1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
24
inovacije 30 oziroma njihova kombinacija s tehnološkimi inovacijami, saj to omogoa boljše izkorišanje tržnega
potenciala novih proizvodov in storitev. Upoštevajo širšo opredelitev inovacij, ki obsega tehnološke in/ali
netehnološke inovacije, je znašal delež inovacijsko aktivnih storitvenih podjetij v obdobju 2006–2008 46,1 % in
kaže na majhen zaostanek Slovenije za povprejem EU (2,4 o. t.), ki pa je znaten v primerjavi z inovacijsko
najbolj uspešnimi državami 31 (Nemija 26,5 o. t., Portugalska 17,8 o. t.). Podobne ugotovitve veljajo tudi, e
upoštevamo samo na znanju temeljee storitve, ki sicer sodijo med nadpovpreno inovativne storitve. Najveji
problem ostaja nizka inovacijska aktivnost malih storitvenih podjetij, posebej glede netehnoloških inovacij.
eprav je takšno stanje posledica ve dejavnikov, na primer dejstva, da mala podjetja pogosto nastajajo iz nuje
in da nimajo velikih želja po rasti, velja opozoriti tudi na neustreznost ukrepov inovacijske politike za podporo
inovacijski dejavnosti v storitvenih podjetjih, kjer je delež malih podjetij posebej velik. Nezadostna inovacijska
aktivnost storitvenih podjetij je pomemben zaviralni dejavnik za njihov prodor na tuje trge.
Znaki pomanjkanja konkurence v storitvah se že vrsto let kažejo predvsem v nekaterih mrežnih dejavnostih
in v posameznih trgovinskih panogah, pri emer je v zadnjih letih ponekod zaznati znake izboljšanja. V letu
2009, ko je v razmerah gospodarske krize prišlo do intenzivnejšega krenja nekaterih delov gospodarstva, se je
število visokokoncentriranih 32 panog, pa tudi njihov delež v skupnem prihodku, povealo, kar je verjetno
posledica dejstva, da so se v zaetnem obdobju krize veja podjetja z racionalizacijo stroškov laže prilagodila
zaostrenim gospodarskim razmeram kot manjša in tako utrdila svoj položaj v panogi. Med visokokoncentriranimi
panogami, ki tudi v mednarodnem merilu izstopajo po višini pribitkov, ostajajo nekatere mrežne dejavnosti
(pošta in telekomunikacije), mednje pa se uvršajo tudi posamezne trgovske panoge (trgovina na drobno v
nespecializiranih prodajalnah pretežno z živili, nekateri deli trgovine na debelo). Podrobnejša analiza
posameznih telekomunikacijskih trgov v veini primerov kaže v zadnjih letih postopno zmanjševanje tržnega
deleža prevladujoega operaterja in približevanje povprenim vrednostim v EU (glej Okvir 1). Spremembe v
smeri poveevanja konkurence so po letu 2006 znailne tudi za pomemben del trgovine na drobno z živili
(nespecializirane prodajalne pretežno z živili), kjer je v prvi polovici prejšnjega desetletja s propadanjem manjših
trgovcev z živili in krepitvijo pomena velikih hipermarketov prišlo do skokovitega poveanja koncentracije, v
zadnjih letih (2007–2009) pa se je z vstopom nekaterih novih tujih trgovskih verig na slovenski trg stopnja
koncentracije zmanjšala, eprav ostaja visoka 33 . V dejavnosti pošte, kjer imamo enega samega ponudnika
storitev, lahko, glede na popolno liberalizacijo trga poštnih storitev z letom 2011, krepitev konkurence
priakujemo v prihodnjih letih. V posameznih panogah trgovine na debelo, med katerimi po višini pribitkov v
mednarodnem merilu izstopata trgovina na debelo z gorivi in trgovina na debelo s tobanimi izdelki, pa se je v
zadnjem obdobju koncentracija precej poveala.
30 Gre za inovacije na podroju organizacije (npr. novi poslovni modeli, organizacija verige dodane vrednosti, upravljanje kakovosti;
novi naini organizacije odnosov s kupci in dobavitelji kot npr. partnerstva, outsourcing in nove metode dela in odloanja, kot npr.
timsko delo, sistemi izobraževanja in usposabljanja zaposlenih) in/ali trženja (npr. novosti v oblikovanju, novi mediji in tehnike za
promocijo).
31 Glej indikator Inovacijska aktivnost podjetij.
32 Merjena s Hirchman-Herfindahlovim indeksom (HHI) koncentracije. Po tem merilu je visoka koncentracija pri vrednostih indeksa
nad 1800.
33 Vrednosti HHI za to panogo se je od 3.387 v letu 2006 znižala na 2694 v letu 2009.