1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>UMAR</strong> Poroilo o razvoju 2011<br />
22<br />
<br />
<br />
Tabela 2: Uvrstitev Slovenije po raziskavi Svetovne banke o enostavnosti poslovanja<br />
Uvrstitev<br />
2010<br />
Uvrstitev<br />
2011<br />
Sprememba<br />
2011/2010<br />
Uvrstitev<br />
2010<br />
Uvrstitev<br />
2011<br />
Sprememba<br />
2011/2010<br />
Med vsemi (183) državami<br />
Med državami Evropske unije<br />
Enostavnost poslovanja 43 42 +1 18 17 +1<br />
Ustanovitev podjetja 25 28 -3 5 6 -1<br />
Pridobivanje gradbenih dovoljenj 63 63 0 16 16 0<br />
Registracija neprem<strong>in</strong><strong>in</strong> 109 97 +12 23 22 +1<br />
Pridobivanje posojil 109 116 -7 25 25 0<br />
Zašita <strong>in</strong>vestitorjev 20 20 0 4 4 0<br />
Plaevanje davkov 81 80 +1 18 17 +1<br />
Mednarodno poslovanje 86 56 +30 24 20 +4<br />
Sodna uveljavitev pogodb 60 60 0 19 19 0<br />
Zapiranje podjetja 40 38 +2 16 16 0<br />
Vir: Do<strong>in</strong>g Bus<strong>in</strong>ess, Svetovna banka, 2010<br />
Opomba: V razvrstitev je bilo vkljuenih 183 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. V raziskavo je<br />
uvršenih 26 lanic EU (razen Malte).<br />
<strong>1.</strong>3. Poveanje konkurenne sposobnosti storitvenih dejavnosti<br />
Prestrukturiranje gospodarstva v smeri storitvenih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo je bilo do<br />
sedaj prepoasno za doseganje cilja SRS, eprav se je z gospodarsko krizo, v kateri so bile bolj prizadete<br />
nestoritvene dejavnosti, delež storitev v strukturi gospodarstva kratkorono precej okrepil. Relativni obseg<br />
storitev (G-P) je bil v obdobju 2005–2008 skoraj nespremenjen (okoli 63 % dodane vrednosti), v letu 2009 pa se<br />
je ob monem skrenju predelovalnih dejavnosti <strong>in</strong> gradbeništva poveal na 66,5 %. eprav je to blizu ciljni<br />
vrednosti SRS za leto 2013 (67 %), je mono poveanje deleža storitev deloma prehodne narave, saj lahko v<br />
asu gospodarskega okrevanja priakujemo ponovno razmeroma visoke <strong>rast</strong>i obsega nestoritvenih dejavnostih.<br />
Zaostanek Slovenije za EU po deležu storitev v strukturi dodane vrednosti gospodarstva je v letu 2009 še<br />
vedno znašal skoraj 8 odstotnih tok, v celotnem obdobju izvajanja SRS pa se niso bistveno zmanjšale niti<br />
strukturne razlike v primerjavi s povprejem EU. Slovenija se od evropskega povpreja razlikuje predvsem po<br />
precej nižjem deležu tržnih, zlasti na znanju temeljeih storitev (poslovne, telekomunikacijske, f<strong>in</strong>anne) <strong>in</strong><br />
višjem deležu tržnih tradicionalnih storitev (trgov<strong>in</strong>a, gost<strong>in</strong>stvo, transport). Ima pa tudi nekoliko nižji delež<br />
javnih storitev, kjer od povpreja EU odstopa predvsem zaradi slabše razvitosti izvajanja nekaterih dejavnosti<br />
(predvsem zdravstva <strong>in</strong> socialnega varstva) izven sektorja država 25 .<br />
Tabela 3: Razlika med Slovenijo <strong>in</strong> povprejem EU glede deleža storitev v strukturi bruto dodane vrednosti<br />
gospodarstva, v odstotnih tokah*<br />
2000 2005 2006 2007 2008 2009<br />
Storitve (G–P) -8,6 -8,4 -8,2 -8,7 -8,4 -7,6<br />
Tržne storitve (G–K) -6,7 -6,0 -5,5 -5,0 -4,7 -4,9<br />
Trgov<strong>in</strong>a, gost<strong>in</strong>stvo, transport (G–I) -1,1 0,2 0,3 1,1 1,3 1,0<br />
F<strong>in</strong>anne <strong>in</strong> poslovne storitve (J–K) -5,6 -6,2 -5,8 -6,1 -6,0 -5,9<br />
Nef<strong>in</strong>anne tržne storitve (G–K; brez J) -6,5 -4,7 -4,9 -4,1 -3,8 -4,2<br />
Javne storitve (L–P) -1,9 -2,4 -2,7 -3,7 -3,7 -2,7<br />
Vir: Eurostat Portal Page – Economy and F<strong>in</strong>ance – National Accounts by 6 branches, 201<strong>1.</strong><br />
Opomba: * Negativni predznak pomeni, da je delež dejavnosti v Sloveniji nižji kot v povpreju EU.<br />
<br />
25 Ve o razvitosti <strong>in</strong> dostopnosti javnih storitev glej v poglavju 4. Moderna socialna država.