1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

UMAR Poroilo o razvoju 2011
21
zaposlenih (IER-JAPTI, 2010). Kljub tem pozitivnim signalom pa je obseg NTI v Sloveniji prenizek, da bi lahko
pomembneje prispeval k prestrukturiranju in izboljšanju konkurennosti slovenskega gospodarstva.
Nastajanje novih podjetij, ki se je v obdobju konjunkture precej okrepilo, je bilo v razmerah gospodarske krize
z zmanjšanjem poslovnih priložnosti, precej manj intenzivno. Zgodnja podjetniška aktivnost 21 , ki meri delež
prebivalstva, ki se vkljuuje v podjetništvo, se je po rasti v obdobju 2005–2008 v letih 2009 in 2010 znižala
približno na raven iz leta 2006. V obeh letih se je znižal predvsem delež nastajajoih podjetnikov, to je tistih, ki
so v fazi ustanavljanja podjetja ali imajo podjetje, mlajše od 3 mesecev. Upad deleža nastajajoih podjetij je
povezan z gospodarsko krizo, saj podatki kažejo na precejšen padec zgodnje podjetniške aktivnosti zaradi
zaznanih poslovnih priložnosti, ki so bile glavni dejavnik rasti zgodnje podjetniške aktivnosti v letih gospodarske
konjunkture. Delež novih podjetij (starih od 3 do 42 mesecev) pa se od leta 2008 ohranja približno na ravni, ki je
znatno višja od povprene v predhodnem triletnem obdobju (2005–2007). Višji delež novih podjetnikov je
spodbuden, saj pomeni, da se je po vejem številu nastajajoih podjetij v obdobju konjunkture v zadnjih letih
poveal tudi delež tistih, ki so na trgu obstala ve kot tri mesece. Zgodnja podjetniška aktivnost je pri nas v letih
pred gospodarsko krizo presegla povpreno v državah EU, za katere so na voljo podatki. Z zmanjšanjem v
zadnjih dveh letih pa se je spustila približno na raven povpreja teh držav. Vendar pa se je v zadnjem letu v
veini držav EU podjetniška aktivnost zaradi poslovnih priložnosti že okrepila, v Sloveniji pa se je nekoliko zvišal
le delež podjetnikov zaradi nuje, kar lahko v doloeni meri povezujemo z izvajanjem ukrepa subvencioniranja
samozaposlovanja brezposelnih v obdobju krize 22 .
Z vidika nujnosti prestrukturiranja in izboljšanja konkurennosti slovenskega gospodarstva je treba imprej
spodbuditi nastajanje novih podjetij, zlasti tistih, ki bi nastala na osnovi inovativnih idej na tehnološkem in netehnološkem
podroju. Za to je treba poleg v ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj inovacij napore usmeriti
tudi v izboljšanje regulatornega okolja za ustanavljanje in poslovanje podjetij. Raziskava o podjetniški klimi v
Sloveniji (Intrastat, 2011) kaže, da ob dejavnikih, ki so povezani z gospodarsko krizo (predvsem plailna
nedisciplina in upad prodaje), med pomembnimi ovirami za poslovanje podjetij že vrsto let ostajajo težave, ki
izvirajo iz davne politike in birokracije. Na številne ovire za poslovanje podjetij kažejo tudi mednarodni
indikatorji konkurennosti držav (WEF, IMD), kjer poleg zapletenosti birokratskih postopkov in obdavitve
izstopajo še nefleksibilnost trga dela in slab dostop do finannih virov. Po raziskavi Svetovne banke o
enostavnosti poslovanja je Slovenija v zadnjih letih naredila napredek predvsem na podroju enostavnosti
ustanavljanja podjetij, premalo pa v podpori delovanja podjetij. Uvedba sistema e-VEM za vsa podjetja v letu
2008 je pomembno zmanjšala administrativna bremena in omogoila lažje in hitrejše ustanavljanje podjetij (as
ustanovitve podjetja se je skrajšal na 3 dni ob samo še dveh predvidenih postopkih), še vedno pa se bodoi
podjetniki sreujejo z administrativnimi ovirami in dolgotrajnostjo postopkov pri pridobivanju dodatnih dovoljenj
oz. licenc za opravljanje posameznih reguliranih dejavnosti 23 . Izboljšanje je bilo zaznati tudi pri skrajšanih in bolj
enostavnih postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj in registraciji nepreminin, predvsem zaradi vzpostavitve
registra nepreminin v letu 2008 in aktivnosti na podroju informatizacije zemljiške knjige. Kljub temu ostaja
uvrstitev nizka, saj raziskava (podobno pa tudi raziskava WEF) ugotavlja, da pomembno oviro za poslovanje
predstavlja neuinkovita državna birokracija. Za delovanje podjetij je sedaj potrebnih manj postopkov kot pred
nekaj leti, kar je tudi znižalo neposredne stroške. Na znižanje administrativnih ovir in poenostavitev poslovnega
okolja za podjetja vpliva tudi uresnievanje programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir 24 . Ostaja pa
problem asovno dolgih postopkov pridobivanja razline dokumentacije in dovoljenj. V zadnjem letu pa glavno
oviro za poslovanje podjetij predstavlja omejen dostop do financiranja, saj je kriza mono vplivala na
razpoložljivost in stroške sredstev za poslovanje (kreditov in dolžniškega kapitala).
21 Podatki so iz raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM). Za podrobnejša pojasnila glej indikator Podjetniška aktivnost.
22 Glej indikator Podjetniška aktivnost.
23 Tovrstne administrativne ovire naj bi precej zmanjšala realizacija projekta EKT (vzpostavitev mednarodnega poslovnega portala),
ki naj bi prinesla vejo transparentnost in enostavnost postopkov tudi s pomojo elektronske podpore.
24 Ve o tem gl. v poglavju 3.2. Institucionalna konkurennost.