22.10.2014 Views

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast - UMAR

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>UMAR</strong> Poroilo o razvoju 2011<br />

26<br />

<br />

<br />

V celotnem obdobju izvajanja SRS ostaja glavna slabost tržnih storitev v Sloveniji nizka produktivnost, ki je<br />

posebej oitna v na znanju temeljeih storitvah, ki imajo v sodobnih gospodarstvih pomemben neposredni <strong>in</strong><br />

posredni vpliv na poveanje u<strong>in</strong>kovitosti podjetniškega <strong>in</strong> javnega sektorja. Evropska komisija v komunikaciji o<br />

<strong>in</strong>dustrijski politiki posebej izpostavlja njihov pomen za krepitev u<strong>in</strong>kovitosti predelovalnih dejavnosti<br />

(COM(2010)614). eprav na znanju temeljee storitve uvajajo tehnološke <strong>in</strong>ovacije na podlagi sodobnih<br />

tehnologij, so za te storitve kljune netehnološke <strong>in</strong>ovacije <strong>in</strong> prilagajanje potrebam kupcev. Gre za uvajanje<br />

novih organizacijskih pristopov, poslovnih modelov, trženja <strong>in</strong> oblikovanja blagovnih znamk, ki poveujejo<br />

dodano vrednost storitev, kakovost <strong>in</strong> produktivnost ter krepijo u<strong>in</strong>kovitost celotnega gospodarstva 34 . Na tem<br />

podroju je bil v zadnjem obdobju zabeležen napredek, vendar so zaostanki iz preteklosti veliki. Brez dodatnih<br />

naporov poslovnega sektorja, ki bi moral vkljuevati tudi veje povezovanje med podjetji, <strong>in</strong> podpornih<br />

mehanizmov politike, bo težko dosei preboj na zunanjih trgih. Tudi <strong>in</strong>strumenti <strong>in</strong>ovacijske politike so doslej v<br />

nezadostni meri upoštevali pomen <strong>in</strong> specif<strong>in</strong>osti netehnoloških <strong>in</strong>ovacij, kar ni nudilo opore zlasti malim<br />

podjetjem za hitrejše uvajanje takšnih <strong>in</strong>ovacij. Slednje zahtevajo predvsem visoko usposobljene zaposlene,<br />

specialist<strong>in</strong>o znanje zunanjih ponudnikov <strong>in</strong> stalno vlaganje v razvoj kadrov na razl<strong>in</strong>ih podrojih. Za<br />

spodbujanje <strong>in</strong>ovativnosti <strong>in</strong> s tem izboljševanje konkurennosti je treba še naprej krepiti konkurenco, zlasti v<br />

reguliranih sektorjih.<br />

<strong>1.</strong>3.2. F<strong>in</strong>anne storitve<br />

Slovenija je po vrednosti kazalnikov razvitosti f<strong>in</strong>annega sektorja v letu 2010 precej nazadovala, zaradi<br />

esar se je velik zaostanek do razvitejših držav po naši oceni v tem letu še okrepil. Banke so se z najresnejšimi<br />

posledicami f<strong>in</strong>anne krize, ki je sicer izbruhnila že sredi leta 2007, sooile šele v letu 2010. Obseg bilanne<br />

vsote bannega sektorja glede na BDP, ki se je krepil vse od leta 1996, se je v tako v letu 2010 prvi, odkar<br />

imamo primerljive podatke 35 , znižal. Zaostrovanje razmer v bannem sistemu pa so najbolj obutila podjetja, ki<br />

so nadpovpreno odvisna od bannega f<strong>in</strong>anciranja. Znižala se je tudi vrednost kazalnika tržne kapitalizacije<br />

delnic glede na BDP, ki je v primerjavi z najvišjo ravnjo iz leta 2007 upadel za slabi dve tretj<strong>in</strong>i. Na slabo delujo<br />

slovenski trg kapitala kaže tudi tržnost delnic, ki je bila že v preteklosti med najnižjimi v EU, v letu 2010 pa se je<br />

še skoraj prepolovila. Zavarovalne premije glede na BDP so se v letu 2009, za katerega so na voljo zadnji<br />

razpoložljivi podatki, povišale, vendar je bilo to v veliki meri posledica obutnega zmanjšanja BDP, saj je bilo<br />

povišanje premij najnižje v zadnjih desetih letih. Razkorak do razvitejših držav se je sicer nekoliko zmanjšal, se<br />

je pa nekoliko okrepil na podroju življenjskih zavarovanj, ki so pomemben pokazatelj razvitosti zavarovalniške<br />

dejavnosti. Slovenija pa na tem podroju zaostaja tudi za nekaterimi novimi državami lanicami EU.<br />

Banni viri, ki so najpomembnejši vir f<strong>in</strong>anciranja slovenskih podjetij, so v asu krize precej omejeni. Potem ko<br />

so banke v letu 2009 potrebno likvidnost za poplailo zapadlih tujih obveznosti pridobivale s pomojo države <strong>in</strong><br />

ECB, je država v letu 2010 zaela postopoma umikati depozite iz bannega sistema. Njihov neto odliv je v letu<br />

2010 dosegel 853,5 mio EUR. Banke so mono zmanjšale tudi obseg obveznosti do evrosistema, za poplailo<br />

svojih obveznosti pa so poiskale druge vire. Tako so zmanjšale vloge pri ECB <strong>in</strong> tujih bankah. Medtem ko ECB<br />

še naprej ponuja kratkorone vire f<strong>in</strong>anciranja po fiksni obrestni meri v neomejenem obsegu, pa je lani zaela<br />

opušati nekatere ukrepe, sprejete ob zaostrovanju na mednarodnih f<strong>in</strong>annih trgih ob koncu leta 2008. Tako ni<br />

ve na voljo 12-mesenih operacij dolgoronejšega ref<strong>in</strong>anciranja, kar je skrilo ponudbo dolgoronejših virov<br />

f<strong>in</strong>anciranja. V letu 2010 so bili glavni viri dolgoronih sredstev prestrukturiranje ronosti vlog gospod<strong>in</strong>jstev 36 ,<br />

izdaje obveznic z državnim jamstvom 37 , v manjši meri pa je tudi država okrepila dolgorone depozite.<br />

<br />

34 Storitve <strong>in</strong> storitvene <strong>in</strong>ovacije imajo osrednjo vlogo pri uresnievanju strategije EU2020, zato jih je treba upoštevati pri oblikovanju<br />

<strong>in</strong>dustrijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>ovacijske politike (Expert Panel on Service Innovation Report, 2011).<br />

35 Od leta 1994.<br />

36 Delež dolgoronih vlog gospod<strong>in</strong>jstev se je v letu 2010 okrepil za slabih 8 o. t., na 28,0 %, kar je po naši oceni posledica skromne<br />

razpoložljivosti tujih virov. Tako so se bile banke prisiljene osredotoiti se na gospod<strong>in</strong>jstva <strong>in</strong> jih z nadpovprenimi obrestnimi<br />

merami spodbuditi k dolgoronejšemu varevanju. Priliv teh dolgoronih virov pa so se ob koncu leta mono umirili.<br />

37 Pretežen del tega odpade na obveznice SID banke, v viš<strong>in</strong>i 750 mio EUR.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!