1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
12
Storitve
EA
SI
Energija
Ne-energetsko
industrijsko blago
Nepredelana hrana
Predelana hrana, alkohol,
tobak in tobani izdelki
Skupaj HICP
-0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5
V o.t.
Vir: Eurostat portal page – Harmonised indices of consumer prices, 2011.
Rast pla je bila v obdobju od 2008 do 2010 mono zaznamovana s krizo v gospodarstvu in z uvajanjem
reforme pla v javnem sektorju. V drugi polovici leta 2008 je krepitev rasti pla zasebnega sektorja zadnjih let
prekinila gospodarska kriza ter z njo zaostreni pogoji poslovanja in padec naroil. Zasebni sektor se je na to
najprej odzval z manjšim obsegom opravljenih nadur in skrajševanjem delovnega asa, kar se je nadaljevalo
tudi v letu 2009. Nominalna rast bruto plae v zasebnem sektorju se je v letu 2009 zelo upoasnila (s 7,8 % na
1,8 %), ob precejšnji spremembi v strukturi zaposlenih zaradi odpušanj zaposlenih pretežno z nizkimi plaami
pa je bila še višja, kot bi bila ob predpostavki nespremenjene strukture zaposlenih (0,9-odstotna). V letu 2010
se je rast bruto plae v zasebnem sektorju ponovno okrepila (5,2 %). Na rast je vplival predvsem dvig
minimalne plae (okoli 3 o. t.), prav tako pa je bil lani še prisoten uinek sprememb v strukturi zaposlenosti
sektorja (okoli 0,5 o. t). V obeh letih so bila z vidika prilagajanja gospodarskim razmeram nepriakovana le
izplaila božinic in trinajstih pla, ki so bila le rahlo skromnejša kot v letu 2008. Njihova višina in delež
zaposlenih, ki jih prejmejo, sta bila, kot vseskozi, poleg finannih in zavarovalniških dejavnosti najvišja v
dejavnostih z velikim lastništvom države, to je v oskrbi z elektriko in plinom, oskrbi z vodo, ter rudarstvu. Za leti
2011 in 2012 je Vlada sprejela priporoila, da se prejemki iz naslova poslovne uspešnosti v javnih podjetjih in
gospodarskih družbah, ki so v veinski lasti države, ne izplaujejo 6 . V javnem sektorju do prilagoditve v letu
2008 še ni prišlo; v primerjavi s predhodnim letom se je rast pla mono okrepila in bila tudi višja kot v
zasebnem sektorju. Zaetek krize je namre sovpadel z zaetkom izvajanja ve let nartovane plane reforme s
ciljem odprave planih nesorazmerij med posameznimi poklicnimi skupinami v javnem sektorju, kar je imelo za
posledico relativno visoko rast pla prav v obdobju, ko so se plae v zasebnem sektorju že priele umirjati. Prvi
dve etrtini sredstev za odpravo planih nesorazmerij sta bili tako izplaani avgusta 2008 7 in januarja 2009, kar
je vplivalo na visoko rast pla v letu 2008 (9,7 %), v letu 2009 pa je bila že nekoliko nižja (6,5 %), saj so bili
tekom leta sprejeti ukrepi, ki so jo deloma zajezili, v letu 2010 pa povsem zaustavili (0,0 %) 8 . Lanskoletna
6
Vlada je za leti 2011 in 2012 22.7.2010 sprejela Priporoila o omejitvi pla in drugih osebnih prejemkov zaposlenih v javnih podjetjih
in gospodarskih družbah, ki opravljajo gospodarske javne službe, ki veljajo tako za javna podjetja in gospodarske družbe, ki so v
neposredni veinski lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, za njihove odvisne družbe ter vse nadaljnje odvisne družbe. V
njih je bilo sprejeto priporoilo, da se v letih 2011 in 2012 ne izplaujejo izredni osebni prejemki iz naslova poslovne uspešnosti
(božinica, trinajsta plaa,..), prihranjena sredstva pa se namenijo za razvojna sodelovanja. Prav tako je bilo sprejeto priporoilo
glede višine regresa za letni dopust, in sicer, da se ta izplaa v višini minimalne plae. Vlada je pozvala uprave in nadzorne svete
oziroma upravne odbore gospodarskih družb, da ravnajo v skladu s temi priporoili.
7 Prva etrtina je bila izplaana s poraunom od maja 2008 naprej.
8 Vlada in socialni partnerji so v letih 2009 in 2010 podpisali tri dogovore, ki so bili realizirani s pripadajoimi aneksi h Kolektivni
pogodbi za javni sektor ter s sprejemom zakonov, in sicer: Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih