1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
16
45%
40%
35%
30%
25%
20%
15%
10%
5%
0%
1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Vir: Bilten Banke Slovenije, 2011.
1.2. Poveanje konkurennosti in spodbujanje podjetniškega razvoja
Stroškovna konkurennost slovenskega gospodarstva se je v letih 2008 in 2009 mono poslabšala, pozitivni
premiki v letu 2010 pa so bili med manjšimi v EU. Stabilna gibanja na podroju stroškovne konkurennosti v
prvih letih izvajanja SRS so se zaela poslabševati že nekoliko pred zaetkom gospodarske krize, ko so se v
letu 2008 stroški dela na enoto proizvoda zaradi relativno visoke rasti pla (v zasebnem in javnem sektorju)
poveali precej bolj kot v EU. Poslabševanje stroškovne konkurennosti se je v letu 2009 nadaljevalo, saj smo
ob približno dvakrat vejem skrenju gospodarske aktivnosti kot v povpreju v EU, ki je vodilo v moan padec
produktivnosti, ponovno zabeležili precej višjo rast stroškov dela na enoto proizvoda kot v povpreju v EU. V
letu 2010 so se ob ponovni rasti produktivnosti stroški dela na enoto proizvoda znižali, vendar je bilo njihovo
znižanje med manjšimi v EU. V primerjavi z EU smo namre imeli predvsem zaradi dviga minimalne plae višjo
rast stroškov dela. Izboljšanje produktivnosti je bilo lani sicer veje kot v EU, vendar je šlo pri tem v veliki meri
za nihaj navzgor po monem padcu leto prej. Pri tem je poveanje produktivnosti pri nas v veji meri kot v EU
izhajalo iz znižanja zaposlenosti, gospodarska rast pa je bila šibkejša kot v EU. Takšno poslabšanje stroškovne
konkurennosti v asu krize je vplivalo na znižanje dobikonosnosti slovenskega gospodarstva, ki je bilo med
državami evrskega obmoja najveje (gl. Slika 6). To pomeni, da so se možnosti za okrevanje slovenskih
podjetij z lastnimi viri zaradi poslabšanja stroškovne konkurennosti v obdobju krize zmanjšale bolj kot v drugih
državah evrskega obmoja.