1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
13
stagnacija pla, ki naj bi se glede na sprejete dogovore nadaljevala tudi v letu 2011, bo tako kratkorono
prispevala k stabilizaciji javnih financ. Dolgorono pa dogovori niso omejili rasti stroškov dela v javnem sektorju,
temve so, upoštevajo tudi morebitno nadaljnjo rast zaposlenosti v teh dejavnostih, rast le preložili na
prihodnja leta, ko lahko priakujemo ponovno precejšnje zvišanje stroškov dela v javnem sektorju. To pomeni
tudi ohranjanje visokih nihanj v gibanju pla v javnem sektorju med leti. Glede na priakovano nadaljnje
zvišanje stroškov dela v javnem sektorju ob dokonni implementaciji novega planega sistema javnega sektorja
bi bilo zato treba sprejeti uinkovitejše ukrepe za omejitev rasti števila zaposlenih v javnem sektorju oziroma za
njihovo zmanjševanje ter usklajevanje pla v javnem sektorju prilagoditi gibanju produktivnosti dela.
Slika 3: Nominalna rast bruto plae na zaposlenega in produktivnost dela
14
12
Bruto plaa na zap. Zasebni sektor Javni sektor Produktivnost dela
Medletna nominalna rast, v %
10
8
6
4
2
0
-2
-4
-6
Q1 06 Q2 Q3 Q4 Q1 07 Q2 Q3 Q4 Q1 08 Q2 Q3 Q4 Q1 09 Q2 Q3 Q4 Q1 10 Q2 Q3 Q4
Vir: SI-STAT podatkovni portal – Demografsko socialno podroje – Trg dela, 2011.
Po monem poslabšanju stanja javnih financ v letu 2009, ki je bilo predvsem posledica vpliva gospodarske
krize in deloma tudi strukturnih dejavnikov, v letu 2010 ni prišlo do bistvenega izboljšanja. Primanjkljaj sektorja
država se je v letu 2010 ohranil na visoki ravni (5,5 % BDP) in je bil le za 0,5 o. t. nižji kot leta 2009, ko se je
stanje javnih financ mono poslabšalo (za 4,2 o. t. BDP glede na leto 2008), tako da ni prišlo do opaznejšega
premika pri javnofinanni konsolidaciji 9 . Prihodki so se nekoliko povišali, njihova rast in struktura pa sta v veliki
meri sledili makroekonomskim razmeram, le v segmentu trošarin in davka od dohodka pravnih oseb so na
gibanja prilivov vplivali tudi ukrepi fiskalne politike, vkljuno z davno reformo v predkriznem obdobju. Nekoliko,
eprav manj kot prihodki, so se v letu 2010 nominalno nekoliko poveali tudi izdatki. Najhitreje sta narašali
skupini izdatkov, povezani z narašajoim zadolževanjem in poslabšanimi razmerami na trgu dela (narašajoe
število brezposelnih in socialno ogroženih). V nasprotju z ukrepi, predvidenimi v Programu stabilnosti –
makroekonomskih razmer za obdobje 2009-2010 (24.2.2009), Dogovor o ukrepih na podroju pla v javnem sektorju za obdobje
december 2009-november 2011 (28.10.2009) in Dogovor o ukrepih na podroju pla in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti
2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 89/10), Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (ZIUZGK - Uradni list RS, št. 98/09),
Zakon o zaasnem znižanju pla funkcionarjev (Uradni list RS, št. 20/09, 13/10), Zakon o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št.
94/10), Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 23/09), Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi za javni sektor
(Uradni list RS, št. 91/09), Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 89/10). Na tej podlagi je bilo
premaknjeno izplailo tretje in etrte etrtine sredstev za odpravo planih nesorazmerij (na obdobje po preseganju 2,5-odstotne
gospodarske rasti), za eno leto so zamrznjena napredovanja na delovnem mestu v višji plani razred, zaostril se je mehanizem
usklajevanja pla z inflacijo, višina regresa za letni dopust je ostala v višini iz leta 2008, zaasno je ukinjeno izplaevanje redne
delovne uspešnosti, omejen pa je tudi obseg sredstev za izplailo poveanega obsega dela. V primeru, da do teh dogovorov ne bi
prišlo, bi bila rast pla zaposlenih v javnem sektorju v letih 2009 in 2010 podobno visoka kot v letu 2008.
9 Rebalans prorauna za leto 2010, ki je bil sprejet julija 2010, je le uskladil odhodke z nižje ocenjenimi prihodki in ni prispeval h
konsolidaciji javnih financ preteklem letu.