnjevanjem gospodarske rasti v
teh državah zaradi nižje rasti svetovne trgovine, izteka zaasnih spodbud in uvajanja varevalnih ukrepov za
znižanje javnofinannih primanjkljajev. Rast izvoza izven EU pa je bila nižja zaradi nadaljnjega realnega padca
izvoza na trge nekdanje Jugoslavije. Regionalna usmerjenost slovenskega izvoza izven EU, z visokim deležem
trgov nekdanje Jugoslavije, se je poleg relativno slabše tehnološke strukture slovenskega izvoza lani pokazala
za dejavnik, ki vpliva na poasnejše okrevanje izvoza v primerjavi z nekaterimi drugimi državami EU. Hitrejše
okrevanje bruto domaega proizvoda v Sloveniji pa so zavirali zlasti domai dejavniki. Domaa potrošnja je
namre raven iz leta 2009 presegla le za 0,4 %, za ravnijo iz leta 2009 pa je zaostajala predvsem v segmentu
gradbenih investicij. Gradbeništvo, ki je bilo v preteklih letih panoga z nadpovpreno rastjo aktivnosti, se je tudi
v letu 2010 mono skrilo (na raven iz leta 2005). Poleg padca naroil za vse tipe gradenj (najbolj se je od
zaetka krize znižala gradnja stanovanj) je položaj v gradbeništvu še dodatno poslabšala mona zadolženost in
težave v bannem sektorju, ki so se lani še zaostrile 3 . Te so po naši oceni skozi leto postajale tudi vse
pomembnejši zaviralni dejavnik financiranja investicij v opremo in stroje, ki so raven iz leta 2009 sicer presegle
za 6,8 %. Po nadpovpreni rasti gradbene dejavnosti v predhodnih letih, zaradi katere je njen delež v BDP do
leta 2008 zrasel na 7,3 % (v EU 5,8 %), je bil padec gradbene aktivnosti v Sloveniji v letih 2009 in 2010 skupaj
eden najvejih v EU in pomemben dejavnik vejega padca investicij v Sloveniji v primerjavi z EU, s tem pa tudi
zaostajanja v okrevanju gospodarske rasti. Ta je v evrskem obmoju lani dosegla 1,7 % (v EU 1,8 %). Poleg
hitrejšega okrevanja izvoza in manjšega znižanja investicij je k višji gospodarski rasti v EU prispevala tudi rast
potrošnje gospodinjstev. Potrošnja gospodinjstev je sicer po revidiranih podatkih tudi v Sloveniji dosegla rahlo
rast (0,5 %). Vendar je treba pri tem nujno opozoriti, da trenutne plailnobilanne podlage v letu 2009 še ne
predstavljajo prave osnove za izraun, saj podatki še niso dokonni, zato po naši oceni pozitivne stopnje rasti
zasebne potrošnje v letu 2010 ne odražajo nujno dejanske krepitve potrošnje slovenskih gospodinjstev 4 . Rast
potrošnje države, ki je bila v letih 2008 in 2009 višja kot v EU, pa se je pod vplivom varevalnih ukrepov tudi pri
nas lani znižala (na 0,8 %) in je bila podobna kot v EU. Visok prispevek h gospodarski rasti v Sloveniji pa je lani
izhajal iz spremembe zalog (1,6 o. t.), potem ko so se po monem padcu v letu 2009 zaloge lani poveale. V
primerjavi z EU je bil ta prispevek v Sloveniji precej višji.
3 Glej tudi poglavje 1.3.2. Finanne storitve.
4 Na to kažejo tudi podatki na trgu dela o gibanju zaposlenosti in plaah, realizacija prihodka v trgovini ter ostali kazalniki potrošnje
gospodinjstev v lanskem letu.